PRIMORSKI DNEVNIK i® začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vas« Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-ii. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izftla zadnja Številka. B«l je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Cena 600 lir - Leto XL. št. 251 (11.974) Trst, nedelja, 21. oktobra 1984 Nekaj misli o Visentinijevem zakonskem osnutku VOJKO KOCJANČIČ direktor SDGZ SISMI vpleten tudi v neofašistični prevratniški terorizem General Musumeci in polkovnik Belmonte prejela sodna poziva za bolonjski pokol Kot namestnik šefa SISMI Musumeci speljal bolonjske sodnike na napačno sled Malo zakonskih osnutkov je zbudilo toliko pozornosti in dvignilo toliko prahu, kot osnutek ministra Visen-Unija o reformi davčne reforme, ki ie sam pred desetimi leti sprožil. Vzadje tega ukrepa pa je dokaj zapleteno in brez dvoma ne dela časti ne italijanski birokraciji, kot tudi ne Politikom in samim državljanom. Že več let izdaja finančno ministrstvo bele knjige o davčni utaji, ki se iz leta v leto širi. Davčni reformi, ki je po mojem mnenju postavljena pravično in v dokajšnji lo-gm porazdeljevanja davčnega brezna po sposobnosti posameznika, Je sledilo nekaj tisoč ukrepov, ki so jo popolnoma izrodili. Nekatere u-krepe je narekovala nuja po prilivu svežega denarja v državne blagaj-ne’ druge pa lotizacija kompromisov strankami, ki v tem desetletju vladajo v državi. Nekatere ukrepe so svoje dni predstavljali kot pra Po čudodelno sredstvo, ki bo samo P0 sebi odpravilo vse utaje in prepričalo državljane, da morajo plačevati davke. Nanašam se na blagovno spremno listino (bolla d’accom-Pagnamento), na davčno pobotnico (ricevuta fiscale) in m davčni odtr-'. (scontrino fiscale). Vsak ukrep ]e spremljala demagoško postavljena razlaga, da bo nova gora papirja onesposobila utaje. Zgodilo pa se je ravno nasprotno. Nove obveznosti so bremenile z irokratsko zapletenostjo podjetja, sprožile val glob za formalne napa-v katerih se sedaj utaplja fi-ancna uprava, davčna utaja pa se ^rkot nikoli poprej. Višek pa je vsekakor predstavljal akon o davčnem odpustu (condono fiscale), ki je nagradil s smešno fn* ,cenr> utajevalce, prisilil zaradi h jf hziriov celo italijansko državno anko, da zaprosi odpust in raztogotil se tiste, ki so verjeli davčni refor-i. ter vsa ta leta pošteno plače-voh davke. ftee Pa ni imel poguma, da bi y^aza^ ua pravega krivca, oziroma manjkalo je politične volje, da bi ■ 'leva.li davčno reformo tam, kjer fe treba reševati in to je pri sami uveni upravi. Slednja je namreč dopustila, da so najboljši kadri odšli . Wcdcasni pokoj na sam predve- ■ r davčne reforme. V vseh teh letih J osiromašila svoje urade, kljub pravi poplavi prijav, ki nanjo dežuje- ■ Popolnoma zatajila pri modemiza-n svoje strukture, naredila skoraj c pri kadrovanju svojega osebja, se v morju zakonskih ukrepov nziTvi za^(m IMA je doživel v dva-fslih letih preko 1500 popravkov) , znajde več. Iz tega je sproti na-ajata potreba, da se breme vali mf Posameznika, od samoobdavčeva-7 do samoodpusta. del0nes Pločujemo posledice takega * m spet se vali na podjetja od-u ornost in breme tega stanja. To--, na vrsti mala podjetja tr-o us/eth, obrtnih in gostinskih dejav-sti, ter profesionalci. S tem ne tud- trditi’ {k* ne nosijo dd krivde ’. slednji, vendarle pa se med te-/ » najdejo številni, ki so pošteno P ocevali davke. In teh pri nas ni Upam si trditi, da jih je prav In prav slednji bodo z novim si-", emom najbolj oškodovani, medtem o bodo kronični davčni utajevalci "yruite.no ali celo pod boljšimi po-j_l ll nadaljevali s svojim početjem, kršitei n°V*m grozljivim kaznim za Zakonski osnutek ministra Visenti-*?. Predvideva namreč, da si mala najetja, ki so doslej imela poeno-s'avljerw knjigovodstvo ne bodo sme-aaplvati stroške na analitičen na-v n, (Jnkaso - stroški - dobiček), tem-na pavšalen ali forfetaren na-n (inkaso - % na inkaso). Ta od-otek pa je za večino kategorij krep-o nad realnim povprečjem bruto nadaljevanje na 2. strani RIM — Bivši namestnik šefa vojaške tajnoobveščevalne službe SIS MI general Pietro Musumeci in njegov najtesnejši sodelavec polkovnik Giuseppe Belmonte sta poleg zapornih nalogov prejela tudi sodni poziv v zvezi s pokolom na bolonjski železniški postaji avgusta leta 1980. Česa ju dolžijo, ni znano. Generalu Musumeci ju pa so bolonjski sodniki vedno očitali, da jih je po pokolu speljal na napačno sled. ko jim je navedel imena štirih nemških neonacistov. Pri tem so sodniki izgubili dragocen čas, ko so že pričeli sumiti, da je v pokol vpletena tajna Gellijeva prostozidarska loža P2. Kljub preiskovalni tajnosti pa se je izvedelo, da se zaporna naloga proti Musumeciju in Belmonteju glede nedovoljene posesti eksploziva in orožja nanašata na kovček, ki so ga januarja leta 1981 našli med postankom v Bologni ekspresnega vlaka Taranto - Milan. V njem je bilo osem »obrtniških« peklenskih strojev, brzostrelka, lovska puška s prežagano cevjo in razna municija ter letalski vozovnici dveh Nemcev, ki bi morala istega dne iz Milana poleteti v Mline hon. Prav ti dve vozovnici sta še okrepili tezo o zahodnonemških sumih, ki jih je zagovarjal general Musumeci. Obeh Nemcev seveda ni nihče odkril, kasnejša preiskava je ugotovila, da je kovček baje spravil na vlak v Tarantu Valerio »Giusva« Fioravanti, prav eden od osumljencev za bolonjski pokol. Rimski preiskovalni sodnik Domenico Sica dviga torej zastor nad enim najbolj zagonetnih obdobij italijan- ske povojne zgodovine. Nič čudnega torej, da se je včeraj s svojim nadrejenim Marcom Boschi jem sestal s predsednikom vlade Craxijem. V Pa lači Chigi so seveda srečanje prikazali kot rutinsko, a po sedanji preiskavi v zvezi z »devijacijami« vojaške taj-no-obveščevalne službe SISMI je povsem upravičena domneva, da sta hotela sodnika 'seznaniti izvršno oblast s sedanjim razvojem preiskave. Vsa zadeva postaja namreč skrajno eksplozivna. Komunisti so zahtevali takojšnje sklicanje parlamentarnega odbora za tajne službe, saj sedanje aretacije dokazujejo, da so bila »odstopanja« SISMI še bolj razvejana, kot izhaja iz zadnjega poročila odbora v zvezi z zadevo Cirillo. Od šestih aretiranih so sodniki do sedaj zaslišali le obe ženski, predvsem Avicova je v težkem položaju, Vi sentirli spet grozi z odstopom RIM — V Rimu spet vztrajno govorijo o vladni krizi. Minister za finance Visentini je namreč včeraj spet zagrozil z odstopom ob bojkotu, ki ga KD izvaja do njegovih zakonskih ukrepov. Tudi kar zadeva položaj Andreottija ni vse v najlepšem redu; republikanci in liberalci se namreč ne strinjajo s Craxijevo izjavo, da bo vlada zahtevala glasovanje o zaupnici glede vprašanja zunanjega ministra. Visentini je medtem govoril na srečanju komercialistov v Milanu ter dejal, da je sprejel dolžnost finanč nega ministra kot lahko odvetnik sprejme profesionalni mandat. Meni pa, da njegov mandat ne bo dolgotra jen, saj je naloga odvetnika, da odstopi, če mu klient ne da možnosti, da svojega mandata opravlja v redu. Socialdemokratska zahteva po srečanju tajnikov pet-strankarske večine bi torej lahko privedla do ugotovitve, da večine pravzaprav ni več. Če bodo v parlamentu odobrili popravke, ki jih predlaga KD, bo Visentini odstopil, kar zadeva Andreottija pa so stališča socialistov, kljub Craxijevim izjavam dokaj različna. Že Martelli je dejal, da bodo glasovali o zaupnici samo zato, ker komunistična resolucija zadeva vso vlado in je v bistvu okrepila trdnost znotraj nje. Če pa bi vsak moral glasovati po svoji vesti, bi se položaj bistveno spremenil. R. G. Borštnikovo srečanje - pregled evropske gledališke ustvarjalnosti MARIJ ČUK MARIBOR — Z zvoki fanfar pred stavbo SNG v Mariboru, s slavnostnim govorom predsednika republiškega komiteja za kulturo Matjaža Kmecla in prvo tekmovalno predstavo, se je sinoči v štajerskem glav- nem mestu začelo letošnje Borštnikovo srečanje. Že devetnajstič zapored se bodo v Mariboru zbrala skoraj vsa slovenska poklicna gledališča, da bi ob činstvu in posebnim žirijam predstavila svoje najboljše umetniške do sežke iz lanske sezone. Izbor za letošnje srečanje je opravila Raba Šuklje in že imena posameznih dramatikov, katerih dela so, oziroma bodo zaživela na odru, dajejo slutiti, da bo šlo tudi letos za precej poglobljen pregled ne samo slovenskega gledališkega trenutka, ampak tudi evropske gledališke literature. Maribor bo tako 11 dni v središču pozornosti slovenske kulturne javnosti, saj je Borštnikovo srečanje nemara med tistimi manifestacijami, ki jih lahko označimo za dogodek. Kajti mimo samih odrskih uprizoritev je tu še niz drugačnih prireditev, ki gredo od okroglih miz, razprav, srečanj z ustvarjalci, vse tja do najrazličnejših gostovanj, ki bodo zajela veliko štajerskih središč pa tudi druge kraje v Sloveniji. Poleg tega so tu seveda še priznanja, ki jih ne gre podcenjevati, kot tudi Borštnikovega prstana ne, saj nekako »uradno« zapečati ustvarjalno pot kakega vrhunskega dramskega umetnika. Na tem srečanju seveda ne bi smelo manjkati niti gostovanje Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta, vprašanje je, če bo SSG moglo nastopiti z napovedanim Talcem, saj ga jè prizadela bolezen v ansamblu. Vlada odobrila začasen odlok o zasebnih TV RIM — Vlada je na svoji včeraj-nji seji sprejela nujen in začusen ikrep, s katerim je spet omogočila :asehnim televizijskim postajam, la oddajajo posnete programe na sem državnem ozemlju. Zadevm ikrep je predsednik republike Perini že podpisal in bo že danes za-:el veljati. Ukrep bo veljal eno e to, vendar se je minister za poto in telekomunikacijo Gava obve-. ;al, da bo čimprej izdelal zakon- ski osnutek, ki naj dokončno reši to vprašanje. Na vladni ukrep so zelo ostro reagirali komunisti, ki se, kot verno ogrevajo za okrepitev javnega monopola nad televizijskimi oddajami, kar edino lahko zajamči, trdi KPI, pluralizem glasov. Occhetto je dejal, da je vlada odobrila povsem neustaven odlok, ki ogroža usodo informacije v Italiji. Zaradi ilegalnega prestopa meje Jacquesa Aboucharja obsodili na 18 let PARIZ — Posebno afganistansko revolucionarno sodišče je obsodilo francoskega televizijskega dopisnika Jacquesa Aboucharja na 18 let zapora, »ker je ilegalno prestopil državno mejo v spremstvu oboroženih banditov in ker je z njimi sodeloval«. Vest je takoj sprožila val ogorčenja v Franciji. Vlada je napovedala vse u-strezne korake, da bi dosegla osvoboditev krivično obsojenega novinarja. V Parizu pripominjajo da so bili dosedanji poskusi, da bi diplomatski predstavniki obiskali Aboucharja neuspešni. Nihče ni prisostvoval sodni razpravi, da so trditve sovjetske tiskovne agencije TASS, češ da je priznal svoje sodelovanje s kon-trarcvolueionarji, v posmeh zdravi pameti, saj tega ne more nihče preveriti. Jacques Abouchar je kot toliko drugih zahodnih dopisnikov, ki jim hočejo sovjetske okupacijske sile prikriti umazano afganistansko vojno, ilegalno prekoračil afganistansko mejo, a je kmalu potem v spremstvu svojih vodičev iz mudžahedinskih vrst padel v zasedo prosovjetskih enot Poraz Jadrana v Vicenzi VICENZA — Po spodrsljaju v tretjem kolu doma proti Fidenzi je Jadran tudi sinoči v Vicenzi ostal praznih rok. Glede na nesrečni poraz pred tednom dni so sicer naši košarkarji pokazali rahel napredek, kar pa ni zadostovalo, da bi poskrbeli za podvig proti Americani-nu, ki je sicer na prejšnja leta izgubil nekatere dobre posameznike (Pucilli, M acciaro, Salmifaro, Bartolati) pomlajeno moštvo iz Vicenze pa sedaj igra veliko bolj disciplinirano, poletno, agresivno. Domačini so si zmago prislužili z odlično igro v prvem delu drugega polčasa, ko so prek natančnega Mer-linija zadevali Jadranov koš kot za stavo, naši pa so po nerodi izgubili nekaj dragocenih žog. Ko je v 32. min. zaradi petih osebnih napak moral zapustiti igrišče daleč najboljši Jadranovec Marko Ban, je bilo jasno, da bo našim trda predla. Tedaj pa je bilo tudi jasno, da bi bil Robert Daneu (ki zaradi poškodbe na petkovem treningu) ni dopotoval v Vicenzo, moštvu zelo koristen, saj je v 37. min. moral na klop zaradi petih osebnih napak še Rauber. Naši so v končnih minutah sicer znižali rezultat na 4 točke, več pa niso zmogli. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Kvalifikacije za nogometno SP Jugoslavija boljša od NDR V svoji drugi tekmi 4. kvalifikacijske skupine za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu v Mehiki je Jugoslavija včeraj izbojevala izredno dragoceno zmago v gosteh proti Vzhodni Nemčiji. Za »plave« se sicer ni pričelo najbolje, ker so domačini prvi povedli, Milutinovičevo moštvo pa je tokrat pokazalo značajno, borbeno in dopadljivo igro, s katero je zaostanek nadoknadilo in na koncu slavilo s 3:2. Za Jugoslavijo je ta uspeh še toliko bolj pomemben, ker so v prvi tekmi v Beogradu prepustili točko Bolgariji. Pestile so jih tudi poškodbe, tako da je bil Milutinovič do zadnjega v dvomu, koga bo poslal na igrišče. Nekaj vrzeli so sicer pokazali v obrambi NA 10. STRANI Cista zmaga Krasa Namiznoteniške igralke Krasa so včeraj pospravile še drugi prvenstveni par točk. S čistim 5:0 so premagale bocenski Recoaro, ki se jim je še letošnjo pomlad trdoživo upiral v odločilnem srečanju za državni naslov v Ro vatu, sinoči pa mu ni preostalo drugega kot da prizna očitno premoč krasovk. Rdeče - bele so tako končale prvi del prvenstva z enim porazom, kljub temu pa imajo še lepe možnosti, da zasedejo prvo mesto v skupini, dovolj je, da čez 14 dni premagajo v Repnu lombardsko ekipo Cocaglio iz Brescie najmanj s 5:3. V sinočnjem zmagovitem pohodu je prvo točko priborila svojim barvam Miličeva, ki je bila stalno v vodstvu, a ji ni uspelo odlepiti se od nasprotnice, kljub temu pa je bila v zaključnih potezah odločnejša in Fa-scoltova je morala kloniti. Filippijeva ni bila dorasel nasprotnik Cergolovi v drugem srečanju. Izredno izenačen pa je bil tretji spopad. Veteranka Santifallerjeva je neštetokrat spravila v težave Doljakovb, posebno v drugem setu. Tudi v odločilnem setu je Tirolka povedla s 5:3, Sonja pa je ta- (NADALJEVANJE NA 2. STRANI) Visentinijev zakonski osnutek NADALJEVANJE S 1. STRANI zaslužka. Pravim večino, kajti za nekatere kategorije je ta odstotek celo precej nižji, se pravi, da bodo na osnovi novega zakona plačevale manj davkov kot doslej. To pa zaradi tega, ker je minister v 23 kategorij za IVA in v 21 kategorij za davke stlačil vse trgovske, gostinske in obrtne poklice, ter trgovske zastopnike in profesionalce, ki se po odstotkih bruto dohodka, kjer o teh lahko govorimo, med seboj krepko razlikujejo. Cel sistem je torej osnovan na prihodku ali inkasu. Dovolj je, da davčni utajevalec zniža inkaso in plačal bo manj davkov. Še več, ker isti sistem velja tudi za davek IVA, ne bodo podjetja imela več interesa dokumentirati stroške, ker si jih ne bodo mogla odbijati. Da bi prihranili IVA je dovolj, da ne vprašaš fakture za stroške in plačaš v črno. Sprožil se bo torej mehanizem, ki bo davčno utajo še nadalje večal ne pa pobijal. Zakaj torej takšen vik in krik s strani prizadetih kategorij. Protest so sprožili prav tisti pošteni davkoplačevalci, ki svojih inkasov ne morejo ali ne znajo prikriti in ki jih bo ta sistem hudo oškodoval, jim zmanjšal konkurenčnost in postopno celo izločil iz prometa. Del protesta je povzročil tudi predlog, da si dru- žinsko vodena podjetja ne bodo mogia več porazdeljevati davčnega bremena na podlagi pravih dohodkov, temveč na osnovi, da gospodarju v vsakem slučaju pripada 2/3 dohodka. Največjo krivico pa vsebuje zakonski osnutek v svojem enajstem členu, kjer prepušča davkoplačevalce na milost in nemilost davčni upravi, ki jim lahko po lastni presoji odredi višje dohodke. Ta borbonski sistem je zlasti na severu države nesprejemljiv in je zato doživel najbolj ostre obsodbe. Bil bi pa ponoven vzrok, da bi davčna uprava na njem še nadalje životarila, ne pa odšla na pot temeljite presnove. Na koncu pa še kratko misel o statistikah. Slednje so brez dvoma verodostojen prikaz povprečnega stanja v celi državi. Ne smemo pa pozabiti, da Trst ni italijanski jug in da je pri nas stvarnost precej dru gačna, odstotki in povprečja pa bi stveno drugačna kot je državno povprečje. Zato ne gre spravljati vseh v en lonec. Pravilno je, da se davčna utaja preganja, ker ta pomeni, da nekdo odtegne del skupne dobrine, vendar pa je prav, da se to naredi na pravičen in logičen način, kar se pa obsodb tiče, ni prav, da se posplošuje in obsoja vsevprek, ker se s tem samo ponižuje tiste, ki pošteno mislijo in delajo. VOJKO KOCJANČIČ Po hudem petkovem potresnem sunku, ki je zahteval eno smrtno žrtev Na pobočjih vulkana Etne se zemlja še ni umirila Poraz Jadrana v Vicenzi NADALJEVANJE S 1. STRANI In še mnenje Jadranovega trenerja Andreja Žagarja : »Poznala se je odsotnost Roberta Dane va. Saj smo bili slabi v skoku in zaradi trme in svojeglavosti nekaterih posameznikov nismo v celoti izpolnili dogovora. Na splošno zmaga Vicenze je zaslužena.« B. LAKOVIČ Americanino — Jadran 78:74 (40:38) AMERICANINO VICENZA: Rigon 5 (1:1), Barbiere 16 (2:2), Sortoli 10, Marin, Mora 6 (3:7), Merelini 13 (1:2), Michelon 10 (2:5), Dallachiara, Gurt-ner 18 (0:3), Camurri (0:1). JADRAN: Žerjal 10 (4:4), Ivo Starc, Ban 25 (7:8), Raubar 6 (4:4), Čuk 18 (0:1), Klavdij Starc 3 (1:2), Gulič 4 (2:2), Sosič 6 (2:3), Vassallo, Vremec 2 (2:2). SODNIKA: Tinarelli (Pescara) in Candelori (Roseto). PROSTI METI: Americanino 9:21, Jadran 22:26. OSEBNE NAPAKE: Americanino 23, Jadran 26. PET OSEBNIH NAPAK: Ban (32), Klavdij Starc (32), Barbiere (35) in Rauber (37). TRI TOČKE: nihče. GLEDALCEV približno 800. OSTALI IZIDI 4. KOLA: Ceam Bologna - Ilalmonfalconc 60:86; Pedrini Castelfranco Veneto - Ste Linci Treviso 81:74; Futura Porli - Basket San Dona 93:91; Leasert Servolana - Fulgor Forlì 88:92; Udine Nord - Tre Stelle Modena 80:74. Krasova dekleta zmagala (NADALJEVANJE S 1. STRANI) koj reagirala in obrnila rezultat v lastno korist. . Tudi drugii nastop Cengolove je predstavljal za krasovko dober trening, ker ji nasprotnica nikoli ni mogla priti do živega. Odločilno peto točko je priborila Miličeva, ki je premagala Santifallerjevo. Z. SKUPEK KRAS — RECOARO BOČEN 5:0 Milič — Fasolt 2:0 (21:17, 21:15) Cergol — Filippi 2:0 (21:7, 21:5) Doljak — Santifaller 2:1 (21:13, 14:21, 21:13) Cergol — Fasolt 2:0 (21:14, 21:10) Milič - Santifaller 2:0 (21:18, 21:14) CATANIA — Po hudem potresnem sunku, ki je v petek zvečer prizadel kraja Santa Venerina in Zafferana na pobočjih Etne, je nekaj manjših potresnih sunkov tudi včeraj streslo prav isto področje. Kot znano, je petkov potres zahteval eno smrtno žrtev ter tri ranjene, mnogo oseb pa je ostalo brez strehe. Edina žrtev potresa, 62-letni mizar Mariano Scandurra, je bil iz Zafferano. Ko se je zvečer vračal domov ga je zadel kos ometa, ki se je odkru-šil z neke hiše. Potresni sunki so se začeli že v torek, vendar pa so bili šibki, tako da si ni nihče pričakoval, da bo v petek prišlo do močnega sunka asme stopnje Mercallijeve lestvice. Čeprav se je včeraj zemlja na pobočju Etne, ki je oddaljeno približno 25 kilometrov od Catanie, še tresla, so reševalci takoj pričeli z delom. Najhuje je bil poškodovan kraj Zafferana, kjer je sedaj približno osemdeset odstotkov hiš neuporabnih. V tem zaselku prebivalstvo sedaj v glavnem živi v približno osemdesetih velikih šotorih, ki so jih postavili na bližnje travnike, hrano pa dobivajo iz vojaške kuhinje, ki je seveda zasilna in ne zadovoljuje potreb vseh prebivalcev. Izvedenci sedaj proučujejo seizmični pojav. Profesor Franco Barbieri, ki poučuje vulcanologi jo na univerzi v Pisi meni, da se je epicenter sun kov pomikal koncentrično z vrha Etne, sunki pa so postajali vedno močnejši. Barbieri še meni, da je možno, da se bo na pobočjih Etne odprlo kako stransko žrelo iz katerega bo bruhala lava. Irsko-španski ribiški incident LONDON — Neka španska ri biška ladja se je potopila v noči s petka na soboto, ko je kljub rafalom skušala zbežati pred irskim patruljnim čolnom, ki jo je zasačil med nedovoljenim ribolovom v irskih ozemeljskih vodah. Vseh 16 članov posadke sta rešila britanski helikopter in neka zahodnonemška tovorna ladja. Kot običajno v podobnih primerih sta si irska in španska verzija protislovni. Irci zatrjujejo, da so Dublin je že ostro protestiral pri španski vladi, reakcij iz Ma drida še ni, saj si niso na jasnem, kaj se je pravzaprav zgodilo. Razprave in polemike o sedanjem sistemu mandatov se nadaljujejo BEOGRAD — Razprava Mitje Ribičiča na nedavni seji predsedstva zvezne konference SZDL in polemika, ki ji je sledila, precej odmevata v jugoslovanskem pa tudi tujem tisku. Slovenski politik se je namreč dotaknil občutljive teme, ki je v nekaterih okoljih še vedno neke vrste tabu: enoletni mandat. Novinarji, ki so poročali s seje, so svojo nalogo opravili precej površno. Iz razprav so namreč iztrgali le najbolj sočne poudarke (najslabše se je tudi tokrat odrezal Tanjug, ki je ves zaplet zreduciral na nekaj stavkov) in bralec je lahko rekonstruiral približno tak-šnole dogajanje: Mitja Ribičič je provociral, Franc Šetinc se je ogradil od njegove izjave, ostali so bili pa ogorčeni. In sklep: v slovenskem vodstvu ni enotnosti, če eni ostalim republikam vsiljujejo nekakšna slovenska stališča, drugi funkcionar pa se s tem ne strinja. Podobne rekonstrukcije dogajanj na seji SZDL so vodile tudi komentatorje številnih jugoslovanskih ča sopisov in revij, ki so se kar po vrsti začeli spraševati: ali imajo lahko tudi visoki funkcionarji lastno mnenje — oli pa lahko zastopajo le potrjena, dogovorjena stališča? Dileme je vsaj za slovenske bralce razblinilo Delo, ki je pred dnevi objavilo izvlečke iz stenograma, iz katerih je mogoče razbrati, da ni šlo ne za provociranje ne za ograjevanje. Mitja Ribičič je v svoji razpravi med drugim dejal: »Mislim, da je sedanji način, kako v federaciji uporabljamo nacionalni ključ, neustrezen. Ne mislim pri tem na enakomernost in enake pogoje za vse republike in pokrajini: seveda moramo računati s tem, da so vsi narodi enakopravni. Toda enakopravnosti ne izkazuješ s tem, da imaš pravico postaviti nesposobnega človeka v federalno inštitucijo. Mi pa smo v tem prišli do absurda. Lazar Mojsov je nekoč dejal, da skoraj tretjina naših veleposlanikov ne ustreza ne po strokovnosti ne po kakovosti dela. Titova zamisel o enoletnem mandatu je bila genialna kot ovira boju za oblast v potitovskem obdobju, kot ovira medsebojnemu tekmovanju in ustvarjanju možnosti, da bi dobili novega Tita. Mislim pa, da je vloga enoletnega mandata zdaj izčrpana.« Zdaj bi morali to analizirati, je menil Ribičič, da bi videli, kaj je dobro in kaj slabo, ne bi pa smeli kot voli vleči za seboj sistema, ki ne ustreza sodobni družbi, ki zavira iniciativo kadrov. Tega sistema ne Znanstveniki še menijo, da bo lahko v kratkem še prišlo do manjših potresnih sunkov na istem področju, ki pa ne bi smeli zaradi svoje šibkosti več prizadeti materialne škode. FUENS za večjo povezavo manjšin MONCHEN — Istega dne, kot je bilo srečanje dežel evropskega in jadranskega loka, in sicer 18. oktobra, je v Munchnu zasedal tudi širši odbor FUENS, v katerem so povezane narodnostne manjšine in skupnosti iz vse Zahodne Evrope. Sejo je odprl predsednik FUENS dr. Vošpernik iz Celovca, ki je imel daljši uvodni govor. Glavni tajnik dr. Jorgensen pa je izčrpno poročal o organizacijskih in drugih splošnih problemih. O problemih slovenske narodnastne skupnosti v Italiji je spregovoril deželni svetovalec Slovenske skupnosti dr. Štoka. Poleg perečih problemov, kot so boljša povezava med narodnostnimi skupnostmi v Evropi, uradno glasilo te organizacije itd., so prisotni posvetili največjo pozornost želji, da bi prišlo do konkretnega sodelovanja in povezave te organizacije z evropskim parlamentom v Strasbourgu, v zvezi s problematiko evropskih manjšinskih skupnosti, kar je pri prisotnih naletelo na splošno odobravanje. razumejo ne ljudje v svetu ne razumejo ga niti Jugoslovani. Darinko Puškarič iz Hrvaške je seveda zanimalo, ali Ribičič misli s tem tudi na federacijo. Pritrdil ji je in še dodal, da modeli ki so jih sprejeli v ZK, nikakor niso zaveza za vse ostale organizacije in organe. Nenad Bučin je bil takole ogorčen: »Je Ribičič govoril slovenska stališča ali stališča partijskega predsedstva? Ker Ribičiča tisti hip že ni bilo več na seji, je skušal zadevo pojasniti Franc Šetinc: »Doslej iz Slovenije ni bilo predloga, da bi morali, kar zadeva mandat, kaj spremeniti v Jugoslaviji. Doslej smo se, če tako rečem, zmeraj branili, ker smo se odločili za nekatere rešitve, ki po mnenju nekaterih niso bile v skladu s pobudo tovariša Tita. To je trajalo tako dolgo, dokler se nismo srečali s Titcm. Pojasnili smo mu, da nismo proti njegovi ideji, argumentirali smo mu, zakaj smo se v Sloveniji odločili za takšne rešitve (ne enoletni mandat, temveč dve leti z možnostjo ponovitve za nadaljnji dve leti, op. p.). Tito je pokazal razume vanje za naša stališča, za to, da smo se tako odločili. Kolikor mi je znano, zdaj prihajajo iz drugih okolij pobude za spremembe, morda je to spodbudilo Mitjo Ribičiča, da je govoril o enoletnem mandatu. Ta vpra sanja «torej načenjajo zdaj drugi v Jugoslaviji, ne pa v Sloveniji. To sem rekel tudi zato, da ne bi ostal občutek, kot da je Ribičič zdaj v imenu Slovenije načel vprašanje, ali naj bi v drugih okoljih kaj spreminjali. To je njihova stvar. Tako je bilo torej s »škandalom« na seji zvezne konference. Seveda bo trajalo še nekaj časa, predno se bodo izpeli vsi komentatorji, ki so začutili, da morajo v zvezi s tem nekaj napisati. Vse pa kaže, da se bo zdaj, po tolikih letih, razprava vendarle zasukala v drugo smer. Ob uvajanju Titove pobude o kolektivnem delu smo lahko prebrali veliko ostrih in pikrih besed na račun »slovenske svojeglavosti«, zdaj pa so vse po gostejša razmišljanja, ali je enoletni mandat res najbolj genialna rešitev za vse. Marsikje so namreč že ugotovili, da ob vsakoletnem menjavanju funkcionarjev v občinah sčasoma zagospodari administracija, ki je stalna, nad enoletnimi amaterji, ki v dvanajstih mese cih problemov ne morejo niti spoznati, kaj šele, da bi jih rešili. Z. š. Kosmina Sergij j Barvni TV SPREJEMNIKI — vse, kar najboljšega nudi nemška In italijanska tehnika ITT SCHAUB-LORENZ, TELEFUNKEN, PHILIPS, REK NABREŽINA CENTER Telefon 200123 Predlagamo ti ugodno priložnost IstitutoVendite Giudiziarie TRST - Trg Goldoni 1 - Ul. V. da Feltro 2 GORICA - Korzo Verdi 84 EDI MOBILI TRST Ul. Baiamomi 3- tel. 820766 Zastopnik kuhini monzluzzD Ul. Di Vittorio 12_ tel. 813301 Predstavitev v Špetru Slovenov Prva kaseta zbora Pod lipo ŠPETER SLOVENOV — V občinski dvorani Špetra Slovenov so v petek zvečer predstavili prvo kaseto mešanega pevskega zbora »Pod lipo«. Na res prijetnem večeru se je zbralo kar lepo število ljubiteljev petja, ki so se ob predstavitvi kasete lahko seznanili tudi z Merkujevo knjigo esejev »Poslušam«. Najprej je vse prisotne, med katerimi so bili špetrski župan Marinig, dreški župan Namor, predsednik turistične in letovištarske ustanove za Na-diške doline Paussa in drugi, pozdravil vodja zbora »Pod lipo« Nino Spe-eogna. Slednji je v svojem nagovoru dejal, da je bila odločitev zbora, da posname kaseto, premišljeno dejanje in da je potem izvedba zahtevala od mladih pevcev veliko požrtvovalnosti in truda. Da je zbor zrel za kaseto in dobro Pripravljen, je dokazal takoj po Specognevem pozdravu, ko je zapel nekaj pesmi prav iz kasete. O zboru in kaseti je govoril Pavle Merku. V svojem posegu je pouda-fii. da je ljudsko petje dragoceno in da vzbuja v ljudeh, ki ga poslušajo isto emocijo kot glas domačega narečja. Merku pa je tu poudaril, da današnja tehnološka družba, ki jo zaznamuje vrtoglavi življenjski ritem, ni več odprta za spontano petje. Za ljudsko petje obstajajo tako danes le dve možnosti. Eno od teh možnosti sò ptehodili »Nadiški puobi«, ki so zbrali po vaseh material in pojejo kot so beneški ljudje peli nekoč. Merku je dejal, da za »Nadiškimi puobi« ne bo mogel nihče več zapeti, kot so zapeli stari ljudje, saj je spontano petje v bistvu izginilo. Druga možnost je tista, ki jo uveljavlja zbor »Pod lipo«. Domače pesmi prirejajo z umetnimi oprijemi. Petje je potem primerno za koncertne dvorane. To je kulturno dejanje, ki uveljavlja dediščino ljudskega petja, ni pa posnetek spontanega petja. Zbor »Pod lipo« je v bistvu dokazal'to tezo. Njegove ljudske pesmi so prirejene in treba je zapisati da gre za priredbe z lepo mero ustvarjalnosti in fantazije. Nato je Merkujevo knjigo »Poslušam« predstavil Aldo Klodič, ki je Poudaril pisateljevo zavzetost prav za glasbeno tradicijo Beneške Slovenije in dejal, da je prav ta ljudska tradicija narekovala Merkuju marsikatero' stališče, ki ga je potem zapisal v knjigi. Ob priložnosti so Merkuju izročili tudi spominsko plaketo za njegovo dolgoletno delovanje na glasbenem in jezikovnem področju v Beneški Slove-»Ji in Reziji. Večer je med navdušenjem poslušalcev zaključil s petjem prav zbor »Pod lipo«, ki je s predstavitvijo kasete opravil brez dvoma pomembno kulturno dejanje za Beneško Slovenijo in za ves slovenski prostor. Konferenca o VIDEM — «Nič več politike za emigracijo, temveč z emigracijo«. To bo moto tretje konference o izseljeništvu v P urlarti ji - Julijski krajini, ki bo Predvidoma v Gradežu decembra letos. Včeraj in danes se je v Vidmu pod vodstvom odbornika Antoninija sestal deželni komite za emigracijo, ki je razpravljal o pripravah na skorajšnjo konferenco. Namen slednje je razvijati med izseljenci zavest, da lahko sami upravljajo svojo politično moč, pa čeprav so raztreseni po vsem sve- izseljeništvu tu ter lahko tako predvsem sami branijo svoje interese. »Emigrant mora biti protagonist tudi v državi, kjer se je znašel na delu«, je izjavil odbornik Antonini. Na tej konferenci bodo predstavili 250 strani obsežno knjigo o emigraciji v F-JK; naklada te knjige bo kar 25 tisoč izvodov. Tekst je razdeljen na šest delov, obravnava pa izšel jertištvo kot sociološki, gospodarski in politični pojav, poleg tega pa seveda govori specifično o emigraciji v naši deželi. Srečanje SZDL - SKGZ IDRIJA — Medobčinski svet SZDL severnoprimorskih občin in njegov koordinacijski odbor za mednarodne odnose in stike z zamejci, se v sredo, J*, oktobra, v Idriji sestaneta s teritorialnima odboroma SKGZ za Goriško tn Videmsko. Člani si bodo ogledali nekatere delovne organizacije v občini Idrija, s ^iterimi Konzorcij zamejskih obrtnikov, Gometal iz Gorice uspešno sodeluje, m se pogovorili o aktualnih družbenoekonomskih razmerah v severnoprimorski regiji, ocenili dosedanje sodelovanje severnoprimorskih občin s Slo venci v Italiji in o konkretnih možnostih za poglabljanje medsebojnih stikov v Prihodnje. S srečanjem in v razgovorih bi želeli nameniti poseben poudarek toidaljnjemu gospodarskemu sodelovanju organizacij združenega dela severnoprimorskih občin s Slovenci v Italiji. SILVO KOVAČ Nočejo furlanšcine TRST — Deželni odbornik za zdravstvo Renzulli ie povedal zakaj ministrstvo za zdravstvo ni dovolilo ekonomske propagande v furlanščini za pralno vodo goccia di camia. Ministrstvo trdi, da je zato zavr-, 0 svojčas predloženo reklamno ges-lo v furlanščini, nemščini in sloven semi ker je bilo preveč posploše-.?,» er m pojasnjevalo »izrazito pre-<'\scevalnega značaja in sposobnosti Odstranjevanja ostankov preosnove« karnijske vode. Vse te terapevtske značilnosti je mogoče ugotoviti z branjem etikete. V reklamnem sporočilu je bila prav tako omenjena preveč posplošena terapevtska sposobnost vode in ne o-predeljuje zdravstvenega koncepta. Za tist pripravljeno besedilo (prošnja od 13. decembra 1982) pa so zavrnili, ker ni bilo opremljeno z zapriseženim prevodom. Ministrstvo je ekonomsko propagando dovolilo, kadar so opisali lastnosti, zaradi katerih je voda dobila značaj mineralne vode. Minister je še dodal, da se vprašanje jezika zaradi zapriseženih prevodov ne bi pojavilo, če bi v sporočilu o značaju vode navedli njene terapevtske u-činke. PLOŠČICE IN SANITARNI MATERIAL Danto ROLICH Nabrežina 35/c Tel.: 040/200371 Zastopstvo za TRST in GORICO posebnih lesenih oken in vrat Prihranek do 30% goriva Možnost državnega prispevka do 30% vrednosti naložbe na podlagi zakona St. 308 z dne 29/5/1982. Boljši časi za koprski Tomos Marko Bulc: Tehnološke starčke spremeniti v mladeniče KOPER — V Tomosu so podpisali samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti motorne industrije Tomos Hkrati s tem sporazumom so predstavniki 39 OZD iz vse Jugoslavije podpisali tudi sporazum o združevanju sredstev za postopno modernizacijo in prestrukturiranje Tomosa. Dva, sedaj podpisana sporazuma za prvenca jugoslovanske motorne industrije gotovo pomenita prelomnico v načinu razreševanja kriz, v katere je Tomas v tridesetletni zgodovini zahajal iz objektivnih in subjektivnih razlogov, večinoma pa jih razreševal brez večjega uspeha. Z izdelavo dolgoročnih razvojnih usmeritev do leta 1990 so se v Tomosu opredelili za kakovostnejši razvoj. Prvi dokaz za to so programi, ki se znatno razlikujejo od tistih v preteklosti, ker se Tomos zelo odpira navzven. Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Marko Bulc, ki se je udeležil slovesnosti v Kopru, je v svojem na govoru podpisnikom sporazumov dejal, da stabilizacija pomeni tudi prehod od ekstenzivne k intenzivni proizvodnji, preskok od avtarkičnosti v mednarodno delitev dela... in da je treba v teh prizadevanjih »tehnološke starčke spremeniti v tehnološke mladeniče, pri čemer ni pomemb- no le delo pridnih rok, pač pa tudi uporaba znanja in pameti«. Sicer pia so na slovesnosti v Kopru .»pet poudarili nekaj temeljnih usmeritev, katerim »sledi« ta 2500-članski kolektiv. Predsednik poslovodnega odbora Andrej Miklavčič je dejal, da se v Tomosu ob vseh piosodobitvah zavzemajo tudi za robotizacijo v proizvodnji, odpravljanje (»zgodovinske hibe«) zaprtosti, za spreminjanje tovarne iz proizvajalca potrošnega blaga v tovarno reprodukcijskega materiala in delovnih sredstev, kjer najpomembnejše mesto od motornih koles (dve tretjini končnih proizvodov so še vedno mopedi) prevzamejo stabilni motorji in motorne žage. V skladu s konceptom razvoja naj bi iz tovarne izločili mnogo proizvodnje, delovnih operacij, ki zahtevajo nižjo stopinjo obdelave, v Tomosu pa zadržali proizvodnjo zahtevnih delov kot so motorne gredi, ohišja za motorje, montažo, trženje in podobno. Tomos naj bi se tako preimenoval iz Tovarne motornih vozil v Tovarno motorjev in motornih vozil. Trajna usmeritev te tovarne pia je tudi prodaja polovice proizvodnje na tuje tržišče. DUŠAN GRČA e ENTE NAZIONALE PER L’ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO PONUDBA OBČINSTVU ZA 800 MILIJARD LIR OBVEZNIC Z OVREDNOTENIMI OBRESTMI 1984-1993 (IV. emisija) Z DRŽAVNIM JAMSTVOM za 150% izplačilo nominalne vrednosti kapitala In m plačilo obresti do 30% letne nominalne vrednosti Koriščenje s 1. novembrom 1984 - Posticipirano izplačevanje obresti, brez odtegljajev, 1. maja in 1. novembra - Amortizacija v 5 šestmesečnih obrokih s povračilom 1. novembra 1991 ter 1. maja in 1. novembra v letih 1992 in 1993 ene petine obveznic, ki prvotno sestavljajo vsak vrednostni papir - Svežnji: po 1.000 in 5.000 obveznic nominalne vrednosti 1.000 lir. OVREDNOTENE ŠESTMESEČNE OBRESTI Donos šestmesečnih obresti obveznic je enak šestmesečni obrestni meri, zaokrožen na 0,05%, ki odgovarja letni obrestni meri, kot je razvidno iz matematičnega poprečja donosa 8-mesečnih navadnih blagajniških zapisov (BOT) in efektivnega povprečnega donosa vzorca davkov oproščenih vrednotnic »Titoli esenti da imposte«, ki ga izračunava zavod Banca d’Italia. Obresti za prvi kupon, unovčljiv 1. maja 1985, znašajo 7,3(1 % POVIŠANJE KAPITALA Pri izplačilu se bo prinosnikom priznalo, poleg nominalne kvote, še celoten odstotni povišek, ki odgovarja seštevku vseh poviškov, ki so nastali ob vsakem šestmesečju, v katerem so obveznice ostale v veljavi, z aplikacijo 15% alikvote obrestni meri, določeni za isto šestmesečje po zgoraj navedenem postopku, z zajamčenim minimalnim povišanjem 0,90% za šestmesečje. V primeru, da bi šestmesečna obrestna mera bila nižja od 6%, se bo za tisto šestmesečje upošteval povišek v višini 0,90 % Za šestmesečje 1. november 1984 - 30. april 1985 znaša povišek 1,095% (kar odgovarja 15% obresti za prvi kupon). Emisijska cena Efektivni donos Spremenljiv glede na ovrednotenje. Za prvo šestmesečje, poleg poviška na račun kapitala, ki odgovarja 1,095%, znaša letni donos 1.000 lir 15,13% DAVČNE OPROSTITVE Obveznice so oproščene vseh davkov, taks in sedan jih ter bodočih davščin v korist države ali krajevnih ustanov, vključno davka na dediščino in darila. Obresti in drugi dohodki od obveznic so oproščeni davka na dohodke fizičnih in juridičnih oseb ter krajevnega davka na dohodek. DRUGE PREDNOSTI Obveznice so izenačene z občinskimi in pokrajinskimi listinami Blagajne vlog in posojil in so zato: vštete med vrednostne papirje, na katere je emisijski zavod pooblaščen dajati predujme; dovoljene kot ja-mstveni pologi pri javnih upravah; vključene med vrednostne papirje, v katere so kreditne, zavarovalne in podporne ter moralne ustanove pooblaščene, tudi mimo zakonskih predpisov, pravilnikov in statutov, vlagati svoja razpoložljiva sredstva; zakonito kotirane na vseh italijanskih borzah. Te obveznice daje na prodaj javnosti, po zgoraj navedeni emisijski ceni, bančni konzorcij, ki ga vodi MEDIOBANCA in pri katerem sodelujejo sledeči zavodi: BANCA COMMERCIALE ITALIANA - CREDITO ITALIANO - BANCO DI ROMA - ISTITUTO DI CREDITO DELLE CASSE DI RISPARMIO ITALIANE - ISTITUTO CENTRALE DELLE BANCHE POPOLARI ITALIANE - ISTITUTO CENTRALE DI BANCHE E BANCHIERI - ISTITUTO DI CREDITO DELLE CASSE RURALI ED ARTIGIANE - BANCA NAZIONALE DEL LAVORO - ISTITUTO BANCARIO SAN PAOLO DI TORINO - BANCO DI NAPOLI - MONTE DEI PASCHI DI SIENA - BANCO DI SICILIA - BANCO DI SARDEGNA - CASSA DI RISPARMIO DELLE PROVINCIE LOMBARDE - CASSA DI RISPARMIO DI TORINO - CASSA DI RISPARMIO DI ROMA - CASSA DI RISPARMIO DI FIRENZE - CASSA DI RISPARMIO DI GENOVA E IMPERIA - CASSA DI RISPARMIO DI VERCELLI - BANCA POPOLARE DI NOVARA - BANCA POPOLARE DI MILANO - BANCA POPOLARE DI BERGAMO - BANCA POPOLARE COMMERCIO & INDUSTRIA - BANCA NAZIONALE DELL'AGRICOLTURA - BANCO DI SANTO SPIRITO - BANCA TOSCANA - CREDITO ROMAGNOLO - NUOVO BANCO AMBROSIANO - ISTITUTO BANCARIO ITALIANO - BANCA CATTOLICA DEL VENETO - BANCA PROVINCIALE LOMBARDA -BANCA S PAOLO BRESCIA BANCO S. GEMINI ANO E S. PROSPERO - CREDITO VARESINO -BANCA CREDITO AGRARIO BRESCIANO CREDITO BERGAMASCO BANCO DI CHIAVARI E DELLA RIVIERA LIGURE - BANCA DI LEGNANO CREDITO LOMBARDO BANCA SELLA BANCA MERCANTILE ITALIANA BANCA MANUSARDI & C. BANQUE INDOSUEZ-ITALIA - CITI BANK N.A. Naročila se bodo sprejemala od 22. do 26. oktobra 1984 pri zgoraj navedenih zavodih, razen v primeru nenajavljene predčasne zapore in se bo zadostilo zah tevam v mejah razpoložljivih obveznic, ki jih bo imel vsak zavod. Plačilo podpisanih obveznic se bo moralo izvršiti 31. oktobra 1984. Osrednji proslavi v Četrtek in petek Ballet Theatre du Silence v sredo v Kulturnem domu Slovensko planinsko društvo slavi osemdeseto obletnico Letos je leto pomembnih obletnic. Takšno obletnico bo v teh dneh, točneje v petek, 26. t.m., praznovalo Slovensko planinsko društvo v Trstu, ki bo s posebno prireditvijo v Kulturnem domu obeležilo ta dogodek. Dan prej, to je v četrtek, bo, pravtako v Kulturnem domu, spremna prireditev, ki bo praznovanje te obletnice dopolnila in tudi pravilno podčrtala. O vseh pripravah na praznovanje jubileja, nam je predsednik SPD v Trstu prof. Pino Rudež med drugim povedal nekaj podrobnosti in podatkov. V petek bo slovesna proslava s priložnostnimi govori, pozdravi gostov, nastopila pa bosta tudi mladinski pevski zbor Glasbene matice v Trstu in folklorna skupina iz Rezije. »Naša proslava pa se bo začela že dan prej,« je prof. Rudež pristavil. »Tu bomo odprli razstavo likovnih, literarnih in fotografskih izdelkov, ki smo jih prejeli v okviru natečaja, ki smo ga na temo Med skalo in morjem organizirali prav v zvezi s proslavo delovanja našega društva. Najpomembnejši dogodek na tej prireditvi pa bo predstavitev dveh novih knjig in sicer knjige Duška Jelinčiča Zgodovina Slovenskega planinskega društva Trst in knjige dr. Rafka Dolharja Vabilo v Julijce«. Knjig sicer še nismo videli, prav gotovo pa bosta zanimivi ne samo za planince, pač pa za vse Slovence. »Brez dvoma. Tu bi omenil knjigo Duška Jelinčiča, ki govori o zgodovini našega društva od njegovega nastanka leta 1904 pa do danes. To je knjiga, ki je zanimiva in pomembna iz več vidikov, in sicer kot zgodovina našega društva in zgodovina nas Slovencev na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji. Skozi opis delovanja našega društva, gre namreč tudi opis dobršnega dela dogodkov, ki so nas pobliže v tem obdobju zadevali in za katere je prav, da jih pobliže poznamo. Knjiga dr. Dolharja pa je po mojem zelo zanimiva predvsem zaradi izredno lepih fotografij, razen tega pa tudi zanimiva zaradi opisa Zahodnih Julijcev, 'ki jih naši planinci to- in onstran meje morda še premalo poznajo in tudi niso bili še tako predstavljeni in opisani.« 80 let je lepa in dolga doba, ki je polna številnih pomembnih dogodkov. Kakšne so vaše želje ob tej pomembni obletnici? »Želim si, da bi naše društvo še uspešneje delovalo in to na različnih področjih. V glavnem pa si želim, da bi prišli v društvu do novih pobud. Nove pobude so nam potrebne, če hočemo privabiti v naše vrste čim več članov, predvsem mladih.« N. L. Nastop znamenite francoske plesne skupine pomemben kulturni in umetniški dogodek »Skušam podati različne občutke in duševna stanja, ne pa zgraditi arhitektonsko dovršeno konstrukcijo... Nimam ambicije, da bi karkoli dokazala, moje. koreografije sodijo bolj v območje čustev in življenja. Ples je zame način življenja in življenje sestoji iz tolikih stvari...« Tako je v nedavnem intervjuju skušala pojasniti svoje koreografske in umetniške izbire Brigitte Lefevre, ravnateljica francoskega »Ballet Theatre du Silence« iz La Rochella, ki bo v sredo nastopil v Kulturnem domu kot gost Zveze slovenskih kulturnih društev. Gostovanje francoske plesne skupine, ki sodi v sam svetovni vrh plesnih poustvarjalcev, je nedvomno velik kulturni in umetniški dogodek za vso našo skupnost in za vse mesto nasploh, predvsem pa predstavlja priložnost, ki je ni mogoče zamuditi, za vse ljubitelje plesa. Ballet Theatre du Silence je namreč pod vodstvom koreografov Jacquesa Garniera (ki je pred nekaj leti prevzel vodstvo pariške Opere) in Brigitte Lefevre uvedel v balet bolj odprte odnose, skušal ga je iztrgati iz ozkega kroga ljubiteljev in občudovalcev Terpsihore ter ga približati širšemu občinstvu. »Večer s plesalci francoske skupine — je pred nedavnim zapisal neki kritik — je bil nedvomno velik umetniški užitek, saj so vsi izvajalci presegli tako klasični kot sodobni balet in so na poti izvirnega iskanja. S svojim de lom si je Theatre du Silence zajam čil svoj prostor v svetu zelo kakovostnega umetniškega iskanja.« Skupina je bila ustanovljena leta 1971, od leta 1974 pa ima svoj sedež v mestu La Rochelle. Najprej jo je vodil Jacques Garnier, od leta 1980 pa je vodstvo predvzela Brigitte Lefevre, ki skrbi tudi za koreografije. Tržaškemu občinstvu se bo skupina predstavila z znanim delom Carmina Burana Karla Orffa, z Variacijami na Brahmsovo glasbo in z baletom Ettendant na glasbo Astorja Piazzo-le, ki ga bo podala solistka Muriel Beimondo. Predstava bo v sreefo, 24. oktobra, v Kulturnem domu s pričetkom ob 20.30. (vt) Na petkovi seji tržaškega občinskega sveta Zelo dvoumne izjave župana Richettija o vprašanju bodočnosti bazovske fojbe Vprašanje ureditve bazoviške fojbe je spet odjeknilo na seji tržaškega občinskega sveta. Problem sta iz čisto nasprotnih zomih kotov postavila melon ar Gambassini in predstavnik Tržaškega gibanja Parovel. Prvi je zahteval od župana pojasnila »zakaj tržaška uprava ni še odločno in dokončno posegla pri dolinskem županu Švabu za dokončno rešitev tega vprašanja,« medtem ko je Parovel predlagal, naj fojba postane simbol miru in sprave med tukaj živečima narodoma, ne pa simbol nestrpnosti in sovraštva, kot si želijo fašisti in nacionalisti. Župan Richetti je bil v svojem odgovoru precej dvoumen in se ni hotel zameriti ne Parovelu, še manj pa Gambassiniju, čigar stališča do fojbe, do dolinske občinske uprave in do vsega, kar je slovenskega in antifašističnega, so vsem že znana. Župan je namreč po eni strani rekel, da nasprotuje vsakršni politični štrumentalizaciji tega problema in da si zato želi najti skupen jezik z dolinsko upravo, po drugi strani pa precej jasno namignil, da bo tržaška občina skušala na vse načine izri- niti dolinsko občino »iz te igre«. Kako misli to narediti, ni povedal, pod črtal pa je, da je odbor že posegel na raznih forumih (tudi na katastrskem uradu), »da res preveri, če je zemljišče okrog fojbe last bor-štanskega jusa«. Gambassini je ob pomanjkanju drugih stvarnih argumentov izkoristil Richettijev poseg za grob napad na dolinskega župana Švaba, »dia mantne konice slavokomunizma« in se obregnil tudi ob KPI, »ki ne zna ali noče vplivati na enega svojih vidnejših voditeljev«. Parovel pa je pozitivno ocenil nekatere Richettije-ve trditve in s svoje strani predložil odboru posebno resolucijo o bazoviški fojbi. »Prišel je čas. da se iz čisto zgodovinskega vidika razčisti vsa ta zadeva,« pravi med drugim Parovel, «in nato naj fojba res postane nacionalni spomenik, a simbol miru in sprave med Italijani in Slovenci«. Predsednik Tržaškega gibanja je tudi napovedal, da bo glede bazoviške fojbe v kratkem osebno posegel pri predsedniku Pertiniju. Na petkovi seji tržaškega občinskega sveta je tekla beseda tudi o položaju in perspektivah italijanskega tržaškega dnevnika po nedavnih protestnih akcijah novinarjev. KPI je namreč v posebni interpelaciji zahtevala, da Richetti izreče solidarnost stavkajočim časnikarjem in obenem tudi zaskrbljenost nad usodo dnevnika. Župan pa tega ni storil, res je solidariziral s časnikarji, ki jim grozi odpust, ni pa hotel oceniti poli tieniti aspektov celotne »afere Piccolo«. Županovo stališče je sprožilo protest komunističnega svetovalca Monfalcona, ki je obžaloval, da občina ni še čutila potrebe, da izreče solidarnost novinarskemu kolektivu Piccola. »Očitno gre za čisto politično vprašanje,« je pripomnil svetovalec KPI, »saj sedijo v Richetti-jevem odboru sile, ki so žolčno nasprotovale prejšnjemu uredniku Ce-schii in danes z zadovoljstvom gledajo na načrt za preustroj dnevnika«. (st) • Sindikalna federacija CGIL, CISL, UIL priredi v torek, 23. oktobra, ob 9. uri na sedežu CGIL v Ul. Porada-res 8 skupščino uslužbenk tekstilne tovarne Calza Bloch. Poziv SDGZ svojim članom Slovensko deželno gospodarsko združenje Pokrajinski odbor Trst ostro obsoja formalistični sistem zakonskega osnutka ministra Visentinija, ki hudo oškoduje poštene davkoplačevalce, ter bistveno ne pripomore k zatiranju davčne utaje. Združenje smatra, dia sistem čelnega spopada, ki ga je sprožila Conf-commercio, ne bo pripomogel k izboljšanju zakonskega osnutka v prid poštenih samostojnih delavcev, temveč samo povzročil nepotrebna trenja in napetost, zato se s takim načinom protesta ne strinja. Po drugi strani pa SDGZ upošteva ogorčenost svojih članov, ki plačujejo davke na dokaj višji osnovi, kot je državno povprečje, ter nameravajo iz protesta v torek, 23. t.m., svoje obrate zapreti. Slovensko deželno gospodarsko združenje — Pokrajinski odbor Trst se zatorej ne pridružuje kot organizacija stavki, vendùr pa prepušča članom, ki se iz ogorčenja nad krivičnim zakonom želijo pridružiti protestu, da sc po lastni presoji odločijo za torkovo zaporo. Otroški zbor vzhodnega Krasa vabi vrstnike k sodelovanju Kulturna društva vzhodnega Krasa Primorec, Slovan in Lipa so pred dvema letoma dala pobudo za ustanovitev mladinskega pevskegia zbora, ki so ga poverili dirigerai ki Nidi ji Sivitz. V lanski sezoni je zbor štel 25 otrok med osmim in trinajstim letom in s požrtvovalnim delom mlade dirigentke dosegel tudi dobre uspehe. Otroci iz Trebč, s Padrič, iz Gropade in iz Baf zovice so nastopili na raznih prireditvah in zborovskih srečanjih ter s teh odnesli vedno lepe izkušnje. Bili so med drugim na tridnevnem seminarju na Debelem rtiču in celo snemali ploščo z znano pevko Anno Identici. V letošnji sezoni pa se je v zboru nekaj zataknilo. Ansambel so zapup .Itili nekateri starejši otroci, ki so se vključili v krajevne odrasle zbore, tako da je bilo število mladih pevk in pevcev na prvih vajah odločno prenizhi,) da bi lahko zbor nadaljeval svojo redno dejavnost. Društva so se zato odločila, da v tej pogojih znižajo srednjo starost sodelujočih otrok in se omejijo samo na osnovnošolce in na učence 1. razreda nižjih srednjih šol. Prva vaja bo v četrtek, 25. oktobra ob 15.30 v prostorih gozdne zadruge na Padričah, kjer bo obenem tudi sestanek s starši. KD Primorec, Slovan in Lipa so mnenja, da zbor lahko prebrodi to krizo in v ta namen računajo v prvi vrsti na občutljivost staršev. Sen. Pecthioli na srečanju o odporništvu »Komunisti v odporništvu« — to bo naslov današnje manifestacije v kinodvorani Cristallo, ki jo prireja tržaška federacija KPI z namenom, da bi dala še en prispevek v naporih za uveljavljanje vrednot osvobodilnega boja in osvetljevanje raznih vprašanj tržaške polpretekle zgodovine, pri čemer naj bi bil cilj splošen napredek in utrjevanje sožitja. Manifestacije, na kateri bodo govorili Bemetičeva, Colli, Lizzerò in Sema, se bo udeležil tudi član vsedržavnega tajništva KPI sen. Ugo Pecchioli. Ob tej priložnosti bodo sprožili postopek za podelitev zlate kolajne odporništva Nataleju Kolariču ter podprli zahtevo po novem procesu o grozodejstvih v Rižarni. Manifestacija bo ob 10.30. <*> xo' PJrjP 4> ■ # & f # qraphe servce% ^ 1 fotol it/klišar na Ulica G. Gozzi, 1 - 34134 TRST - Tel. 040/44174 # NŠK bo tudi letos organizirala knjižničarski tečaj v slovenščini Avtonomna dežela Furlanija-Julijska krajina je Narodni in študijski knjižnici poverila nalogo, da organizira knjižničarski tečaj. Tokrat je že četrtič, da je ustanovi NŠK zaupana naloga, da organizira knjižničarski tečaj v slovenskem jeziku. Dosedanji tečaji so se zvrstili v letih 1977, 1982, 1983. Tako je ponovno dokazana in poudarjena vloga NŠK na pedročju posebnih kulturnih pobud. Letošnji program je posvečen predvsem šol ski in mladinski knjižnici. Zvrstilo se bo 16 predavanj, ki jih bodo podali priznani strokovnjaki iz SR Slovenije (v glavnem iz Narodne in univerzitetne knjižnice) ter iz dežele FJK. Na koncu tečaja bodo tečajniki prejeli posebno potrdilo o o-pravljenem strokovnem izpopolnjevanju. Predavanja se bodo zvrstila ob sredah in četrtkih popoldne v Gregorčičevi dvorani v Ulici sv. Frančiška 20/11 v Trstu. Časovno se bo tečaj odvijal med 14. novembrom in 12. decembrom 1984, k temu pa je treba dodati še zaključni kolokvij. Letošnji tečaj je namenjen knjižnicam, ki imajo opravka z mladino oziroma s šolsko mladino. Poudarek gre šolskim in društvenim knjižnicam. Program in razpored predavanj: 1. Mladinska literatura; 2. Slovenska mladinska literatura ; 3. Slovenska na-cionalka NUK; 4. Slovenska literatura; 5. Abecedno imenska katalogizacija; 6. Klasifikacija UDK; 7. Nabavna politika v knjižnici ; 8. Zaščita knjižničnega gradiva ; 9. Italijanske knjižnice v FJK; 10. Ureditev knjižnic v FJK; 11. Delo z bralci; 12. Delo z bralci II.; 13. Ureditev šolske knjižnice; 14. Šcrtska knjižnica v šolah s celodnevnim poukom; 15. Bibliografija s poudarkom na mladinskih delih; 16. Ureditev knjižnice. V kratkem se bodo še oglasili in napovedali predavatelje. Prijave in vse potrebne dodatne informacije v pisarni Narodne in študijske knjižnice v Trstu v Ulici sv. Frančiška 20/1 vsak dan med 9. in 18. uro (razen ob sobotah in nedeljah). 3. novembra v tržaški občini ne bo pouka V soboto, 3. novembra, na dan tržaškega patrona sv. Justa, bodo šole vseh vrst in stopenj v tržaški občini zaprte. Tako je odredil tržaški šolski skrbnik potem ko se je o zaprtju šol na dan sv. Justa pozitivno izrekel že pokrajinski šolski svet. Šolski skrbnik je istočasno »skrčil« za en dan velikonočne počitnice, da bi tržaški učenci in dijaki takrat nadoknadili dan pouka, ki ga bodo »izgubili« v soboto, 3. novembra. Za dijake in učence šol tržaške občine bodo torej velikonočne počitnice trajale od 4. aprila do 9. aprila 1985. V Nabrežini izvolitev Skerkovega naslednika Jutri zvečer ob 19.30 se bo v Nabrežini sestal devinsko-nabrežinski občinski svet, ki ima na dnevnem redu izvolitev novega župana. Kandidat večinske koalicije KPI, SSk in PSI je komunist Pavel Fonda. Darilo pustnega odbora s Konliovela Na Kontovelu že vrsto let deluje pustni odbor, ki pripravlja in skrbi za pustne prireditve v vasi in še posebej za pustni pogreb, s katerim na pepelnično sredo zaključi pustna slavja. Ob prireditvah steče akcija prostovoljnih prispevkov za kritje strm škov. Lani je bila ta akcija dokaj uspešna: po poravnavi stroškov je ostalo v blagajni pustnega odbora še nekaj denarja, ki ga je sklenil odbor dodeliti vzdrževanju domačega spomenika padlim partizanom v NOB. S prispevkom pustnega odbora v višini 312 tisoč 300 lir bodo kupili kosilnico za čiščenje spominskega parka, ki v ozadju krasi spomenik na kontovel-skem pokopališču. • Združenje Italija - Nikaragva bo priredilo v sredo, 24. oktobra ob 20.30 v Študentskem domu v Ul. Fabio Severo skupščino z razpravo o sedanjem položaju v Nikaragvi. Srečanja se bosta udeležila Michele Salvi in Rosa Galderazzi, ki sta se pred kratkim vrnila iz te srednjeameriške države. V NEDELJO BODO V PREČNIKU ODKRILI SPOMENIK PADLIM V Prečniku se že dalj časa pripravljajo na veliko svečanost, ki bo prihodnjo nedeljo, 28. oktobra, ko bodo odkrili spomenik padlim vaščanom v narodnoosvobodilni borbi. Že dalj časa potekajo na kraju, kjer bo stal spomenik, dela, pri katerih vneto sodelujejo številni vaščani. S tem se bo vas, ki je veliko žrtvovala v NOB, oddolžila spominu svojih padlih. Ob tej priložnosti je vas nastopila enotno, kot se je pred več kot štiridesetimi leti enotno vključila v osvobodilno gibanje. V borbi za svobodo je padlo šest vaščanov, eden pa je preminil v nemškem koncentracijskem taborišču. V vasi so sicer v spomin na te žrtve postavili pred leti spominsko ploščo. To je bilo leta 1975, obletnici osvoboditve, sedaj pa so se odločili, da postavijo večji spomenik. Iz Prečnika je bil tudi znani antifašist Josip Knez, ki so ga nacisti strahovito mučili, ker ni hotel izdati svojih tovarišev, in nato 22. avgusta 1944 ustrelili v domači vasi. Za nedeljsko svečanost pripravljajo v Prečniku tudi bogat program, o katerem bomo še poročali. Na sliki: vaščani pri gradnji spomenika padlim. V priljubljeni oddaji nastopili Syromakki in Sergij Štoka Dober glas in piker humor na Radiu Trst A Iz avditorija »A« tržaškega sedeža RAI je šla včeraj prek radijskih valov Radia Trst A v eter druga oddaja Dober glas gre v deveto vas. V oddaji sta se predstavila občinstvu, ki je tudi tokrat napolnilo avditorij, goriški ansambel Syromakki in kan-tavtor Sergij Štoka, levji delež pa je spet imela Kabaret skupina, ki je s svojimi komičnimi heci in zbadljivimi domislicami večkrat spravila prisotne v smeh. Goriški Syromakki (in ne »sir - v -omaki«, kot je »natolceval« vodja oddaje Igor Malalan) so razložili, da so si nadeli tako ime v brk sedanji modi angleških imen tukajšnjih ansamblov in pevcev ; osemčlanska skupina, v kateri je petje prvenstveno domena pevk Kristine in Sabine, ki skrbita tudi za besedilo, je zaigrala in zapela pesmi »Kaj je ljubezen« in »Domovina«. Kontovelski kantavtor Sergij Štoka se je predstavil z ljubezensko »Zvezda« in pesmijo »Dedek mraz«. Poleg petja ima Štoka še drug konjiček : karate. Ob koncu njegovega nastopa ga je Kabaret skupina, kljub tveganju, le prepričala, da se je izkazal s tipičnim karatejskim krikom. »Kaba re tisti« so, kot rečeno, povezovali celotno oddajo. Tokrat so v program vnesli pravcato novost: radiono-velo z naslovom »Ptiči v robidi«. Na sporedu je bilo seveda le prvo od preštevilnih nadaljevanj, ki bodo spremljala zveste poslušalce tja do konca ciklusa oddaj. Poleg tega so si v poročilih in v propagandnih vložkih zbadljivo privoščili marsikatero od »top« osebnosti našega zamejskega življenja. V oddajo je aktivnejše poseglo tudi prisotno, predvsem mlado občinstvo, ki je stoodstotno pravilno odgovorilo na zastavljene kvize. Prisotni so ob koncu tudi ocenili kantavtorja in ansambel, za dokončne ocene pa bo treba počakati še na glasovnice (objavljene v našem dnevniku), ki jih bodo poslušalci odposlali ob koncu oddaj. Medtem že lahko objavimo rezultat prvega ocenjevanja občinstva za prvo oddajo: Ivo Tul je prejel 251 glasov, ansambel Galebi pa 149. Na sliki : Pogled v avditorij »A« med včerajšnjo oddajo v živo. * Zapustil nas je naš ljublje- ni mož, sin, oče, nono in brat Bruno Škrk Uro in datum pogreba bomo sporo- Jutri sestanek v Saležu Zgoniška občinska uprava bo jutri zvečer ob 19.30 začela v telovadnici osnovne šole »Lojze Kokoravec - Gorazd« v Saležu serijo javnih sestankov, na katerih bodo predstavili in razložili varianto občinskega regulacijskega načrta. V torek bo podoben sestanek v Samatorci, v četrtek v Repniču, v petek v Gabrovcu, v ponedeljek pri Briščikih in v torek bo še v Zgoniku srečanje, ki je odpadlo v petek zaradi mednarodne namiznoteniške tekme Krasa. • V zvezi s problemi šole na Kati-nari je tržaški občinski odbornik Lokar prejel od pristojnih odborništev zagotovilo, da bo podjetje Demurri in Tomasetti že jutri začelo z deli, ki so potrebna za rešitev tega vprašanja. • Tržaški italijanski dnevnik danes ni izšel zaradi stavke tiskarjev v znak protesta proti »še enemu sporu rocd upravnim ravnateljstvom in delavci OTE« (družbe, ki je lastnik časopisa in tiskarne). • Na sedežu sindikata FLM pri Do-ajju bo jutri skupščina vseh delavcev °brata VM in obrata bivše CMI, ki so vpisani v dopolnilno blagajno. Skup-scmo, ki bo ob 9.30, je sklical tovarniški svet obeh obratov. Pokrajinska uprava poverila 50 nalogov za spremljanje handikapiranih šolarjev Pokrajinski odbor je posvetil poseben sestanek kočljivemu vprašanju spremljanja šoloobveznih handikapiranih otrok ter je sklenil poveriti petdeset nalogov za spremljanje prav tolikim osebam, ki pa bodo morale sprem ljati kar 83 prizadetih, med njimi 59 osnovnošolcev in 24 srednješolcev. Predlog sklepa je izdelal podpredsednik Pokrajine in odbornik za skrbstvo Lecchi, potem ko je njegovo odborništvo — kot je rečeno v tiskovnem poročilu pokrajinske uprave — temeljito pregledalo vse prošnje, ki jih je bilo letos več kot, sto, torej skoraj dvakrat več kot v lanskem letu. Preverjanje prošenj je vsekakor za nekatere primere še v teku. Naloge za spremstvo so poverili začasno, saj veljajo le do 31. decembra ter jih bo treba nato, kar se tiče preostalega dela šolskega leta, potrditi ob upoštevanju predvidene obnovitve posebnih konvencij s KZE, s Šolskim skrbništvom in z Občino. Predviden izdatek za letošnje sončno leto znaša okrog 72 milijonov lir. Županov odlok glede ogrevanja Tržaški župan Richetti je v skladu z obstoječim zakonom, ki urejuje uporabo naprav za ogrevanje, in z možnostjo, ki jo ta zakon izrecno predvideva, izdal odlok, ki pooblašča uporabnike, da začnejo ogrevati že 20. oktobra, ne pa 31., kot določa zakon. Istočasno je župan sklenil podaljšati rok, ko so lahko ogrevalne naprave vključene od 12 na 14 ur dnevno. Obstaja pa v veljavi pravilo, da ogrevalne naprave lahko delujejo samo med 5. in 23. uro. Palestinski predstavnik gost nabrežinske KPI Jutri in v torek bo gost sekcije KPI »E. Berlinguer« iz Nabrežine predsednik palestinske študentske organizacije v Italiji Nura Al Higgiawi. Higgia wi bo imel v naših krajih in v Sloveniji vrstso srečanj, na katerih bo seznanil širšo javnost z zgodovino, trpljenjem in upanji palestinskega naroda. Higgiawi se bo jutri zvečer srečal v Lokvah s predstavniki ZSMS iz Sežane. V torek zjutraj bo imel na sedežu KPI v Ulici Capitolina razgovor z voditelji tržaške federacije KPI, zvečer ob 20.30 pa bo prisostvoval predvajanju dokumentarnega filma »Sabra in Schatila«, ki ga bodo predvajali v prostorih nabrežinske sekcije KPI. Film je posnela skupina nemških zdravnikov, ki so delali v bolnišnici begunskega taborišča v Bejrutu. Zadnje slovo od Vinka Gornika Pred dnevi se je v Bazovici velika množica borcev, prijateljev in znancev poslovila od domačina Vinka Gornika. Pokojni Vinko se je rodil v Bazovici, 15. julija 1909. Ob razpadu Italije se je tudi on kot veliko naših fantov vključil v partizane. Najprej je bil v partizanski zbirni bazi NOVJ v Gravini, nato je bil dodeljen 12. brigadi 15. divizije, pozneje pta je bil v 10. brigadi. Vinko je sodeloval tudi v bojih na položajih Suhe in Bele krajine. Dne 23. 6. 1945 je bil ranjen v desno nogo v Železniku pri Škofji Loki. Zdravil se je v bolnici v Ljubljani in ostal 60-odstotni vojni invalid. Leta 1981 je bil odlikovan z Medaljo zaslug za narod. Pred leti mu je umrla žena Mira, ki je bila dolga leta hudo bolan a in sta jo s sinom Marijanom potrpežljivo negovala. Zadnje čase se rnu je zdravstveno stanje zelo poslabšalo in dne 10. t.m. je v tržaški bolnišnici podlegel bolezni. Pokojni Vinko zapušča sina in brata, ki živi v Beogradu. Rahla naj mu bo domača zemlja, sinu, bratu in sorodnikom pa naše iskreno sožalje. IVAN ČAČ čili naknadno. Za njim žalujejo žena Danica, mama Marija, hčerke Kristina, Franka ter Katja z Jožkom, vnukinja Sonja, brata in sestre z družinami ter drugo sorodstvo. Trnovca, Praprot, Veliki Repen, Opčine, 21. oktobra 1984 . Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga 1 mama, tašča, nona, stara mama in sestra Zora Legiša roj. Birsa Pogreb bo jutri, 22. t.m., ob 13.30 iz mrtvašnice bolnišnice v Tržiču v devinsko cerkev. Žalujoči Zorka, Danica, Ladi, Mišo, Igor, Patrizia, Bruna, Vladimir, Jadranka, Marko, Martina, Aleksander, Rozalka, Nela in drugo sorodstvo. Devin, 21. oktobra 1984 Tovarišicama Zorki in Danici Legiša izreka odbor sekcije KPI Devin - Nabrežina najgloblje sožalje ob smrti drage matere Zore. V devinsko - nabrežmski občini priprave na obisk princa Charlesa Y devinsko - nabrežmski občini se zaključujejo priprave na obisk britanskega prestolonaslednika princa Charlesa, ki bo konec meseca kot predsednik Zavodov združenega sveta o-biskal tržaško pokrajino. Walleski princ se bo v torek, 30. oktobra udeležil poimenovanja bivše osnovne šole v Devinu po lordu Mount-battnu. V tem prenovljenem poslopju bo imel Zavod združenega sveta Jadranskega morja tudi svoj sedež. Poimenovanje bo ob 11.40. Zaradi vumo-struh in prometnih razlogov bo ves dopoldan zaprt dovoz v Devin. Devin sko - nabrežinska občina poziva zato •tudi, ki bi si želeli ogledati poimeno-vanje, naj parkirajo svoja prevozna sredstva na bližnjih parkiriščih ob lo-kalu Bowling in ob motelu Agip. Popoldne (ob 18.15) se bo princ Lharles na občini srečal z devinsko-nabrežinskim županom in občinskim ì'Vetom. že pol ure pred njegovim prihodom bo nabrežinska godba igrala na trgu pred županstvom. Devinsko-nabrežinski župan bo po sprejemu pozdravil uglednega gosta na trgu, princ Lharles pa bo odgovoril na dobrodošlico. Odpadel seminar 0 kraških koprenkah Slovenska gobarska družina - Trst le odpovedala študijski seminar o kra- ških koprenkah, ki je bil napovedan za petek, soboto in nedeljo 19., 20. in 21. oktobra v Prosvetnem domu na Opčinah. Zgodilo se je namreč, da je imel glavni determinatoti tega srečanja dr. Dušan Vrščaj hudo prometno nesrečo. Tako so se člani društva z ostalimi slovenskimi strokovnjaki na mednarodnem mitološkem srečanju v Trebnjem pri Novem mestu soglasno dogovorili, da iz korektnosti in solidarnosti do dr. Dušana Vrščaja odložijo seminar na jesen 1985. • Včeraj je zaključila obisk v našem mestu delegacija iz Dortmunda, ki so jo sestavljali člani predsedstva tovarniškega sveta tovarne Thyssendel-stahlwerke in zavoda Alltagskulturin-stitut. Delegacija je bila gost Deželnega zavoda za študije in raziskovanja sindikata CGIL. 1 šolske vesti I Ravnateljstvo srednje šole S. Gregorčič v Dolini vabi vse starše svojih učencev, da se udeležijo volitev svojih predstavnikov v razredne svete, ki bodo na šoli jutri, 22. t.m., ob 17.30. Ravnateljstvo liceja F. Prešeren sporoča, da bodo volitve razrednih svetov jutri, 22. oktobra. Dijaki: zborovanje med 8. in 10. uro, volitve med 10. in 12. uro. Starši: zborovanje od 18. do 20. ure, volitve od 20. do 22. ure. Odprli zavod Gramsci V Ulici sv. Frančiška 14/1 (prvo nadstropje) so sinoči odprli Deželni raziskovalni zavod Gramsci, ki se pridružuje drugim sedemnajstim tovrstnim inštitutom povsem samostojne narave v Italiji. Predseduje mu tržaški univerzitetni profesor Giuseppe Petronio, bivši ravnatelj leposlovne fakultete, podpredsednik je etnolog Carlo Tullio Altan, ravnateljica pa docentka na omenjeni fakulteti Silvana Monti. Člani zavoda so razumniki, zdravniki, odvetniki in med drugim znanstveni raziskovalci, katerih dejavnost zaobjema širša področja kulture, gospodarstva, zgodovine, sociale in tako naprej. Smoter zavoda je proučevati vprašanja v zvezi s pravkar navedenimi tematikami in ustrezne izsledke primerjati z vsedržavno pa tudi mednarodno stvarnostjo, kot nam je ponazorila Silvana Monti s pripombo, da bo šlo seveda predvsem za analizo naše deželne specifiko. Zavod bo tesno sodeloval tudi s šolniki, javnimi upravami in zasebnimi dejavniki, v načrtu pa ima zlasti gospodarske raziskave, spodbujanje gleda liških dejavnosti v inovacijskem smislu in uvajanje kompjuterstva na šolah. Kdor se želi včlaniti, to lahko stori teefonsko (741365) oz. osebno od 16. do 19. ure vsak ponedeljek, torek, sredo, četrtek in petek. Ob smrti mame Zore izreka občinski svetovalki Zorki Legiša - Mervič sožalje uprava devinsko - nabrežinske občine. ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so spremili na zadnji poti in počastili spomin naše drage Marije Jerjan vd. Smotlak Posebna zahvala darovalcem cvetja. Sinovi z družinami Dolina, Bazovica, 21. oktobra 1984 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Alojza Parovela se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. SVOJCI Mačkodje, Trst, 21. oktobra 1984 Kmečka zveza izreka svojemu odborniku Zoranu Parovelu občuteno sožalje ob smrti očeta Alojza. Zlata poroka v Riemanjih Danes je v Riemanjih pri »Mežnar jevih« veliko slavje, ker praznujeta mati Alojzija in oče Silvester Kuret zlato poroko. Prav na današnji dan pred 5C leti ju je v Boljun-cu poročil tedanji kaplan Bidovec. Jubilanta sta dobro znana ne le v Riemanjih, kjer se je Silvester rodil pred 77 leti, temveč po vsem Bregu. Silvester, ki je bil dolga leta zaposlen v pristanišču ter pri nekaterih podjetjih, je bil v mladih letih član ricmanjske godbe. Leta 1927 se je zaradi fašističnega preganjanja preselil in živel nekaj let v Jugoslaviji. Po osvoboditvi je bil aktiven član domačega društva in več časa tudi podpredsednik. Mati Alojzija se je pred 76 leti rodila v Bol juncu. V zakonu sta imela tri otroke, ki sta jih kot zavedna Slovenca vzgojila v zavedne in napredne ljudi. Mati Alojzija je v svojem življenju vedno delala kot perica, tako doma kot v pralnici za volno pri Domju. Med vojno sta po svojih močeh sodelovala z osvobo dilnim gibanjem. Čestitkam njunih otrok in vseh vaščanov se pridružuje tudi naš dnevnik z željo, da bi preživela še dolgo skupnih, zdravih in srečnih let. gledališča S S G Nadaljuje se vpisovanje v Baletno šolo SSG v dopoldanskih urah v Kulturnem domu. VERDI Operna sezona 1984-85. Danes, 21. t.m., ob 16. uri (red D) druga predstava Saint-Saensove opere »Samson in Dalila«. Dirigent Pinchas Steinberg, režiser Alberto Passini. ROSSETTI Od 24. t.m. bo v gledališču Rossetti gostovalo Stalno gledališče Furlanije -Julijske krajine z delom »Fraulein Pol-linger«. Igrajo D. Mazzucato, S. Massi-mini, F. Nebbia pri klavirju. V abonmaju - odrezek št. 1. TEATRO STABILE Gledališka sezona 1984-85. Pri blagajni gledališča je na razpolago še nekaj abonmajskih mest. AVDITORIJ Jutri, 22. oktobra, ob 9.30 predstava za šole. Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine predstavlja »Varietà« s skupino Podreccovih lutk. Informacije in rezervacije v tajništvu gledališča, tel. št. 567-201 int. 29-31. CANKARJEV DOM - LJUBLJANA Velika dvorana Danes, 21. t.m., ob 19.30: Ganelin trio, ZSSR, jazz koncert. Okrogla dvorana Danes, 21. t.m., ob 20.30: Raymond Queneau »Vaje v slogu«. Srednja dvorana V petek, 26. t.m., ob 18. in 20. uri: Izbor filmov z mednarodnega festivala športnih in turističnih filmov v Kranju. Mala dvorana V torek, 23. t.m., ob 19.30: Mladi mladim. Nastopil bo Studio za svobodni ples. razna obvestila V osnovni šoli »Albert Sirk« v Sv. Križu se lahko vpišete na začetniški tečaj slovenskega in angleškega jezika, ki ju za odrasle prireja tržaška Ljudska univerza. Vpisovanje, ki je vsak ponedeljek, sredo in petek od 18.30 do 20.30, se nepreklicno zaključi v ponedeljek, 29. t.m. Vpisnina znaša 5.000 lir za vsak tečaj. 1904 1984 80 LET Slovenskega planinskega društva Trst Program slavnosti, ki bo v KULTURNEM DOMU v Trstu (Ul. Petronio 4) je sledeč : ČETRTEK, 25. oktobra, ob 18.30: Predstavitev knjig Dušana Jelinčiča: ZGODOVINA SP D Trst Rafka Dolharja: VABILO V JULIJCE Odprtje fotografske razstave o zgodovini S P D Trst in izdelkov fotografskega in likovnega natečaja »Med skalo in morjem« Sodeluje mešani pevski zbor Milan Pertot iz Barko vel j, ki ga vodi Sandra Pertot PETEK, 26. oktobra, ob 20.30: Uvodna slovesnost z govori. Zgodovina SPDT v besedi in sliki. Nagraje vanje natečajev »Med skalo in morjem«. Nastop rezijanske folklorne skupine in Mladinskega pevskega zbora Glasbene matice, ki ga vodi Stojan Kuret. 'Režija: Sergej Verč. VABLJENI! SC»* SLOVENSKO /.STALNO,, GLEDALIŠČE V TRSTU sporoča da zaradi bolezni v ansamblu odpadejo do nadaljnjega vse predstave Linhartove komedije TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI - Cenjene abonente in gledalce prosimo za razumevanje. kino LA CAPPELLA UNDERGROUND samo jutri v gledališču Cristallo ob 16.00, 18.00, 20.00 in 22.00 »Lianna«. Režija , John Sayles. Ariston 16.30 — 22.00 »La zona morta«. Režija David Cronenberg. Igrata Christopher Walken in Martin Sheen. Eden 15.30 — 22.10 »Super blue sexy love«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice 16.00 — 22.15 »Indiana Jones e il tempio maledetto«. Harrison Ford. Excelsior 17.00 — 21.00 »C’era una volta in America«. Režija Sergio Leone. Robert De Niro. Nazionale Dvorana št. 1 16.00 — 22.00 »Metropolis«. Dvorana št. 2 15.30 — 22.10 »Arrapato«. Dvorana št. 3 15.30 — 22.15 »Scuola di polizia«. Grattacielo 17.15 — 22.15 »Greystoke -La leggenda di Tarzan, il signore delle scimmie«. C. Lambert. Mignon 16.30 — 22.15 »Maria’s Lovers«. Nastasia Kinsky, John Savage, Robert Mitchum, Keith Carradine. Prepovedan mladini pod 14. letom. Aurora 17.00 — 22.00 »Breackdance«. Capitol 16.30 — 22.00 »Cento giorni a Palermo«. Lino Ventura. Vittorio Veneto 15.30 — 22.00 »I vendicatori d: Ha notte«. Prepovedan mladini pod 14. letom. Lumiere 16.00 — 22.00 »Jesus Christ Su-perstar«. Radio 15.30 — 21.30 »Le super mogli«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Alcione 16.00 — 22.00 »Una poltrona per due«. koncerti Glasbena matica Trst, Ul. R. Manna 29, vpisuje abonmaje za koncertno sezono 1984-85 od 15. do 17. ure. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZXD BALLET THEATRE DU SILENCE iz La Rochelle (Francija) Karl Orff: Carmina burana Koreografija: Brigitte Lefevre V Kulturnem domu v sredo, 24. oktobra 1984, ob 20.30. Parter: 12.000 lir, balkon 8.000 lir. Predprodaja r»a sedežu Z SKD, Ul. sv. Frančiška 20/11. nad., od ponedeljka dalje. GLASBENA MATICA TRST Sezona 1984/85 1. ABONMAJSKI KONCERT V četrtek, 25. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu TRIO LORENZ Dvig abonmajev v pisarni GM, prodaja vstopnic uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. T P P Z »P. TOMAŽIČ« POZOR ! V četrtek, 25. t.m., v Partizanskem domu v Bazovici bo ob 20. uri seja glavnega odbora. V petek, 26. t.m., ob 20.30 generalna vaja za nastop pri odkritju spomenika padlim v NOB v Prečniku, ki bo v nedeljo, 28. t.m., popoldne. Prosimo za točnost in udeležbo. Odbor včeraj - danes Danes, NEDELJA, 21. oktobra URŠKA Sonce vzide ob 6.30 in zatone ob 17.09 — Dolžina dneva 10.39 — Luna vzide ob 2.04 in zatone ob 16.04. Jutri, PONEDELJEK, 22. oktobra ZORISLAVA Vreme včeraj: temperatura zraka 18,8 stopinje, zračni tlak 1017 mb raste, ve-t;r 10 km na uro južnik, vlaga 75-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 18,9 stopinje. ROJSTVA LN SMRTI RODILI SO SE: Alessio Boechmann, Patrizia Valente, Giorgia Massarotto, Daniela Poldrugo. UMRLI SO: 73-letna Caterina Redolii De Zan vd. Giurco, 63-letni Dante Tre-visan, 79-letna Iva Canepa por. Rovere, 84-letna Virginia Jakopich, 51-letni Bruno Moretti. OBČINA DOLINA OKLICI: mehanik Pier Paolo Guštin in študentka Vincenza Lovriha. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Garibaldi 5, Ul. dell'Orologio 6, Ul. Soncini 179, Ul. Revoltella 41, Opčine, Milje (Mazzini drevored 1). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (òd 20.30 dalje) Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1). LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica : tel. 226-165. Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 299-197. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. LOTERIJA BARI 30 16 28 18 47 CAGLIARI 74 20 48 83 39 FIRENCE 30 71 18 59 86 GENOVA 62 78 7 65 39 MILAN 58 61 53 16 22 NEAPELJ 15 14 2 68 44 PALERMO 21 83 65 5 36 RIM 59 78 80 16 40 TURIN 50 64 16 46 5 BENETKE 28 8 15| 67 74 ENALOTTO 121 2X1 1 X X 112 KVOTE: 12 — 18.374.000 lir 11 — 808.200 lir 10 — 77.900 lir Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij SKD Barkovlje prireja tečaj telovadbe za odrasle ob sredah in petkih od 18. do 19. ure. Tečaj vodi prof. Franko Drasič. Za informacije telefonirajte na št. 43-819. Sekcija VZPI-ANPI, PD Slovenec iz Boršta in Zabrežca s sodelovanjem odseka za zgodovino pri NŠK in ANED vabijo na razstavo slik o koncentracijskih taboriščih in Rižarni, ki bo v Borštu od 27. t.m. do 2. novembra v prosvetni dvorani. Otvoritev v soboto, 27. t.m., ob 19. uri. Društvo zamejskih likovnikov sporoča, da bo seja jutri, 22. t.m., ob 19.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Fran- razstave SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. Do 28. t.m. razstavlja Jože Tisnikar svoja dela. Ogled ob delavnikih od 17. do 19. ure ter ob nedeljah od 10. do 12. ure ter od 16. do 19. ure. TK Galerija, Ul. sv. Frančiška 20. Odprta je razstava eksponatov »copy arU'ARS COPIANDI. V občinski galeriji razstavlja do 23. t.m. svoje grafike in olja tržaška slikarka Beatrice Movia. V galeriji Tribbio razstavlja miljski slikar Piero Frausin. V galeriji Cartesius razstavlja do 8. novembra slikar Cesco Magnolato. V Mali galeriji Sežana je odprta razstava slikarja Pavla Medveščka. V galeriji na Trgu Giotti 8 razstavlja slikar Bruno Munari. čiška 20. KD Vesna prireja v nedeljo, 28. t.m., ob 17. uri v kriškem Ljudskem domu predvajanje filma »Sobota štiriindvajseti marec«, ki govori o mogočni delavski manifestaciji v Rimu proti dekretu o ceni dela. Film bodo predvajali ob obletnici smrti odbornika Patricija Košute. PD Kraški dom in uprava občine Re-pentabor bosta organizirala zimovanje v Logatcu od 30. decembru 1984 do 5. januarja 1985 za otroke, ki obiskujejo 5. razred osnovne šole in za dijake nižje srednje šole. Prosimo zainteresirane starše, da se javijo pri Sonji Lazar -Kralj ali naj telefonirajo na 040/227-429 od 19. do 20. ure do vkljunčno jutri, 22. oktobra. KD Rdeča zvezda prireja danes, 21. oktobra, ob 17. uri v osnovni šoli »1. maj 1945« v Zgoniku gostovanje SKD Tabor z igro »Pekel je vendar pekel«. Režija Drago Gorup. Vabljeni! čestitke .MAURI TRST Ul. Penziona 3 - tel. 744169 Ul. Settefontane 19 - tel. 793333 VSE MODNE NOVOSTI ZA JESEN/ZIMO 1984/85 Danes praznuje rojstni dan DARJO STRAIN. Vse najboljše, predvsem pa zdravja, mu želijo žena Cvetka, hči Lara in tašča Gabrijela. V torek, 23. t.m., praznujeta MARICA in SLAVKO ŠTREKELJ 35 let poroke. Da bi jih zdrava in vesela nadaljnja leta še čakala, jima voščijo Jasmina, Anjo in Andraž. 23. t.m. bo praznovala MONIKA SULLI rojstni dan. Da bi ji bila sreča in zdravje vedno naklonjena ter da bi se ji ureničile vse skrite želje, ji želijo vsi, ki jo imajo radi. V sredo je praznoval 40. rojstni dan naš dragi ALJOŠA (Alessio) ČOK. Vse najboljše mu želita mama Anica in sinko Aljoša. Alešu, Danijeli in Egonu Mi-kolu se je pridružil • SIMON Srečni družini čestita, Simonu pa se priporoča, naj vzljubi naravo po očetovih sledeh Društvo slovenskih lovcev F-JK »Doberdob« mali oglasi PRODAM trgovino s fotografskimi aparati, dobra pozicija. Tel. 040/772-298. PRODAM dyane 6, letnik 1977, v dobrem stanju po zelo ugodni ceni. Tel. na 040/997-154 PRODAM fiat 126, letnik 1982. Tel. na št. 040/228-302. NOVO CVETLIČARNO v Gorici, Ulica Oberdan 6, sta odprli Nevenka Klanjšček in Antonija Šturm. Vence in vsa-kovrtno cvetje izročamo tudi na dom. Tel. 0481/85215. KUPIM ali vzamem v najem hišo z vrtom od Trsta do Nabrežine. Tel. na št. 040/200-577. FANT, z vozniškim dovoljenjem D, E, K išče kakršnokoli zaposlitev kot* šofer. Tel. 040/232-295. DRUŽINA išče slovensko vzgojiteljico za poučevanje predšolskega otroka. Dobri pogoji. Tel. 68698 med 13. in 14. uro. MLAD SLOVENSKI PAR išče hišo, tudi potrebno obnovitve, na zahodnem Krasu. Telefonirati v večernih urah na št. 040/225-081. PRODAM fiat 500 po zelo ugodni ceni. Tel. ob urah kosila na št. 040/220-488. PRODAM skoraj novo stanovanje pri Sv. Ivanu: 2 'sobi, kopalnica, dnevna soba, majhna kuhinja, 2 shrambi, balkon in box za avto. Tel. ob urah obedov na št. 040/567-939. MATEMATIKO in fiziko inštruira izkušen profesor. Telefon 003865-21972. PRODAM gramofon lenco - L 133, nikoli rabljen z originalno glavico lenco - M 100 za 65.000 lir. Tel. na št. 0481/83535. PRODAM harmoniko scandalli, 96 basov, 3. in 5. glas, v odličnem stanju. Tel. 0481/31189 ob uri kosila in večernih urah. PROTI IZPADANJU las, proti prhljaju ter za nego izredno mastnih las priporočamo zeliščne šampone in ampule »DERBE«. Parfumeria Kozmetika 90. Opčine. ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna ulica 44, Opčine - Trst. KUPIM staro hišo na Krasu z zemljiščem in hlevom. Tel. 763-119. LA MAGLIA moška in ženska oblačila Vas pričakuje z novo kolekcijo jesen - zima TRŽIČ — Ul. Roma 58 Telefon 0481/73174 TECNOFOTO Ul. Conti 12 Tel. 772-298 Trg sv. Jakoba 14 Tel. 741-485 BARVNE FOTOGRAFIJE SE ISTI DAN 00 VEDNO ZASTOPNIK »FUJICR0ME« DIAPOZITIVI V 2 URAH ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA foto-kino kontaktne leče Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Roulotti) TRST Telefon 77-ZB-M ^GROZDJE ZAVINQ $SUPERORTOFRUTTICOLO - Trg Cagni 1 ( zadnja postaja št. 19) TELEFON 81-03-21 SAMO IZBRANO BELO IN ČRNO GROZDJE radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv Nedelja, 21. oktobra ITALIJANSKA TELEVIZIJA Ponedeljek, 22. oktobra ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 9.25 Maša 12.15 Kmetijska oddaja 13.00 Dnevnik - Ob 13. uri 13.30 Dnevnik 1 - Vesti 14.00 V teku nedelje... vodi Pippo Baudo 14.15 -15.25 in 16.20 Športne vesti 14.45 Discoring oddaja o glasbi in ploščah 17.15 Fantastico Bis 17.50 Italijansko nogometno prvenstvo B lige 19.20 90. minuta 20.00 Dnevnik 1 20.30 Una corsa sul prato - film 22.20 Dnevnik 1 22.30 športna nedelja 23.50 Dnevnik 1 - Zadnje vesti Drugi kanal 10.00 Glasba za klavir 11.00 Tedenska oddaja o zdravju in estetiki 11.30 Komični filmi 11.50 Charlie Chan a Panama - film 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.25 Dnevnik 2 13.30 La donna di moda - 4. nadalj. 15.20 Dnevnik 2 - Neposredni športni prenosi Avtomobilizem : VN Portugalske Milan : Konjske dirke 17.40 Due e simpatia: Ljubljana 9.20 Poročila 9.25 Živ Žav - otroška matineja 10.15 Jack Holborn mladinska nadaljevanka 10.45 Marco Polo -Nadaljevanka 11.55 625, oddaja za stik z gledalci 12.15 Kmetijska oddaja 13.15 Poročila 14.50 čez tri gore: šentjemejski oktet 15.20 Poročila 15.25 Nepremagljivi - ameriški film 17.50 športna poročila 18.05 TV kviz 19.05 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik in Vreme 20.00 Kugy - Kapitel IX. - Nadaljevanka 2115 Športni pregled 21.45 Reportaža z nogometne tekme Olimpija - Maribor 22.15 Poročila CANALE S 8.30 Mammy fa per tutti - TV film 9.00 Phyllis - TV film 9.30 La piccola grande Neill TV film 10.00 Eternamente femmina - film 12.00 športna oddaja 13.00 Supcrclassifica Show 14 00 Kojak - TV film 15.00 II sentiero degli amanti -Film 17.00 L’ultimo dei Mohicani -Film 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 TV film 20.25 V Visitors - TV film 22.25 Love Boat - TV film 23.25 II re dei giardini di Marvin film RETEQUATTRO 8.30 Pierino la peste - film 10.15 Sandokan, la Tigre di Mompra-cem - film 12.00 Vegas - TV film 13.00 W. Disney : Tre in fuga - risanke 14.00 Una famiglia americana TV film ' 15.00 La squadriglia delle pecore nere TV film 16.00 Madigan - TV film 17.20 Mai dire si - TV film 18.15 Quo Vadiz - ponovitev 19.30 Arabesque - TV film 20.30 Intrigo Internazionale -Film 22.50 Casablanca - TV film 23.50 Fatti di gente per bene - film Igrata: Giancarlo Giannini in Catherine Deneuve 2.00 TV film ITALIA 1 8.30 Hello Špank - risanke 9.30 Lo specchio magico - risanke 10.15 L’albero degli impiccati -Film 12.00 Angeli volanti - TV film 13.00 športna oddaja 14.00 Deejay Television 18.40 Dnevnik 2 - Kratke športne vesti 18.50 Italijansko nogometno prvenstvo Meteo 2 - Vremenske napovedi 19.50 Dnevnik 2 - Poročila 20.00 Dnevnik 2 Domenica sprint 20.30 Storia di un italiano: Alberto Sordi 21.35 Per amore e per onore TV film 22.25 Dnevnik 2 - Večerne vesti 22.35 Dnevnik 2 - Trentatrè: tednik o medicini 23.05 Ritorno in Puglia: Domenico Cantatore 24.00 Dnevnik 2 - Zadnje vesti 00.05 Šola in vzgoja: Podoba in ideja Tretji kanal 12.15 Fiestas Grandes: glasba in folklora 12.40 Cantamare - glasbena oddaja 13.35 Big: Nada 14.25 Sto mest Italije: Capri 14.45 Dnevnik 3 Neposredni športni prenosi Vicenza: ženska košarka 16.15 Aosta: La battaglia delle regine 16.45 Otvoritveni koncert simfonične sezone Sv. Cecilije 19.00 Dnevnik 3 19.20 Deželni šport 19.40 Na turneji 20.30 Domenica gol 21.30 Perchè si - Perchè no 22.05 Dnevnik 3 22.30 Nogometno prvenstvo A-lige 23.15 Rockline Zagreb 9.20 Poročila 9.25 Glasbeni tobogan 10.55 Kragujevac: Velika šolska ura 12.15 Kmetijska oddaja 13.15 Družinski magazin 13.45 In tudi letos 15.40 Nedeljsko popoldne 17.25 Učiteljica - film 18.55 Retrospektiva zagrebške šole risanega filma 19.30 Dnevnik 20.00 Banjica - nadaljevanka 21.15 Športni pregled 21.45 Manjšine - bogastvo Evrope 22.15 Dnevnik Koper 15.55 Boks: Priština - Slavi ja 16.55 Videomix - glasbena oddaja v živo 19.00 Risanke 19.30 Potovanje v skrajnost - dok. 20.20 Sonce bo vzšlo film Igrajo: Jannette McDonald, Llayd Nolan 22.00 Košarka: Bosna - Crvena zvezda 23.30 Umetnost Placida Dominga POSTAJE 16.40 Hazzard TV film 17.40 Supercar - TV film 18.40 A-Team TV film 19.40 Tom e Jcrry risanka 20.25 Drive in zabavnoglasbena oddaja 22.15 GU uccelli film 00.30 L’uomo che non voleva morire film TELEPADOVA 9.00 Gran bazar 12.00 Eurocalcio - športne vesti 13.00 Športna oddaja 14.00 Evita Peron - TV nadalj. 15.00 Risanka 19.30 Mama Linda -TV film 20.20 Diario segreto di una moglie americana - film 22.15 Petrocelli - TV film 23.30 L’incredibile Hulk -TV film 00.30 Come rubare un milione di dollari e vivere felici - film TRIVENETA 9.30 Angoscia - TV film 10.00 Q. P. Coupons 12.30 Risanka 13.30 Dražba 16.00 The Great Detective -TV film 17.00 Dražba 20.00 Filmski program 20.30 Clouzot e C. contro Borsalino film 22.00 I pionieri di Algoa Bay -TV film 22.30 Gli occhi azzurri della bambola rotta - film TELEFRIULI 11.15 Si o no 13.30 Lucy e gli altri -TV film 14.00 Fogolar 19.30 Športna oddaja 20.30 II ladro della Gioconda 22.15 Sigfrido - film 23.45 Filmski program Prvi kanal 10.00 Televideo 12.00 Dnevnik 1 Kratke vesti 12.05 Pronto... Raffaella? 13.25 Vremenske razmere 13.30 Dnevnik 1 13.55 Dnevnik 1 - Tri minute o... 14.00 Pronto... Raffaella ? - 14.05 II mondo di Quark - znanstvena oddaja 15.00 Posebna oddaja iz parlamenta 15.30 Šolska vzgoja 16.30 športne vesti 17.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 17.06 Barriere - TV nadaljevanka 18.00 L’Italia del Po - dokumentarna oddaja 18.40 Q.E.D. - TV film 19.35 Almanah 20.00 Dnevnik 1 20.30 Papillon film Nastopata Steve McQueen in Busti n Hoffman 22.55 Dnevnik 1 23.05 Srečanje s kinematografijo 23.10 Posebna oddaja Dnevnika 1 00.05 Dnevnik 1 - Zadnje vesti. Drugi kanal 10.00 Televideo 12.00 Che fai mangi? - vodi Enza Sampò 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.30 Capital - TV nadaljevanka 14.30 Dnevnik 1 - Kratke vesti 14.35 Tandem - aktualnosti, igre in zanimivosti Ljubljana 8.50 in 10.35 TV v šoli 17.20 Poročila 17.25 Smogovci, otroška serija 17.55 Orodja prihodnosti 18.25 Podravski obzornik 18.45 Video šola, oddaja za mlade 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik 20.00 F. Deak: Čas čistokrvnih psov -drama 21.35 Dokumentarec meseca: Eden proti 22.15 Dnevnik 22.25 Kronika Borštnikovega srečanja Zagreb 16.10 TV v šoli 17.15 Muzikant in princesa - otroška predstava 20.00 C. Goldoni: Nenavadna dogodivščina - drama 21.45 Argumenti, zunanjepolitična oddaja 22.15 Retrospektiva Rudolfa Sremca : Plesni učitelj Koper 14.00 Odprta meja - Videoteleks 16.30 Odprta meja - Videoteleks 17.00 TV D Novice 17.05 TV šola: Živali arhitekti, dok. 17.55 Sonce bo vzšlo - film 19.30 TVD Stičišče 19.50 Športni pregled 20.20 Plesni korak: Mahler -3. simfonija CANALE 5 8.30 In casa Lawrence - TV film 9.30 Francis all’accademia - film 12.45 II pranzo è servito 13.25 Sentieri - TV roman 14.25 General Hospital - TV film 15.25 Una vita da vivere - TV roman 16.25 Živalski svet - dokumentarec 17.00 Galactica ’- TV film 18.00 Tarzan - TV film 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Zig Zag - kviz 20.25 Sogni mostruosamente proibiti -film s Paolom Villaggiom 22.25 L’uomo e l’avventura - vodi Ambrogio Fogar 23.25 športna oddaja 00.25 Arabesque - film RETEQUATTRO 8.30 Mary Tyler Moore - TV film 9.00 Eva contro Eva - film 11.15 Samba d’amore - TV novela 12.00 Febbre d’amore - TV film 12.45 Alice TV film 13.15 Mary Tyler Moore - TV film 13.45 Tre cuori in affitta - TV film 14.15 Fiore selvaggio - TV novela 14.50 Mr. Hobbs va in vacanza film 17.20 Masters i dominatori dell’universo 17.50 Febbre d’amore - TV film 18.45 Samba d’amore - TV novela 19.30 New York New York TV film 20.30 Gli uomini preferiscono le bion de - film 22.15 Vegas - TV film 23.15 Gli incensurati - film ITALIA 1 9.30 Mark ti amo - film 11.30 Giorno per giorno - TV film 12.00 Agenzia Rockford - TV film 16.00 II mistero della settima strada TV film 16 25 Šolska vzgoja 16.55 Due e simpatia - nadaljevanka dneva R segno del comando -TV nadaljevanka 17.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 17.35 Dombey in sin - TV film 18.20 Športne vesti 18.30 Inšpektor Derrick - TV film 19.45 Dnevnik 2 - Vesti 20.20 Dnevnik 2 - Športne vesti 20.30 Iz našega žepa - oddaja o potrošništvu 21.25 Colombo - TV nadaljevanka 22 45 Bil je nekdaj glasbenik: Sergej Prokofjev 23.10 Studenec življenja - rubrika o judovskem življenju in kulturi 23.40 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 15.00 Pordenon : kolesarstvo 15.20 Genova: XXIV. mednarodna navtična razstava 15.50 Italijansko nogometno prvenstvo A in B lige 18.15 Glasbena oddaja 19.00 Dnevnik 3 19.30 Deželne športne vesti 20.05 Šolska vzgoja 20.30 Italian Style - 3. nadaljevanje 21.30 Dnevnik 3 21.40 Šolska vzgoja 22.10 Ponedeljkov proces 23.15 Dnevnik 3 V današnji Odprti meji bodo na sporedu tudi naslednje vesti: TRST — Občinski svet o 40-tetnlci Primorskega dnevnika in o proslavi 3C-letnice priključitve Trsta k Italiji TRŽIČ — Javna razprava o ladjedelnici JAZBINE (GO) — Odkritje spomenika padlim vaščanom TRST — Sindikati proti stavki trgovcev TRST — Manifestacija KPI ob 40-letnici Rižarne GORICA — Koroški dnevi ŠPETER — Predstavitev kasete zbore. »Pod lipo« GLINŠČICA — Intervju z Dušanom Jelinčičem o 80-letnici SPDT ŠPORT: REPEN — namizni tenis: Kvas - Mladost Zagreb NABREŽINA — Predstavitev odbojkarske ekipe Mebla NABREŽINA — Odbojka: Meblo - Pordenone MILJE — Košarka Inter - Kontovel PROSEK — Nogomet: Primorje - Mladost 21.05 TV film iz serije Ellery Qucen 21.55 TVD Vse danes 22.05 Podpisano »Osamljeno srce 555« film Igrajo: Rosalind Russel, Douglas Fairbanks Jr., Maureen O’Sullivan POSTAJE 13.00 Rim Bum Barn otroška oddaja 14.00 Deejay Television - glasbena oddaja 14.30 La famiglia Bradford - TV film 15 30 Giorno per giorno - TV film 16.00 Bim Bum Barn - otroška oddaja 17.40 Wonder Woman - TV film 18.40 Charlie’s Angels - TV film 20.25 Cristiana F. Noi i ragazzi dello zoo di Berlino - film 22.55 Simon & Simon - TV film 23.55 II volto - film TELEPADOVA 14.00 Marcia nuziale - TV film 14.30 Marna Linda - novela 16.00 Grizzly Adams - TV film 19.30 Marna Linda - novela 20.20 Splendori e miserie di Madame Royale - film 22.15 Nogometna tekma Padova - Pisa 00.30 II sole nel cuore - film TRIVENETA 13.00 The Great Detective - TV film 14.00 Poklic : krznar 14.30 Alto comando: operazione uranio - film 16.30 Sebastiano - TV nadaljevanka 18.15 La fanciulla di Avignone - 19.00 The Visitors - TV film 20.30 R sole di Algoa Bay - TV film 22.30 Singapore, violenza e sesso -film TELEFRIULI 13.00 Nogometna tekma Bologna -Triestina 15.30 Longbridge story - TV film 19.30 Veronica il volto dell’amore - 20.30 Nogometna tekma Udinese -Sampdoria 22.15 Košarkarska tekma Scavolini -Australi an RADIO Nedelja, 21. okiobra RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 14.00 Poročila ; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Nedeljska matineja : Glasbeni potpuri; 10.00 Poslušati boste; 10.30 Mladinski oder: »Naočnik in O čalnik, mojstra med detektivi«; 11.00 Glasbeni potpuri; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Ne-diški zvon; 15.00 Šport in glasba ter prenosi z naših prireditev. RADIO OPČINE oddaja na naslednjih frekvencah: 99.100, 90.600, 98.800 MHz Do 10.00 Glasba; 10.00 Prostor intervju; dalje jutranji val Radia Opčine - nagradna oddaja; 13.00 Oddaja SKD Tabor »Knjige, knjige, knjige za vse«; 14.00 Glasba po željah s telefonskimi pozivi v živo (212658) ; Dalje non stop glasba. LJUBLJANA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.07 Radijska igra za otroke, Vojislav Donič: Muca na oglas - Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši ; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00 - 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.20 Humoreska tega tedna, Woody Alien: Kugelmassova prigoda; 14.45 Pihalne godbe; 14.55 Minute za EP; 15.10 Pri nas doma; 15.30 Nedeljska reportaža; 15.55 Pojo amaterski zbori; 16.20 Pogovor s poslušalci ; 17.05 Priljubljene operne melodije; 18.30 Na zgornji potici; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 - 22.20 V nedeljo zvečer; 22.00 Poročila - Iz naših sporedov; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Zaplešite z nami. Ponedeljek, 22. oktobra RADIO TRST A 7.00; 13.00, 14.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: Narodnozabavna glasba; 7.40 Pravljica; 8.10 Ncdiški zvon (ponovitev) ; 9.00 - 13.00 Dopoldanski program : Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja ; 11.30 Literarni tisti; 11.40 Glasbeni potpuri ; 12.00 Sestanek ob 12.00: Gledališki glasovi po stezah spominov; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Cecili-janka ’83«; 13.40 Glasbena priloga; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Otroški kotiček : »Naši prijatelji z repom«; 14.30 Glasbeni listi; 15.00 Iz šolskega sveta; 15.30 Glasbeni tisti ; 16.00 Iz za-k'adnice pripovedništva; 16.15 Glasbeni listi; 17.10 Zadnji sklop; 18.00 Tostran in onstran sonca; 18.20 Glasbena priloga. RADIO OPČINE oddaja na naslednjih frekvencah: 99.100, 90.600, 98.800 MHz 10.00 Tedenski horoskop; 11.00 Nekaj nasvetov za vsakdanjo rabo; do 15.00 Glasba ; 15.C0 Nekaj narodne zabavne glasbe; do 20.30 Glasba; 20.30 Večerni glasbeni val — v studiu Tatjana in Davorin; Dalje non stop glasba. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00 Poročila; 5.50 Rekreacija ; 6.45 Prometne informacije (Ljubljana. Koper, Maribor) ; 6.50 Dobro jutro, otroci ; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov ; 8.05 Aktualni problemi marksizma ; 8.25 Ringaraja; 8.40 Naučimo se novo pesmico; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ati poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti ; 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru; 13.30 Od melodije do melodije; 13.50 Ponedeljkov križemkraž; 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Zabavna glasba; 15.30 Do god ki in. odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00 - glasba; 18.00 Na ljudsko temo; 18.25 Zvočni signali; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Veseli planšarji; 20.00 Kulturni globus ; 20.10 Pop barometer; 21.05 Iz sporedov simfoničnih orkestrov ; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Ob domačem ognjišču; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Zimzelene melodije. Odiseja - 4. nadaljevanje JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE Včeraj javna skupščina Za rešitev ladjedelnice nujna takojšnja naročila V petek je bil občni zbor KD Kras Za poživitev kulturnega dela v Dolu so potrebni novi prijemi in ideje Z odhodom zadnje trgovske ladje A GIP Lombardia ostaja v tržiški ladjedelnici dela samo še za kakih 620-640 delavcev. Če upoštevamo še čuvaje, uslužbence, ki so zadolženi za izplačevanje dopolnilne blagajne (decembra bo v d. b. več kot 2.300 cd skupnih 3.467 zaposlenih) dela danes v ladjedelnici manj kot tretjina zaposlenih. Ko bodo zaključili z delom na vojni ladji in bo ostala le še podmornica Sauro, se bo število zmanjšalo še na polovico. S temi dramatičnimi podatki so se soočali včeraj na javni skupščini, ki sta jo sklicala tovarniški svet ladjedelnice in deželni sindikat kovinarjev v Tržiču in ki so se je udeležili parlamentarci iz Goriške in Tržaške, deželni krajevni upravitelji, predstavniki političnih strank in združenj, številni delavci in dijaki. V uvodnem poročilu je predstavnik deželne FLM Dario Teržani podal zaskrbljujoče podatke o sedanjosti ladjedelnice, ki je po zaključku del na zadnji civilni ladji podobna puščavi, s praznimi pomoli in skladišči. Dejal je, da je dodelitev 1.650 milijard lir za ladjedelništvo v triletju 1984-86 pozitiven znak, rezultat boja delavcev in prizadevanja vseh, ki so ta boj podprli. Vendar to za ladjedelnico še ni dovolj, potrebna so nova naročila, konkretno delo za ladjedelnico. To toliko bolj, ker pomorski prevoz blaga predstavlja še majhen odstotek v primerjavi z dosti dražjim cestnim prevozom, vrhu tega pa plačujemo več kot 2 tisoč milijard za najem tujega ladjevja. Akcija za priznanja aktivistom OF Združenje aktivistov OF obvešča, da sprejema predloge za podelitev značk OF ob torkih in petkih od 10. do 12. ure v Ul. Malta 2. V Sovod-njah sprejema predloge Janko Cotič, za območje doberdobske občine pa Vilma Juren in Z alka Jarc, v Štandrežu pa odborniki VZPI-ANPI. Podeljevanje bo predvidoma decembra letos v Kulturnem domu v Gorici. V poštev pridejo bivši aktivisti OF, ki še niso prejeli priznanja. Priznanje že pokojnim sodelavcem narodnoosvobodilnega boja bodo izročili svojcem. Seznami iz Ronk in Tržiča naj se izročijo Z alki Jarc v Doberdobu, tisti s področja Krmina, Dolenj in drugih krajev v Gorici, Ul. Malta 2. Živimo v dobi materialnega blagostanja, avtomobilov, televizorjev, skratka, izgubili smo zanimanja in veselje za družabno in društveno delo. Na marsikateri prireditvi, kjer štejemo prazne stolice, to žalostno ugotavljamo. Na vasi, kjer je skupnost ljudi bolj povezana kot v mestih, pa bi moralo najbrž biti dru gače. A najbrž ni tako povsod. Na petkovem občnem zboru Kulturnega društva Kras, ki je bil na Palkišču, je v svojem poročilu predsednik Zvonko Frandolič žalostno ugotavljal, da je prenehal delovati pevski zbor, da ni pravega stika med odborniki in članstvom, med odborniki samimi, med društvom in vaščani, pa čeprav je tudi v zadnjem delovnem obdobju društvo uspešno izpeljalo nekaj pobud, tako tradicionalnih kot tudi. kakšno novo, kot n.pr. gostovanje igralcev Slovenskega stalnega gledališča s »Partijo remija«. Manjkajo ustrezni kadri. Nekateri domačini, ki bi lahko poma gali tudi zato ker so sposobni se izmikajo vaškemu življenju. Nimajo društvene dvorane, pa čeprav jim občinska uprava daje velikodušno na razpolago prostorno sobo v šol skem prostoru. Izgubili so prostor v katerem je deloval fotografski odsek, zaradi tega je tudi delo le-tega zamrlo. Med starejšimi vaščani vlada zgrešeno mnenje, da je društvo namenjeno izključno mladim. Ko smo poslušali predsednikovo poročilo smo se vprašali: Kje je doma optimizem? Na občni zbor je prišlo veliko društvenih članov, skoro izključno mladih. Diskusije pa skoro ni bilo. Po pozdravih tajnika Z SKD Rudija Pavšiča, ki je dejal, da ni moč v tem trenutku, ko smo najbrž blizu zakonski zaščiti, da katerokoli dru štvo izgubi na elanu in vrednosti, in nakazal vrsto proslav ob 40-letnici osvoboditve, pozdravih zastopnikov sorodnih društev iz Števerjana, Ga brij ter z Vrha, ki so obljubili kon kretno pomoč z gostovanji svojih skupin, ter zastopnika doberdobske občinske uprave, ki je še vnaprej ob ljubil ponoč občine, sta v razpravi sodelovala le dva člana. Milko Vi žintin je govoril o poteku akcije za postavitev vaškega Kulturnega doma, za kar sc zanima ad hoc ustanovljena zadruga. Jordan Vižintin pa je nakazal nekaj pobud, ki naj bi društvo ovrednotile v vaški skup nosti: nastopanje na občinski upravi ter ovrednotenje nekaterih spominskih obeležij, ki so na širšem območju Dola. Občni zbor je vodila Tamara Bo-neta, poleg predsedniškega je svoje bolj optimistično poročilo podal blagajnik Aldo Krošelj. Na volitvah so bili v odbor izvoljeni: Zvonko Frandolič, Franko Peric, Tamara Bone-ta, Klavdij Vižintin, Ivan Vižintin, Lučano Moro, Guido Devetak, Marino Pelicon, Aldo Krošelj, Janko Heric, Savina Gergolet, Tatjana Ger-golet. Odbor je torej sestavljen iz mladih ljudi, ki so polni zagona in seveda tudi idej. Nekatere pobude so bile na občnem zboru tudi nakaza ne tako s strani domačinov kot gostov. Novi odbor bo moral resno poprijeti, da ne bomo na prihodnjem občnem zboru poslušali jadikovanja. Prebivalci Dola so pred leti pokazali veliko volje do dela ko so zgradili mogočni spomeni padlim partizanom. Prav bi bilo, da bi vsi, tako starejši kot mladina, pripomogli k poživitvi društvenega delovanja. (mw) Danes v Jazbine na odkritje partizanskega spomenika Na zaporo poziva ludi SDGZ 1'udi na Goriškem v torek zapora trgovskih obratov Na Jazbinah bo danes, kot smo že poročali, velik praznik. Odkrili bodo spomenik dvema domačima padlima partizanoma. Za gradnjo se je zavzela vsa vaška skupnost, domačini so spomenik zgradili s prostovoljnim delom. Na današnjo slavnost (pričela se bo ob 10. uri z mašo pred spomenikom) pride veliko ljudi. Poleg priložnostnih govorov imajo na programu tudi nastop združenih pevskih zborov ZSKD z Goriškega, zborov iz Jazbin, Kojskega in Nove Gorice ter briške godbe na pihala. Nasvidenje v Jazbinah! • Sinoči so kontrolorji poletov na le-lišču v Ronkiah pričeli stavkati. Nji- hov protest bo trajal do torka ponoči. Akcija je v skladu s podobnimi na drugih italijanskih letališčih. Urnik brivcev in frizerjev Kot obvešča pokrajinsko združenje obrtnikov, je po novem umik brivcev in frizerjev naslednji : frizerji: od torka do petka od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 17. ure. Brivci: od torka do petka od 8.30 do 12.30 in od 14.30 do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 14. ure. Iz Rima prihajajo vesli, da so v vladi in v parlamentu ter v vodstvu političnih strank pričeli z razpravo novih davčnih pravil, ki jih je izdelal minister za finance Visentini. Sam minister da je prvotnemu osnutku predlagal nekaj popravkov. Kljub temu pa nekateri poslanci, tudi iz večinskih strank, niso zadovoljni. Visentini ja pa podpira leva opozicija. Trgovci, oziroma vsedržavna zveza trgovcev Confcommercio, še vedno odločno nasprotujejo Visentinijevemu davčnemu paketu, ki predvideva vrsto sprememb. V torek 23. oktobra bo v vsej državi zapora trgovin, ki jo je oklicala Confcommercio, v Rimu nameravajo prirediti tudi protestno manifestacijo. Proti zapori pa je levičarsko usmerjena vsedržavna zveza Confesercenti. Proti zapori so tudi zadružne zveze. Zadruge namreč trdijo da bodo njih trgovine v torek odprte. Tudi enotna sindikalna zveza je podprla Visentinija in nasprotuje tistim trgovcem, ki bodo zaprli svoje trgovine. Na zaporo trgovin v torek poziva tudi Slovensko deželno gospodarsko združenje. Pokrajinski odbor SDGZ v Gorici poziva svoje člane, da se kompaktno udeležijo zapore trgovin v torek v znak protesta proti napovedanim zakonskim spremembam po Vi-sentinijevem predlogu. Ponekod bodo v torek zaprte tudi pekarne. Zaradi tega našim bralcem priporočamo, da se pri svojem peku jutri pozanimajo kako bo v torek z nabavo kruha. Prodajalne časopisov pa bodo odprte, a najbrž samo v dopoldanskem času. koncerti V okviru zelenega abonmaja bo v Kulturnem domu v Novi Gorici jutri, v ponedeljek, rib 20.15 koncert pianista Vladimira Krpana. razstave V foyer ju Kulturnega doma je odprta razstava goriških in novogoriških slikarjev skupine »2xGO«. Odprta je vsak dan od 17. do 19.30. V sinagogi v Ul. Ascoli bodo jutri, ob 18.30 odprli razstavo fotografij o sodobnem Izraelu. V avditoriju v Gorici je odprta razstava poljskih fotografskih mojstrov. V galeriji II Torchio v Ul. Mameli je odprta razstava slikarke Carle Vin-fcani. Danes ob 10.30 bodo v šolskem poslopju v Martinščini odprli razstavo slik učencev krajevnih šol. Sovodenjski petdesetletniki Včeraj se je zelo veliko Sovodenjcev, ki so v tem letu ali še bodo dopolnili 50 let, zbralo, da bi skupno počastilo svoje srečanje z Abrahamom. Najprej so se zbrali pri maši, zatem so položili venec pred spomenik padlim v NOB. Potem so se zbrali na zakusko v Petejanovi gostilni v Rubijah. Na pokopališčih vse občine so položili cvetje na grobove umrlih soletnikov. Popoldne so se odpravili v Benečijo, kjer so obiskali Trinkov grob v Trčmunu in Bardo. Dan so zaključili z večerjo v Tomaževi gostilni v Gabrjah. Lž' pa EKNOMEC GORICA — Korzo Italia 76 Tel. 81032 STROJI IN OPREMA ZA URADE BLAGAJNE — REGISTRATORJI SWEDA SPET PROMETNA NESREČA NA OVINKU V SOVODNJAH Na ovinku pokrajinske ceste v Soroda jah, malo pred mostom čez Vi pavo, kjer je bilo že v preteklosti več prometnih nesreč, se je včeraj zjutraj dokaj resno ponesrečil 21 letni Livio Abbruscato iz štandreža, Ulica sv. Mihaela 239. Mladenič je malo po 8. uri peljal s svojim autobianchijem 112 v smeri proti Zagraju, ko je zaradi prevelike hitrosti in mokrega cestišča izgubil nadzorstvo nad vozilom. V zadnjem hipu je skušal vozilo naravnati, vendar mu to ni uspelo in avto je zavozil v nekaj metrov globok jarek na desni strani ceste. V nesreči je Abbruscato dobil močnejši pretres možganov in druge manjše poškodbe. V goriški splošni bolnišnici so ga pridržali na zdravljenju s pridržano prognozo zaradi šoka in delne izgube spomina. Zdravniki menijo, da njegovo zdravstveno stanje ni v resni nevarnosti in predvidevajo, da si bo fant kmalu opomogel. včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Michele Tronkar, Denis Rocchetti, Isabella Krpan, Stefano Brumai, Davide Battistutta. SMRTI : 70 letna upokojenka Mari ja Žnidarčič vd. Blažiča, 83-letna gospodinja Jolanda Rosman vd. C osmi- na, 76 letni upokojenec Ettore Rovel li, 74-letni upokojenec Rogoberto Vespasiani, 63-letni upokojenec Loretto Zanetti, 75-lctni upokojenec Antonio Delpin, 91-letna gospodinja Anna Barbieri, 9 l-letni upokojenec Giovanni Rossig, 36-letni uslužbenec Giovanni Francesco Piuk, 55-letni trgovec A-niello Lamanda, 62 letna gospodinja Eros Gandolfi por. D’Agostini, 89 letni upokojenec Francesco Piaino, 88-letni upokojenec Ferruccio Visin-tin, 54-letna trgovka Katerina Brai-da, 78-letni upokojenec Guido Marega, 72-letni upokojenec Giovanni Tu-mini, 79-letni upokojenec Tarcisio Piccinini, 76-letna upokojenka Gina Ciancilo vd. Chiapolino, 64-letni upokojenec Edoardo Zorz, 85-letna gospodinja Anna Kovačič vd. Miseri, 61-letni upokojenec Giovanni Ussai. OKLICI : delavec Adriano Duri in računovodja Gloria Berioso. POROKE : uslužbenec Claudio Ba-saldella in logopedistka Paola Gru-sovin, mehanik Walter Resch in gospodinja Sonia Spolverini. DEŽURNA LEKARNA V GORICI D’Udine, Trg San Francesco 4. Tel. : 841-24. POGREBI JUTRI Ob 9.30 Luciano Bressan iz Padove v cerkev na Rojcah in na glavno pokopališče. 50*6, SLOVENSKO ^GLEDALIŠČE V TRSTU v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete razpisuje ABONMA ZA SEZONO 1984-85 V GORICI Vpisovanje abonentov pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Brasa, telefon: 33288, ob delavnikih od 17. do 19. ure, ob sobotah od 11. do 13. ure. Kabaret Le Balcon v petek v Gorici Tržaška kabaretna satirična skupina Le Balcon bo v petek, 26. oktobra, ob 21. uri v goriškem avditoriju nastopila z novim programom. Večer prireja goriška pokrajinska uprava. Naše bralce bomo v prihodnjih dneh podrobneje seznanili s petkovim nastopom. razna obvestila Rajonski svet za Pevmo - Oslavje -štmaver in stanovanjska radruga Ivan Cankar prirejata v sredo, 24. t.m., ob 20.30 javni posvet na temo »Gradnja ljudskih stanovanj v Pevmi«. Zborovanje bo v gostilni pri Tildi na O-slavju. SPD Gorica obvešča, da bo 28. akto-b.u praznik kostanja pri Štekarjevih v Števerjanu. 11. novembra pa martinovanje, ki bo tudi letos v Ajdovščini. Vpisujejo vsak dan v trgovini Bavcon v Ul. Carducci. SDGZ obvešča trgovce, da' zapade v četrtek, 25. oktobra, plačilo prispevkov INPS preko banke. V primeru neplačila, iz kateregakoli razloga ,je treba predložiti Mod. DM/10 ITN 3 direktno na urad INPS. kino Gorica VERDI — 17.00—21.00 »Cera una volta in America«. VITTORIA 15.45—22.00 »Una donna allo specchio«. S. Sandrelli. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 15.30—22.00 »Conan il distruttore«. Tržič PRINCIPE 16.00—22.00 »La casa«. EXCELSIOR 16.00-22.00 »All’inseguimento della pietra verde«. COMUNALE 16.00-22.00 »Metropolis«. (Fritz Lang) Nova Gorica in okolica SOČA 10.00 »Lepa morska čuda«, 16.00 18.00, 20.00 »Modra strela«. SVOBODA 16.00 »Lepa morska čuda«, 18.00 in 20.00 »Strup črne mambe«. DESKLE 17.00 »Palčica«, ob 19.30 »Sami v noči«. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Al Redentore, Ul. Fratelli Rosselli. Tel.: 72-340. Na prvem abonmajskem koncertu Glasbene matice bo v Kulturnem domu koncertiral znani Trio Lorenz Ni naključje, da bo naša glasbena ustanova imela letos kot prvega v gosteh Trio Lorenz, odlični ansambel, ki nam je že ponovno predstavil toliko lepe glasbe, da smo ga vedno znova veseli, ko gostuje v Trstu. Redko namreč srečujemo med koncertanti komornih skupin umetnike, ki bi tako dolgo vrsto let kontinuirano skupaj muzicirati in prav to, če odštejemo, da je vsak član Tria Lorenz bratov Primož klavir, Tomaž - violina in Matija - violončelo, tudi prvovrsten solist, je ena od bistvenih predpostavk, ki so tudi pripomogle, da se je ta slovenski ansambel uvrstil v sam vrh jugoslovanske komorne glasbe. Trije umetniki, ki so se pred 26 leti združili v komorno skupino, so v teku let dosegli neverjetno visoko umetniško stopnjo. Na številnih turnejah so bratje Lorenz koncertirali v pomembnih glasbenih središčih skoraj vseh evropskih dežel pa tudi v Severni in Južni Ameriki ter Afriki, skupaj kar v 18 državah. Snemali so za najrazličnejše televizijske postaje in posneli več plošč. Za svoje dolgotrajno, neprekinjeno in izjemno uspešno umetniško delo je Trio Lorenz prejel vrsto nagrad in priznanj, med drugim nagrado Prešernovega sklada (1974) ter državno odlikovanje red zaslug za narod s sre bmimi žarki (1979). Rimski kritik L’Osservatore romano je ob koncertu Tria Lorenz zapisal: »Premalo je govoriti o popolni harmoniji, potem ko smo slišali njihovo čudovito interpretacijo. Trio Lorenz muzicira v pravem pomenu besede.«. Smiselno izbran program Tria Lorenz navaja dela Haydna, Schumanna ter dveh slovenskih avtorjev: L. M. Škerjanca ter Igorja Štuhca. Franz Joseph Haydn (1732 - 1809) je v svojem dolgem, plodnem življenju napisal zelo veliko število del iz vseh področij glasbenega ustvarjanja. Med najboljša sodijo 150 simfonij in komorne skladbe, med komorno glasbo pa spada tudi njegovih 31 triov za klavir, violino in violončelo. Trio v fis molu, ki je na sporedu koncerta Lorenz, sodi med zrelejša mojstrova dela. Med slovenskimi glasbeniki, ki so v polpre tekli dobi postavili trdne temelje za nadaljnjo rast slovenske glasbe, zavzema eno najvidnej ših mest Lucijan Marija Škerjanc; skladatelj, pianist, dirigent in izvrsten glasbeni pisec. Škerjanc je pomnožil slovensko glasbo z vrsto pomembnih glasbenih del, med katera spadajo tudi dela komornega značaja. Sem sodi tudi klavirski trio iz leta 1935. V izvedbi Tria Lorenz bomo slišali zaključni stavek — Žalna beseda (Maestoso lugubre), ki ga označuje muzikolog Andrej Rijavec z besedami »Enostaven, pesemsko koncipiran v mikrostrukturi, se pne lok smrtnih občutij od najbolj pritanjenih vzdihov do slutenj smrtnega boja. Ritmično občutje žalne koračnice daje glasbenemu toku kljub preprosti fakturi monumentalne dimenzije.« Še iz slovenske glasbene zakladnice bomo poslušali na četrtkovem koncertu Art za klavirski trio skladatelja Igorja Štuhca, muzikalno pronicljivega avtorja skladb za orkester, komorno glasbenih oblik, klavir in vokalno instrumentalne glasbe. Klavirski trio Art komentira skladatelj sam takole: »Art je glasbeno delo za komorni sestav, napisano tekstualno z aleatorično osnovo. Vertikala strukturalne gradnje daje delu zvočno barvni spekter, v katerem se prepletajo horizontalne linije. Nizanje le-teh iz ene strukture v drugo, povezuje zgradbo v celoto. Izrazno se delo opira na notranje občutke brezpredmetnega sveta in je torej vsebina abstraktna.« Delo je 23. oktobra 1973 v Koncertnem ateljeju Društva slovenskih skladateljev krstil Trio Lorenz. Koncertni spored bo Trio Lorenz zaključil s triom v F duru op. 80 skladatelja Roberta Schumanna. V desetletju 1940 50 je slavni nemški glasbeni ustvarjalec Schumann napisal med obilico drugih glasbenih del tudi niz skladb iz področja komorne glasbe. Trio v F-duru op. 80 predstavlja tako v vsebinskem kakor v obli kovnem pogledu umetniško visoko vredno delo, ki odseva značilen Schumannov slog. GOJMIR DEMŠAR Iz pogovora z avtorjem nove slovenske knjige Duškom Jelinčičem Zakaj sem napisal knjigo »Zgodovina SPD Trst« 26. t.m. bo za Slovensko planinsko društvo v Trstu velik praznik, ki ga nameravajo počastiti s posebno proslavo, katero bo dan prej, to je v četrtek, 25. t.m., obeležila še prireditev, na kateri bodo prikazana dela z natečaja, ki ga je društvo ob tem pomembnem jubileju razpisalo in pa dve knjigi, od katerih je eno napisal Duško Jelinčič. O tej knjigi bi želeli tokrat spregovoriti nekaj besed, čeprav je še nismo imeli v rokah in je torej nismo roogli še preči tati. Ker pa poznamo Duška kot zvestega spremljevalca dogodkov v zvezi z delovanjem SPDT in tudi zapisovalca teh dogodkov, ker je Duško sin prvega povojnega predsednika društva Zorka Jejčiča, ki ni bil seveda samo to, temveč je bil tudi močno angažiran Slovenec na vseh področjih takratnega življenja na tržaškem področju, smo mu postavili kar prvo vprašanje, ki zadeva očeta, oziroma spomin nanj. Je bil to vzgib, ki te je vodil, da si se lotil pisanja te knjige, smo ga vprašali? Prav gotovo je eden izmed razlogov, da sem se lotil pisanja te knjige. Že od malega me je oče navdušil za gore in tako sem imel že v krvi ljubezen do planinstva ali planinarjenja. To me je tudi vzpodbudilo, da sem se lotil dela, ki ni bilo niti lahko niti kratko. Seveda nas je zanimal naslov knjige in njen obseg. Platnica je delo Janka Furlana in Walter ja Gradina in mislim, da bo tako, kot meni, všeč tudi čitateljem. Naslov je pravzaprav banalen: »Zgodovina SPD Trst«, knjiga pa obsega 200 strani in je razdeljena na tri poglavja. Sam naslov je morda v nekem smislu restriktiven, toda to, po mojem za vsebino knjige, oziroma za njen pomen, sploh ni tako važno. Ko sem namreč začel zbirati gradivo za to knjigo, sem se pravzaprav šele zavedel, da je imelo to društvo, ustanovljeno leta 1904, veliKo širši pomen od navadnega planinskega, športnega ali kakršnegakoli društva. To je bilo izredno pomembno društvo tudi za tedanje politično in gospodarsko vzdušje na tem področju. Okrog društva, ki je tedaj upravljalo jame, planinske koče, zbiralo tedensko okrog sebe stotine članov in prijateljev, je bilo to društvo v veliko širšem in tudi bolj pomemben smislu te besede. Med prebiranjem zapiskov iz »Edino- sti«, pa tudi iz drugih arhivskih zapisov, sem spoznal, da je bilo društvo ustanovljeno predvsem iz narodnoobrambnega in tudi iz političnih razlogov, ki so njegovo ustanovitev tedaj pogojevali. Zato so tudi prve odbore društva sestavljali politiki, o-zdroma tisti meščanski krogi, ki so se hoteli odločno upreti tako poitalijančevanju kot ponemčevanju našega življa. Torej je šlo za društvo, ki je že tedaj vršilo izredno pomembno nalogo, s katero je potem nadaljevalo tudi po koncu drage svetovne vojne, ko je svojo dejavnost naravnalo po isti poti in z istimi cilji. Zbiranje gradiva prav gotovo ni bilo lahko delo, saj gre v knjigi za dobršen del naše zgodovine. Kje vse si iskal podatke in dokumentacijo? Pisanje knjige mi je vzelo veliko več časa, kot sem si na začetku mislil. Gradivo sem seveda iskal največ v časopisih, v glavnem v »Edinosti«, pa tudi doma sem imel na razpolago kar precej gradiva, ki sem ga tudi uporabil. Seveda sem se pri pisanju knjige oslonil tudi na sporni ne prof. Lava Čermelja, Henrika Tu me, Ivana Regenta itd. Iz obdobja ki gre od približno leta 1920 do konca drage svetovne vojne, nisem im:-' na razpolago nobenih pisanih podat kov. Pomagal sem si tako, da sem sam povpraševal ljudi, ki so mi lahko pomagali s svojimi osebnimi spomini. Tu naj omenim Olgo Ban, ki mi je marsikaj povedala o medvojnih izletih itd. Za povojni čas je bilo iskanje podatkov seveda veliko laže. Tedaj je društvo zopet delovalo, razen tega sem se lahko pogovoril tudi z raznimi predstavniki dru- štva iz tistih let, ki so še živi in torej dovolj zgovorne priče. Je knjiga napisana tako, da bo lahko zanimala tudi tiste, ki niso člani planinskega društva? Ker gre za dobršen del naše zgodovine, upam in želim, da bo knjiga zanimiva za vse. Opremljena je tudi z raznimi fotografijami, kar bo prav gotovo tudi mnoge zanimalo. Kakšni so občutki avtorja, ko čaka na izid knjige, ko čaka tudi na odmev med čitatelji? Če hočem biti odkrit, potem lahko rečem, da čutim sedaj samo utrujenost. Potem se bodo verjetno občutki spremenili, ko bodo ljudje knjigo preči tali, me začeli spraševati marsikaj itd. Vse to pa mora seveda šele priti. Lepo je, da si se tako mlad lotil pisanja knjige. Če sem se lotil tega dela, potem se moram predvsem zahvaliti naši častni predsednici dr. Mašeri, ki mi ie rekla — Zakaj se vi mladi ne lotite pisati tega, kar smo mi starejši napravili, da analizirate iz vaše ga zornega kota, kar je bilo storjenega in kar bi morali še opraviti? Te njene besede so mi bile vzpodbuda in tega njenega nasveta sem se pri pisanju knjige tudi držal. To se pravi, da so bili starejši člani vašega društva pobudniki te ideje, vi mlajši pa ste jo izvedli? To mislim, da je tudi edino pravilno. Starejše generacije so v našem društvu opravile tako veliko dela, da je morda to z naše strani edini način, da se jim lahko na nek način oddolžimo. Če bi šlo samo za društvo, ki organizira nedeljske ali družinske izlete, bi se pisanja knjige sploh ne lotil. Toda delovanje našega društva pomeni važen del tudi za našo zgodovino; mnogi naši člani so bili aktivno udeieleir. <■ ihux'inmsvobodil-nem gibanju. Tudi s pomočjo dejavnosti našega društva je tekla povojna obnova našega delovanja na vseh področjih. Torej je prav, da damo mladi k vsemu temu tudi svoj pri-spevèk. In končno so bili navdušeni planinci tudi prof. Lavo Čermelj pa bazoviška junaka Bidovec in Marušič in tudi Finko Tomažič se je rad udeleževal planinskih izletov. Moja knjiga je torej le prispevek k tej že bogati dejavnosti, ki se bo, upam, tudi po tej visoki obletnici, nadaljevala. NEVA LUKEŠ HOTEL - RESTAVRACIJA KRAS Pri Božotu REPENTABOR 1 - Tel. 227-113 TONE SVETINA Med nebom in peMom ________________ 274.__________________ Odbili so nekaj napadov, tocla sovražnik se ni utrudil, prihajali so novi, sveži oddelki, saniteta pa ie kar med bojem odnašala ranjene. Megla, ki je zjutraj ležala na vrhu Krna, je neslišno odtavala. S položajev okoli Spomenika je začel bruhati silovit ogenj iz težkih strojnic in lahkih minometov. Ker so bili ti položaji više, na vrhu, je bil °genj nevaren. Prva bojna linija na robu Škrbine se je začela y neredu umikati, dokler je ni ustavil Avšič. Zdaj se je Jaka zavedel, kako je bilo narobe, da brigada ni tukoj ponoči zavzela dominantne točke na vrhu. Sicer pa na nekaj kilometrov dolgem položaju ni bilo pripravnejšegia mesta, kjer bi prodrli na vrh, kot Precej položno in kamnito pobočje Škrbine, ki so ga ititeli pod ognjem z leve strani brigadni strelci in tiiitraljezci, z desne pa Avšičevi partizani. Italijanski mitraljezci so z vrha Krna ubili ko-titandirja Avšičeve patrulje Slavca Novaka, pa tudi v brigadi je bilo nekaj borcev ranjenih in mrtvih. Kristina je natanko vedela, da so v položaju, ko fazen v nebo ali v zemljo ni umika. Trenta in Miloš sta streljala precizno, samo na gotove cilje. Ko se je Priplazila megla, so začeli alpinci v njeni zaščiti pritiskati z vseh strani. V strmino so lezli kakor mrav- lje. Streljanje je prihajalo tudi iz smeri Batojnice in Rdečega roba pa iz grebenov na vzhodu, koder je držala steza iz doline Tolminke. Tam so prežale, prikrite v skalovju, ostrostrelske trojke, ki so že globoko spodaj razpršile vsako skupino in ji preprečile napredovanje. Načrt Italijanov, da bi že ob svitu jutra zasedli vrhove Škrbine in Peščenega vrha ter da bi udarili tistim v kavernah in rovih v hrbet, se je izjalovil. Tudi plezalske naveze so se zaman trudile, nobena ni mogia skrivoma priti na vrhove in se vkliniti v vrzeli obrambe. Skozi štrene megle je sijalo pekoče sonce. Skale so bile oškropljene s krvjo, duh po smodu in ekrazitu je dražil nosnice. Visoko v modrini jasnine se je nad bitko vozila velika jata kavk. Krožile so v velikih krogih, vznemirjene in vreščeče. Niso si upale leteti niže — tam so sikali ubijalski izstrelki in žvižgale mine, ki so udarjale v stene kakor tolkala velikih bobnov. V. Na betonski strehi zavetišča na Krnu, ki so ga Italijani imenovali »Monte negro-, je imel za kamnito pregrado poveljniško mesto napada major Orlando Cividini, ki je porazil partizane na Golobarju in je bil prepričan, da mu je tokrat usoda spet naklonila priložnost zmage. Ko je v svitu rahle mesečine zagledal skupine rimskih orlov skonca stebrišča spomenika zmage italijanske vojske nad Avstrijci v prvi svetovni vojni, mu je odleglo pri srcu. Prišel je med prvimi in čakal je na strel z vrha, ki pa je bil še nezaseden. Z vodom izvidnikov so že odpirali vrata zavetišča in zavzeli položaj na robu, ko so bile čete s tež- kim orožjem, minometi, mitraljezi in mulami še globoko spodaj. Na cesti ob reki mu je general, poveljnik divizije, ki se je pripeljal z avtomobilom, rekel: »Nebo vam je podalo že drugič roko v pomoč. Če boste zavzeli višinske točke pred njimi, jih boste zlahka vrgli iz tega skalovja, mi pa bomo preostale dotolkli spodaj ob reki, ko se bodo skušali prebijati. Obeta se vam zastava slave.« Orlando je udaril s petami in si mislil: »Eno je govoriti tu spodaj ob reki, drugo pa je vzpeti se v skale.« Vrh gore je tako blizu neba in tako daleč od tod... Če ne bi bil že nekajkrat na njem, bi obupal. Kako naj ga doseže v tako kratkem času s takim številom ljudi, ki so že precej naveličani nenehne gonje po teh hribih, od koder so namesto partizanov na vrveh v zadnjem času nosili svoje mrtve in ranjene? Hiteli so, a ne zavoljo slave, marveč zavoljo strahu, kaj bo, če bodo partizani zavzeli vrh pred njimi in jih dobili na muho. Vojake je gonil do onemoglosti. Nekaj jih je na smrt utrujenih omagalo, sesedli so se nezavestni, drugi, močnejši, pa so šli za njim, ki je hodil prvi, naprej, po robu stene, kar po stezi in bližnjicah, ki so rabile za spuščanje z vrha, medtem ko je vojska z mulami spesila po daljši poti, »mulatjeri«. Bili so dovolj zgodnji, da zasedejo vrh, prepozni pa, da bi zasedli Škrbino in kaverne na Dolgih peskih. In če so se obirali tudi tisti, ki bi morali priti prvi na Rdeči rob... O, sranje! Kvalifikacije za nogometno SP Plavi« vendarle zadovoljili V italijanskih košarkarskih prvih ligah Stefanel in Segafredo doma NDR — Jugoslavija 2:3 (1:1) STRELCI: Glowatzky v 12. min., Baždarevič v 30. min., Vokrri v 49. min., Ernst v 50. min., Šestič v 81. minuti. V. NEMČIJA: Miiller, Kreer, Dbr-ner, Stahman, Zòtzshe, Rohde, Troppa, Steinbach, Minge, Ernst (Streich v 69. min.), Glowatzky. JUGOSLAVIJA: Stojič, Radovič, Baljič, Hadžibegič, Zajec, Radanovič, Šestič (Jozič v 85. min.), Gudelj, Vo-krri (Deverič v 88. min.), Baždare-vič, Zl. Vujovič. SODNIK : Brummeier (Avs.); KOTI: 8:4 za NDR; RUMENI KARTON: Radovič in Kreer; GLEDALCEV: 63 tisoč. LEIPZIG — Jugoslovani bi se v Leipzigu zadovoljili tudi s točko, a povsem zasluženo so osvojili kar obe. Po delnem neuspehu v prvi kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo, ko so doma proti Bolgariji le izenačili, v taboru »plavih« ni manjkalo previdnosti in tudi bojazni, saj se je trener Milutinovič ubadal s številni- mi poškodovanimi igralci. Vse se je le srečno izteklo, čeprav v začetku ni kazalo najbolje. Domačini so namreč povedli že v 12. minuti, jugoslovanska obramba s Stojičem na čelu pa je precej pešala. Po golu so se »plavi« odločneje pognali v napad, agresivneje zaigrali v o-brambi in v 30. min. je Baždarevič po odlični osebni akciji spravil na kolena Miillerja. To pa je bil v bistvu edini strel v vrata v prvem polčasu. Jugoslovani so namreč kljub boljši i-gri pred kazenskim prostorom pokazali staro hibo, neučinkovitost. Povsem drugače so nadaljevali po odmoru. Po podaji solidnega Baljiča DOSEDANJI IZIDI: Jugoslavija -Bolgarija 0:0; Luksemburg - Francija 0:4; NDR - Jugoslavija 2:3. LESTVICA Jugoslavija Francija Bolgarija NDR Luksemburg 2 1 1 1 1 0 0 1 0 0 0 0 3:2 4:0 0:0 1 1 2:3 1 0:4 je Šestič neustavljivo prodrl v kazenski prostor in podal nazaj do prostega Vokrri ja, ki ni zgrešil spodnjega kota vrat. Žal je le minuto kasneje Ernest dal gol, kot se ga redkokdaj vidi, ko je z udarcem z nogama nazaj premagal Stojiča. »Plavi« niso popustili in so pokazali še nekaj odličnih potez in kombinacij. Zatem so bili na vrsti Nemci, ki so prevzeli pobudo in z Mingejem zadeli drog. Deset minut pred koncem so »plavi« s Šestičem, ki je bil eden boljših, znova povedli. Kazalo je, da so se Nemci že sprijaznili s porazom, ko so v zadnjih petih minutah sprožili silovito ofenzivo, a z nekaj sreče in izvrstnimi posegi Stojiča je Milutino-vičeva vrsta le ubranila vodstvo, s čimer je za letos tudi sklenila svoje napore. Connors in Lendl v finalu TOKIO — V polfinalu mednarod nega teniškega turnirja v Tokiu je Connors (ZDA) s 6:3, 6:2 premagal Gomeza (Ekv.), Lendl (ČSSR) pa je s 6:2, 6:4 odpravil Krishnana (Ind.). Četrto kolo obeh italijanskih prvoligaških košarkarskih prvenstev je za deželne ligaše dokaj pomembno. Največ zanimanja seveda vladi za krstni nastop Swena Naterja v dresu videmskega Australiana, ki se bo pomeril v Pesaru. Ta mastno plačani i-gralec naj bi čez noč spremenil Ni-količevo peterko v eno protagonistk prvenstva. V Trstu bo Stefanel gostil Napoli. Tržačani seveda računajo na zmago, vendar nasprotnika ne gre podcenjevati, čeprav nima bogate tradicije. V A-2 ligi bo goriški Segafredo igral doma z Violo iz Reggio Calabrie, ki ima v svojih vrstah nevarnega strelca za tri točke Kupem. Vse tekme se bodo pričele ob 17.30. Italijanska ženska A-l liga Ledisan — Caserta 106:37 (55:10) LEDISAN: Pollard 40, Monti 4, Trampuš 10, Huez 16, Colomban 4, Bontempi 14, Pavone 2, Meucci 2, Gori 6, Diviacco 6. METI za 3 točke: Pollard 1 (1:5). GLEDALCEV: 3000; SODNIKA: Calvi (Parma) in Bertacin (Bologna). V 3. kolu ženskega italijanskega prvenstev A l lige je tržaški Ledisan brez težav odpravil ekip» iz Caserte. Tekma je bila enosmerna, kot je razvidno tudi iz rezultata. Tržaški trener Tureinovich je tokrat p»slal na igrišče predvsem mlade igralke. Pri Ledisanu je poleg Pollardove tokrat dobro zaigrala mlada Hnezova. (Peter Volk) NOGOMET Olimpija - Maribor Ker je jugoslovanska nogometna reprezentanca včeraj igrala kvalifikacijsko tekmo za nastop na SP leta 1986 v Mehiki z NDR, bodo danes v 1. ZNL počivali. V obeh skupinah 2. lige pa bo na sporedu 11. kolo. V Ljubljani bo na stadionu za Bežigradom ob 14. uri zanimiv slovenski derbi med Olimpijo in Mariborom. Natanko 16. novembra bo minilo 20 let, odkar sta se ta dva slovenska drugoligaša zadnjič p»merila. VN Portugalske v formuli ena Piquet in Prost prva V prvi jugoslovanski košarkarski ligi Derbija Spličanom in C. zvezdi ESTORIL —- Brazilec Piquet se ni izneveril tradiciji in bo tudi danes, kot že osemkrat doslej v letošnji sezoni formule ena, startal v prvi vrsti. Na včerajšnjih zadnjih uradnih poskusnih vožnjah je bil namreč skupaj s Proštom najhitrejši. Ravno za Prosta pa bo današnja dirka za VN Portugalske, zadnja v letošnji sezoni, tudi odločilna v boju za naslov. Če hoče upati na prvo mesto, nima druge izbire kot zmagati in obenem upati, da se Avstrijec Lauda, ki trenutno vodi na skupni lestvici, ne u-vrsti na drugo mesto. Lauda pa je včeraj imel precej težav s svojim vozilom in je dosegel šele enajsti najboljši čas. STARTNI VRSTNI RED: 1. VRSTA: Piquet (Braz. - brabham BMW) 1’21”703; Prost (Fr. - melaren) V2V774 ; 2. VRSTA: Senna (Braz. -toleman hart) 1'21”936; Rosberg (Fin. Williams honda) 1’22''049; 3. VRSTA: De Angelis (It. - lotus renault) 1'22" 231 ; Mansell (VB - lotus renault) 1’22”319; 4. VRSTA: Tambay (Fr. -renault elf) 1’22"583; Albereto (It. -ferrati) 1'22”686; 5. VRSTA: War-wick (VB - renault elf) 1’22”801; Jo-hansson (Šve. - toleman hart) 1’22” 942; 6. VRSTA : Lauda (Av. - melaren) 1’23”183; Patrese (It. - alfa romeo) 1’24”048 ; 7. VRSTA: Streiff (Fr. i ibnault elf) 1’24”089; Cheever (ZDA alfa romeo) 1’24”235 ; 8. VR STA: Laffite (Fr. - Williams honda) 1’24”437; Surer (Švi. - arrows BMW) 1’24”688; 9. VRSTA: Arnoux (Fr. ferrati) 1’24”848; Boutsen (Bel. -arrows BMW) 1’25"115; Osrednji srečanji 4. kola prve jugoslovanske košarkarske lige sta bili v Splitu in Sarajevu, kjer sta gostovala Zadar oz. Crvena zvezda. V Splitu so domačini tesno zmagali, a v Sarajevu pa je Bosna potegnila krajši konec proti beograjski Cr-veni zvezdi. Največje presenečenje je pripravil Borac, ki je kar v gosteh odpravil Partizana. IZIDI: Budučnost - Gibona 69:87 (37:45); Jugoplastika - Zadar 80:78 (42:47); Šibenka • - Radnički 88:80 (36:36); Bosna - Crvena zvezda 81:86 (40:51); Partizan - Borac 82:85 (44:44). Srečanje med IMT in Slogo bo danes. O MONASTIR — V srečanju za evropski pokal v rugbyju je Italija z 20:6 (3:3) premagala Tunizijo. Karpov - Kasparov Remi v 93. potezi MOSKVA — Tudi 15. partija šahovskega dvoboja za naslov svetovnega prvaka med Karpovom in Kasparovom se je končala brez zmagovalca, vendar je bil to pravi maratonski boj. Potem ko sta jo igralca predvčerajšnjim prekinila v 41. potezi, je Karpov včeraj vztrajal vse do 93. po--teze, kjer je skušal na vsak način izkoristiti prednost, ki jo je imel s kmetom več. <■ Trenutno vodi Karpov s 4:0, za u-branitev svetovnega naslova pa mu manjkata še dve točki. SP v srednji kategoriji Hagler enajstič ubranil naslov NEW YORK — Velika boksarska prireditev v slavnem newyorškem Madisonu je številnim gledalcem ponudila kar dva dvoboja za naslov svetovnega prvaka. V srednji kategoriji je sloviti Marvin Hagler že v tretjem krogu spravil na tla izzivalca sirskega porekla, sicer pa 'ameriškega državljana Mustapha Hamshoja, v su-pervelterski kategoriji pa je Jamajkan Mike McCallum premagal Irca Seana Manninoja po točkah. Šlo je za dvoboj po verziji WBA, ki je Mehikancu Durano odvzela naslov svetovnega prvaka. McCallun, čigar zmaga je bila nesporna, saj je bil slabši le v četrtem od 12 krogov, se bo sedaj pomeril z Italijanom Luigi jem Minchillom. Če se povrnemo k dvoboju Hagler ja naj omenimo, da je to že 60 zmaga 32-letnega boksarja, ki je tako že 11 ubranil naslov svetovnega prvaka. kratke vesti - kratke vesti Promocijsko prvenstvo: medtem ko je Bor Radenska izgubil Dober start Kontovelcev Inter Muggia — Kontovel elec-tronic shop 72:78 (33:44) KONTOVEL: Lisjak 12 (2:2), Ban 16 (2:2), Starc 13, Štoka 16 (4:4), Emili 15 (3:6), čuk 4 (2:2), Devetak 2. PON: Štoka. Strelci 3 točke: Starc 3. V prvi prvenstveni tekmi promocijskega prvenstva so Kontovelci želi lepo zmago. V gosteh so namreč premagali ekipo Inter Muggie, ki je sestavljena v glavnem iz zelo mladih igralcev. Kljub temu so se morali Kontovelci precej potruditi za zmago in v drugem polčasu so se jim nasprotniki tudi zelo nevarno' približali. V prvem polčasu sta se v napadu predvsem izkazala Štoka in,, Ban, v drugem pa je prišla bolj do izraza kolektivna igra. (S.D.) Dopolavoro Ferroviario — Bor . Radenska 76:69 (36:30) BOR RADENSKA: Sosič 5 (5:9), Volk 2, Peretti 19 (5:8), Furlan 4 (0:2), Pregare 6 (2:2), Čok 4 (0:2), Kneipp 21 (5:9), Pisani 4 (2:2), Ra-žem 4, Canciani. PON: Ražem (29), Pereto 33, Pisani 39, Kneipp 40; PM: 19:43. METI za 3 točke: nihče. V svojem krstnem prvenstvenem nastopu so košarkarji Bora Radenske kljub porazu zadovoljili s prikazano igro. Naši so bili vseskozi enakovredni domačinom, le v sredini prvega in drugega polčasa so nekoliko popustili in nasprotniki so nezbra- nost naših izkoristili ter si priigrali razliko kakih 10-12 točk. Kljub temu so borovci v končnici obeh polčasov znali reagirati, a je bilo prepozno, da bi nadoknadili zaostanek. V drugem delu tekme, potem ko so naši popolnoma nadoknadili zaostanek, je spet prišlo do preobrata : domačini so s hitrimi protinapadi spet pridobili zanesljivo prednost. V zadnjih šestih minutah srečanja so naši z zagrizeno in agresivno igro v obrambi deloma nadoknadili zamujeno, kar pa ni zadostovalo za zmago na neugodnem igrišču Ferroviaria. Vsekakor gre še enkrat omeniti, da so vsi zadovoljili, najboljša pa sta bila Kneipp in novinec Peretti, ki se je že v svojem prvem nastopu z Borom odlično vključil v ekipo. (Cancia) Finančni uspeh ZOI v Sarajevu SARAJEVO — V petek je imel organizacijski odbor 14. zimskih olimpijskih iger v Sarajevu še zadnji sestanek. Ob zaključku se je predsednik organizacijskega odbora Branko Mikulič zahvalil vsem, ki so kakorkoli prispevali k nespornemu uspehu 14. ZOI v glavnem mestu BiH. Končni finančni obračun je nekaj nad 1,95 milijarde dinarjev. Cividin izločen iz pokalnega tekmovanja SOFIJA — V povratnem srečanju 1. kola rokometnega pokala pokalnih prvakov je Cividin v Sofiji zgubil s 16:10 proti ekipi Kremikovski in tako izpadel iz nadaljnjega tekmovanja. V prvi tekmi doma so Tržačani sicer zmagali z 22:18, kar pa jim ni zadostovalo. DANES V PRIJATELJSKI TEKMI Friulexport-Bolzano V okviru priprav na bližnje žensko odbojkarsko prvenstvo C-2 lige bo združena ekipa Friulexport danes zjutraj ob 10. uri na »1. -maju« odigrala prijateljsko tekmo s šesterko Bolzana iz Bočna, ki bo letos igrala v C-l ligi. MLADINSKA ODBOJKA MLADINKE: Olympia - Intrepida 3:1; Canon - Dom Agorcst 3:0 (15:11, 15:11, 15:13); MLADINCI: Sloga - Inter 1904 0:3 (4:15, 8:15, 8:15); DEČKI: Sloga - Rocol 3:1 (11:15, 15:6, 15:6, 15:4); DEKLICE: CUS Trst -Sokol 0:3 (0:15, 1:15, 11:15); prijateljska tekma: Breg - Partizan Šentvid 0:2 (12:15, 8:15). V petek v Nabrežini predstavili našo združeno žensko odbojkarsko šesterko Meblo v novi sezoni z res reprezentančno ekipo V petek zvečer so v Nabrežini predstavili združeno odbojkarsko ekipo Mebla, ki bo v bližnjem prvenstvu nastopala v italijanski B ligi. V prisotnosti številnih gostov je vodstvo ekipe predstavilo program in cilje, ki jih bo ekipa zasledovala v letošnji tekmovalni sezoni. Naša združena ekipa je letos doživela precej sprememb v igralskem kadru, pomembna novost pa je tudi ta, da jo bo vodil domači trener, profesor Franko Drasič. Po uvodnem poročilu, v katerem so predstavili ekipo in njene cilje, so sledili pozdravi gostov, med katerimi so bili tudi konzul SFRJ v Trstu Marjan Banko, predsednik deželne italijanske odbojkarske zveze prof. Pipan, predsednik odbojkarske zveze dr. Jacolino, Kufersin in Peterlin kot predstavnika ZSŠDI, odbornica občine Devin - Nabrežina Marinka Terčon, Igor Komel kot predstavnik Meblo Italiana in Rajmund Kolenc, predstavnika Mebla iz Nove Gorice. V vseh pozdravih in željah ekipi za naslednjo sezono se je kot rdeča nit vlekla želja vseh prisotnih, da Meblo letos doseže napredovanje v A-2 ligo. V imenu ekipe sta spregovorila Aliča Gadžo, nova »tujka« Mebla, in trener Franko Drasič, ki sta zagotovila, da bo ekipa skušala narediti vse, da se izpolnijo želje vseh, vendar pa je treba na bližnje prvenstvo gledati bolj realno in si ne smemo delati iluzij, da je pot do napredovanja odprta, saj je kandidatov za mesto, ki vodi v A-2 ligo več in praktično vsi startajo z istimi ambicijami kot naša združena ekipa. Ob tej priliki je vodstvo ekipe izdalo tudi tiskovno sporočilo, ki ga v celoti objavljamo: Ko letos stopamo v drugo sezono sodelovanja na področju ženske odbojke, se nam zdi prav, da na kratko analiziramo dosedanje uspehe in pomanjkljivosti tega pojava. Brez dvoma je bil ta poizkus pozitiven, saj smo naleteli na splošno odobravanje našega občinstva, dokaz česar je bistveno povečanje gledalcev na različnih prvenstvenih tekmah. Ženska odbojka je tako tudi po naši zaslugi doživela svoj preporod, časopisi so se ponovno začeli zanimati za uspehe, premagan je bil pretirani in škodljivi kampanilizem. Najvažnejše pa je to, da so se igralke, ki so prišle iz različnih antagonističnih društev, takoj odlično znašle med seboj. To nam je bil in nam je še ruijboljši porok za pravilno izbrano pot. Že takoj po zaključku lanskega prvenstva, kjer smo dosegli tudi dobre tehnične rezultate, smo se takoj lotili dela, da v okviru naše krovne organizacije ZSŠDI razširimo svojo bazo in postavimo trdnejše temelje za dolgoročni načrt na področju združevanja. Po včasih tudi živahni izmenjavi mnenj, ko smo si razčiščevali stališča, smo kaj kmalu vsi prišli do zaključka, da je začeta pot pravilna, da pa jo je treba še izboljšati. Osvojili smo program Sloge, ki je bU tudi najstro-kovnejši, nadalje je isto združenje dalo na razpolago dve svoji ključni igralki in trenerja za združeno ekipo. Žal pa te žrtve Sloge niso naletele na pra viln odmev, saj ni nobena izmed igralk, katere bi Sloga potrebovala za prvenstvene nastope v C ligi, hotela prestopili v to društvo. Vsi mi, od športnih delavcev pa do atletov moramo zato opraviti samokritiko, da se kaj takega v bodoče ne bo ponovilo. Treba je dokončno pomesti s škodljivimi ostanki kampanilizma in si vtisniti v zavest, da delamo vsi za iste cilje, to je za čim boljše športno uveljavljanje in utrjevanje narodne zavesti tudi med športniki. Tako se torej letos, čeprav okrepljeni in z res reprezentančno ekipo, še ne povsem enotno prdstavljamo naši publiki, saj Sloga iz razumljivih in opravičljivih razlogov ni stopila v skupni odbor. Upamo in žlimo, da se bo to zgodilo v najbližji prihodnosti, saj bodo prijatelji z vzhodnega Krasa s svojimi izkušnjami lahko bistveno pomagali pri gradnji športne enotnosti. Ob koncu bi se ponovno želel zahvaliti podjetju Meblo, ki nam tudi letos omogoča, da brez večjih težav izpeljemo tako zahtevno prvenstvo do konca. V PRIJATELJSKI TEKMI Pallavolo Pordenone se je oddolžil Meblu Meblo — Pallavolo PN 2:3 (15:17, 15:6, 8:15, 15:10, 4:15) MEBLO : Vida in Lia Legija, Vesna in Mirjam Klemše, Mira in Neva Grgič, Maver, Kralj, Gadžo in Slavec. V povratnem prijateljskem predpr-venstvnem srečanju se je Pallavolo iz Pordenona oddolžil Meblu za poraz pred tednom dni v Prati. Tekma je bila za obe ekipi izredno koristna ter je potrdila, da obe združeni šesterici ne bosta igrali podrejene vloge v prvenstvu B lige, ki se bo pričelo 3. novembra. Gostje so v Nabrežini bolj učinkovito servirale, bolje sprejemale in tudi manj grešile med samo igro. Če k temu dodamo še nekoliko večjo željo po zmagi, končni uspeh ni mogel izostati. (G. F.) Namizni tenis: po petkovem srečanju v pokalu prvakinj SK Kras se je izkazal Laskave pohvale za odlično organizacijo - Zagrebčani navdušeni »Hvala Krasu, vsem Slovencem v Italiji za tako topel sprejem. Malokdaj smo se na gostovanjih počutili luko dobro kot tu pri Krasu. Z nami so bili zares čudoviti. Počutili smo se kot doma. Krasu čestitam tudi za zares dobro organizacijo tega srečanja, pa tudi občinstvo je bilo sijajno. Skratka, nepozaben večer,« je po petkovem srečanju namiznoteniškega pokala prvakinj v Repnu med Krasom in zagrebško ekipo Mladost Ribomaterijal dejal trener gostujoče ekipe 'Radivoje Hudec, ki jo obenem tudi predsednik jugoslovanske namiznoteniške zveze. Laskavo in povsem zasluženo priznanje za Krasove namiznoteniške delavce, in to s strani strokovnjaka, ki je v svetovnem namiznem tenisu povsem »doma«. Kras je zagrebškemu vodstvu in i-gralkam pripravil zares topel sprejem (gostje so imeli tudi sprejem na občini), obenem tudi poskrbel za odlično organizacijo petkovega, za naš šport zgodovinskega srečanja. Repenska telovadnica je bila namreč lično pripravljena za to tekmo, organizator je poskrbel za vse detajle, tako da so predstavnice obeh društev igrale v idealnem, okolju obenem pa je še številno občinstvo s svojim toplim in športnim navijanjem poskrbelo za edinstveno vzdušje. »Zadovoljen sem, da se je vse izteklo po planu. Mislim, da so bili vsi zadovoljni z organizacijo srečanja. Želeli smo dokazati, da smo sposobni organiziiuti tudi večje prireditve. Pri tem pa bi se želel zahvaliti naši mla- Petkovega srečanja v Repnu so si ogledali tudi številni gostje, med katerimi naj omenimo zgoniškega župana Guština, predsednika SKGZ Borisa Raceta, konzula SFRJ v Trstu Nikoliča, predsednika deželnega oimpij-skega odbora Civellija, številne predsednike naših športnih društev in druge. dini, ki nam je požrtvovalno in nesebično priskočila na pomoč. Zadovoljni smo tudi s številnim obiskom občinstva. To srečanje pa je bilo tudi priložnost, da smo navezali prijateljske stike z zagrebškim klubom, ki je vodilni v Jugoslaviji. Zmenili smo se za Branka Batinič nekatere skupne pobude«, je utrujen (od dela in napetosti), toda zadovoljen dejal »duša« Kraševega namiznega tenisa Zvonko Simoneta. Kaj pa o samem srečanju menijo nekateri protagonisti petkovega večera v Repnu. Osrednja osebnost je vsekakor bila številka ena zagrebškega moštva Branka Batinič, ki je dejala: »Najprej bi se hotela zahvaliti Krasu za izredno topel sprejem, ki smo ga bile deležne. Zahvaliti bi se hotela tudi sijajnemu občinstvu in mislim, da smo ga tudi poplačali z dobro igro. Mi smo sicer zmagale s čistim 5:0, toda mislim, da so lahko gledalci uživali ob nekaterih zares lepih akcijah.« »Kaj pa menite o Krasovi ekipi?« »To je prvi klub v Italiji z zelo dobrimi igralkami, med katerimi izstopa Marina Cergol, ki ima odlično tehniko. Ostali Krasovi predstavnici sta še mladi. Vidi se, da jima primanjkuje mednarodne izkušenosti. Imata pa možnost, da se razvijeta v zelo dobri igralki. Seveda zelo pomembno je, koliko truda bosta vložili v namizni tenis in koliko jima bo čas dopustil, da se lahko temeljito posvetita tej igri. Namizni tenis namreč zahteva ogromno dela, vemo pa, da so tu tudi šolske, družinske in druge obveznosti, tako da je za žensko zares težko. . .« »Kako pa vi trenirate?« »Desetkrat-dvanajstkrat tedensko!« Sonja Milič v petek ni stopila za zeleno mizo. Svoje varovanke je vodila kot trener. O srečanju pa je dejala : »Zagrebške igralke sem že prej poznala. Predvsem sem ostala navdušena in gotovo so bili navdušeni tudi gledalci nad nadarjenostjo in raznoliko stjo v igri Branke Batinič. Ta igralka da maksimalno od sebe na treningih. Kakovostno trenira. To se nato vidi tudi na tekmah. Ena od koristi tega srečanja je tudi ta, da so naše lahko igrale proti taki vrhunski igralki, kar bo gotovo spodbudno nanje tudi učinkovalo. škoda, da je Marina popustila prav v trenutku, ko je imela zmago proti Fazličevi že v rokah. Ni ji uspelo se povsem zbrati in zagrešila je nekaj napak, s tem da je igrala obratno, kot bi morala. Sonja in Damjana sta v tem srečanju igrali s tremo, skoraj z občutkom manjvrednosti. Ko bi igrali bolj umirjeno, bi gotovo osvojili več točk v posameznih setih. Sicer pa je pri tako mladih igralkah v tako važnih srečanjih tudi to razumljivo. Zadovoljna sem z organizacijo pa tudi s številnim obiskom navijučev. Za naše ljubitelje športa je bila to priložnost, da so lahko videli vrhunsko srečanje. Gostje so sicer zmagale s 5:0, kot je bilo pričakovati, mislim pa, da je bila ta tekma velika propaganda za namizni tenis.« In ne samo propaganda za namizni tenis, petkov večer je bil velik praznik in veliko priznanje za ves naš šport. (B. Lakovič) V MOŠKI C LIGI Težko za fante V svojem prvem domačem nastopu se bodo Krasovi namiznoteniški igralci v repenski telovadnici (ob 10. uri) pomerili s solidno Edero Cordenons, ki sodi v ožji krog favoritov za prestop v B ligo. Po gladki zmagi iz prvega kola čaka torej naše fante mnogo bolj zahteyna naloga. Končni rezultat bo v veliki meri odvisen od igre veterana Edija Boleja, ki se polagoma vrača v nekdanjo formo. Goste je letos o-krepil tudi reški mladinec Matjaševič, tako da bi že tesen poraz, denimo s 5:4, pomenil za Kras uspeh. mnenje Aldo Rupel Protislovje Ste kaj sledili razmeroma števil-n im poolimpijskim srečanjem, pokalom ■F in predvsem v lah- V ki atletiki? Kolikor «L, -ff- | ‘ ni bilo že lansko $ w «El leto opaziti, je po sjfjfe . j||l Los Angelesu očit • JmI no, da je svetovna !s\sv/ fjfF atletika ubrala no-* IT 1 vo P°L Niso še ta “ ko daleč leta, ko smo na nedeljsko popoldne lahko gledali po televiziji stotisočglave množice na tribunah nogometnih stadionov, pod večer pa smo v ,cratkih reportažah — največkrat po posrednem prenosu — opazovali prazna betonska rebra, ki so nemo gledala na tekače, skakalce in metalce. Še deset let nazaj je veljalo, da je med vsemi panogami, ki nekaj veljalo in so poznane po vsem svetu, lahka atletika tista, kamor ni prodrla tržna zakonitost. Takrat je še šlo za tekmovanja, ne za predstavo. Nova pot ne samo svetovne atletike temveč tudi državne in čez kratek čas tudi deželne predvideva učinkovito vodeno predstavo, osredotočenje znanih tekmovalcev in veliko sredstev. Pod vplivom sredstev obveščanja sem napisal, da gre za »svetovno atletiko«, toda očitno ne gre za atletiko vseh držav sveta, temveč samo za atletske velesile in za maloštevilne države, kjer so sicer veliki zgubaši v telesni kulturi, a prremorejo drugačne vrste rekordov, ki jim dovoljujejo plačevanje visokih dnevnic in zvezdni ških nagrad. Ali je torej vse zgrešeno, kar je novih tokov v tekmovalnem športu sploh in v lahki atletiki posebej? Ali v zgornjih vrsticah in med vrsticami spet natolcevanje in ostro oporekanje prodoru plačilnih sredstev na igrišča, tekmovališča in telovadnice? Ali naj razumemo, da sta puščoba in nezanimanje gledalcev prijetnejša od dejstva, da je dobra polovica obiskovalcev rimskega olimpijskega stadiona ob poolimpijski turneji čakala do polnoči na poslednji skok s palico Sovjeta Bubke? O razlikovanju med amaterstvom (ljubiteljskim športom), profesionalnostjo (strokovno stjo), profesionizmom (mezdnim odnosom) in zvezdništvom bo govor morda kdaj drugič. Tokrat naj op o zorim na velik nesporazum, na protislovje, na miselno sleparijo, ki jo vsebuje obravnavani pojav. Prav gotovo je telesni kulturi v prid, če je odmevna, če ji sledi množica ljudi, če jo zaradi tega obravna vajo sredstva javnega obveščanja. Vsi smo prepričani, da se bo zaradi tega več posameznikov bavilo z igrami z žogo, z borilnimi panogami, z dejavnostmi v naravi, z atletskimi panogami in s panogami, ki potrebujejo mehanična sredstva. Vendar ima vzporejanje med številom gledalcev in številom neposrednih izvajalcev tudi mejo, ki jo zavestno prekoračimo, kadar hočemo s to zakonitostjo zakrili druge namene, ki gredo od prestiža do gospodarskega dobička. Verjetno se je začelo dogajati v atletiki tisto, kar poznamo že desetletja v nogometu in je le deloma uspelo košarki; predstava, predstava in še enkrat predstava, čeprav gredo razpoložljive naložbe za ozek krog ljudi. Zakaj je v tem protislovje? Zaradi tega, ker je resničnost v nasprotju z napovedmi o popularizaciji športa, kaj šele telesne kulture v celoti; ker so sredstva vložena v nekaj posameznikov in njihovo sicer vrhunsko izvajanje nesorazmerna z množico ljudi, ki je še vedno gibalno neosveščena. Višek je v temu, da so ob koncu takih vredstav vsi nekako ponosni in vzhi čeni. Visoke naložbe v velepredstave Si-vorija, Altafinija in Vinicia iz moje generacije niso preprečile, da bi se ne sedanje generacije klale in streljale med in po tekmah, namesto da bi se tudi one podile za žogo na domačih in tujih igriščih. Naslednja trditev je bolj tvegana zaradi od porov, ki jih utegne sprožiti: Nihče se ni naučil pisati, brati in računati zaradi pozlačene izdaje Božanske komedije, zbiranja na stružkih večerih ali dragega starta medcelinske rakete. Naučili smo se zaradi morda povprečnih stavb z morda povprečnimi šolniki, toda oboje je gosto posejano po ozemlju in skozi to sito ne uide nihče razen psihofizično prizadetih. Slednje opravičuje omenjene izjemne izdatke. Za gibalni a b-c pa še vedno potrebujemo sredstva, ki jih prepogo-stokrat uporabljamo za puhlo budnost. Protislovje je za tako stanje preblaga beseda. Triestina v Bologni domači šport - Y ^°l°Sni. kjer bo danes gostovala, čaka Triestino dokaj razgreto okolje, ki so ga v prejšnjih dneh zastrupile Polemike v vodstvu, kar je kot najvidnejšo posledico prineslo odstrani-. trenerja Santina. Kamen spotike Je baje bivši član Juventusa Marocchino, ki ga Santin naj ne bi dovolj cenil. Zato bo trenerja danes na klo-Pi zamenjal Bruno Pace, kar pa polemik ni utišalo. • Triestina ima torej priložnost, da izkoristi razprtja, ki so se razširila i'1'1 .hied igralci in naviiači, podobno. °t ji je uspelo lani v Catanzaru, ko Je zmagala s 3:0 predvsem zato, ker Jim domači igralci zavestno niso nuni odpora. Jasno je, da bodo navi-jaci danes kritizirali svoje moštvo in preko njega vodstvo, če bo Bologna igrala slabo. DANAŠNJI SPORED: Arezzo - Ta ranto; Cagliari - Bari; Campobasso -Cesena ; Catania - Parma; Genoa -Sambenedettese ; Lecce - Empoli ; Monza - Perugia; Padova - Pisa; Pescara - Varese. V 1. ITALIJANSKI LIGI Udinese doma Roma - Verona in Napoli - Milan sta osrednji tekmi 6. kola italijanske A lige. Udinese bo gostil nevarno Sampdorio, ne ve se še, ali z Zicom ali brez njega. DANAŠNJI SPORED: Ascoli - A talanta; Cremonese - Juventus; Fiorentina - Avellino; Inter - Como; Napoli - Milan; Roma - Verona; Torino Lazio; Udinese - Sampdoria. Danes NEDELJA, 21. oktobra 1984 KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.00 v Briščkih, telovadnica pristaniških delavcev : St. Azzurra - Polet. NAMIZNI TENIS MOŠKA C LIGA 10.00 v Repnu: Kras - Cordenons NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Križu : Vesna - Libertas; 14.30 v Bazovici : Zarja - Fortitudo 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Podgori: Piedimonte - Ju ventina; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje -Manzano; 14.30 v Trebčah; Primorec - obvestila obvestila - obvestila - obvestila - obvestila ŠD MLADINA °dsek — sporoča, da bo selz m j°y.e h* rabljene smučarske opreme ril». 18., in v ponedeljek, 19. no-e» a? V Domu A- Sirk v Križu. Dru-n . hatume sejma bomo sporočili nak- ODBOJKARSKI ODSEK ŠZ BOR sporoča nov umik miniodbojke za deklice in dečke, rojene leta 1973 in mlajše, •reningi so v ponedeljek od 15. do 16.30 J? Y. sredah od 15.45 do 17.15 na liceju e- l rešeren ter ob četrtkih od 14.30 do »• ure v Borovem športnem centru. Pisovanje neposredno na treningih. ZSŠDI nh,V.?¥a,’ se nadaljuje vpisovanje v vaYalni tečaj, ki bo v bazenu v Lipici, vnanje in informacije na sedežu 7r?DI v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20 14 " 010/767-304), vsak dan od 8. do tl- ure. KOŠARKARSKA SEKCIJA ŠD BREG o vešča, da so treningi za minibasket «O sredah in petkih ob 16. uri v občin-ski telovadnici v Dolini. ODSEK MINIBASKET - BOR sporoča dokončni umik treningov. Igral-c> rojeni v letih 1973-74 : v ponedeljek ir .JT'1® do 16.00, v sredo od 15.15 do «•30 in v petek od 15.00 do 16.00 na t- maju«. Igralci rojeni leta 1975 in mlajši: v ponedeljek od 17.00 do 18.30 na liceju F. Prešeren in v sredo od 14.15 do 15.15 na »1. maju«. Vpisovanje neposredno na treningih. Za informacije telefonirati na 943-680. obvešča otroke letnikov od 1968 do 1974, ki bi radi igrali nogomet, da so treningi na dolinskem nogometnem igrišču ob torkih in četrtkih od 17. do 18. ure. Prijave kar na treningih. S P D G javlja, da se rekreacijska telovadba odvija vsak torek in petek v Kulturnem domu v Gorici in ob petkih v telovadnici v Sovodnjah. Za vpis in podrobnejši umik se je treba javiti neposredno k vadbi po 20. uri. PRIMO ROVIS NUDI PRAVIM LJUBITELJEM KAVE 1. bogato Izbiro na|bol|še kave 2. kakovostno kavo po najugodnejši ceni 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu z obvezo, da bo ohranilo nespremenjene cene SKODELICA KAVE 500 LIR Kavne mešanice CREMCAFFE eo vam na razpolago v degustatili na Trgu Goldoni štev. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih In kavarnah drea - Primorje; 9.15 v Ločniku: Lu-cinico - Juventina. Jutri PONEDELJEK, 22. oktobra ODBOJKA PRIJATELSKA TEKMA 20.00 v Novi Gorici, šola Kozara: KHP Nova Gorica - Naš prapor CZohutti ARTIKLI ZA CVETLIČARJE • Keramika In vse za kompozicije • Velika Izbira trakov • Celofan — umetno cvetje • Celotne dobave za cvetličarje TRST — Ulica Rigutti 13 Telefon: trgovina 750-524 - stan. 52-143 NAJBOLJŠI SLOVENSKI ZAMEJSKI ŠPORTNIK ZA SEZONO 1984/85 trofeja »IL GIARDINO« ŠPORTNA SOBOTA RADIO OPČINE (frekvence 98,800 MHZ - 99,100 MHZ -90,600 MHZ) PRIMORSKI DNEVNIK 1. ......................... 2. ......................... 3. .................. antikvariat QmP(jiÌllO TRST — Ul. Mazzini 12 — Tel. 040/68242 Barbarians; 14.30 v Repnu: Kras -Sagrado; 14.30 na Proseku : Primorje -Mladost; 14.30 na Padričah: Gaja -S. Vito; 14.30 v Dolini: Breg - S. Anna. NAJMLAJŠI 9.00 v Dolini: Breg - San Luigi A; 12.00 na Opčinah, Ul. Alpini : Sant’ Andrea - Kras ZAČETNIKI 10.30 v Dolini: Breg - San Vito; 13.15 na Opčinah, Ul. Alpini : StanfAn- Noret nino Mesečno 10 000 lir - celoletna 120 000 lir V SFRJ številko 20 00 din. naročnino zo zasebnike mesečno 180 00, letno 1800 00 din, zo orga nizaciie in pod|et|o mesečno 250.00. letno 2 500.00 din. Poštni tekoči ročun zo Itolljo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Zo SFRJ Ziro ročun 50101 603 45361 ADIT - DZS 61000 .Ljubljana Kardeljeva 8/II nad. - telefon 223023 Oglasi Ob delovnikih trgovski 1 modul (šir 1 st. vis 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir zo mm višine v širim 1 stolpca Moli oglasi 550 lir besedo Ob praznikih povišek 20'- IVA 18 - Osmrtnice, zahvale m sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije Julnske krajine se noro čoio pn oglasnem oddelku PUBUEST Trst Ul Montecchi 6 tel 775 275. tl* 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI primorski 21. oktobra 1984 TAST Ul. Montecchi 6 PP559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja L JZTT in tiska F' "^Trst član tajnike zveze časopisnih založnikov FIEG Prvič, odkar je v državi vojaška diktatura v V Čilu bo splošna stavka SANTIAGO — Čilenci se pripravljajo na novo ofen živo proti vojaški diktaturi, ki vlada državi že polnih enajst let. Vodstvo »Državnega vodstva delavcev« je po svojem liderju Rodolfu Seguelu napovedalo prvo vsedržavno splošno stavko, odkar je Pinochet prevzel oblast. Celodnevna splošna stavka bo v torek, 30. oktobra, zunanji opazovalci pa menijo, da ni mogoče napovedati posledic tega stavkovnega gibanja. Verjetno bodo opozicijske stranke oklicale protestni dem 29. oktobra, torej le dan pred vodilnim sindikatom. Državno vodstvo je seveda ostro kritiziralo sodelovanje opozicije in sindikatov, češ da te stavke samo ško- dujejo državi. Čilenci so zaskrbljeni nad morebitno reakcijo režima, saj se še dobro spominjajo, da je bilo med lanskoletnimi desetimi protestnimi dnevi ubitih kar 77 oseb, ranjenih pa več sto. Medtem pa je gospodarska kriza v državi vse hujša. Kar milijon Čilencev je brezposelnih, inflacija pa je iz leta v leto vse hujša. Prav zato je sindikalni vodja Rodolfo Seguel med drugim izjavil, da je »samo in izključno vlada kriva, če živi čilsko ljudstvo v neznosnih razmerah, temu pa se je treba zoperstaviti z ljudsko mobilizacijo in stavko kot učinkovitim sredstvom za boj proti odgovornim za današnje stanje v državi.« Iran-Irak BAGDAD, TEHERAN - Iranci so že napovedali, da bodo s protiofenzivo uničili postojanki, ki ju je iraška vojska postavila v ofenzivi prejšnje dni na območju Saifa Saada, vzhodno od Bagdada. Poteka peto leto vojnega spopada ob Zalivu in mu ni videti konca. Na obeh straneh imajo ogromne človeške in gmotne izgube, velesili pa budno spremljata razvoj položaja. Za ZDA je »Zaliv strateško pomemben« (besede Jimmyja Carterja). Kaj pomeni za SZ, govori dogajanje v Afganistanu. Dežele tisoč in ene noči so imele že tisoč ofenziv. Kdaj bo prišla na vrsto tista zadnja — ofenziva miru? DOYLESTOWN — Marsikje se otroci zabavajo s tem, da v okviru pouka pomagajo pri pospravljanju puljskih pridelkov. Na sliki vidimo otroke mesteca Doylestown pri nabiranju buč (Telefoto AP) Zvodnica z modro krvjo NEW YORK — Tukajšnja policija je ugotovila, da je mlajša ženska iz visoke družbe v strogem središču New Yorka, v samem Manhattamu, vodila javno hišo za ugledne pripadnike mednarodnih poslovnih in poli-tičnit> krogov. Kakor vse kaže, je imel dostop vanjo samo tisti, ki je res nekaj pomenil in ki je imel tudi nekaj pod palcem. Javno hišo je prejšnji teden odkrila skupina policajev ob vdoru v poslopje v Manhattanu, kjer je zvodnica organizirala ljubezenske zmenke. Njena organizacija je bila tako poslovna, da je znašal njen letni promet okoli milijon dolarjev. Ko so policaji vdrli v hišo, njene lastnice ni bilo doma. Policiji se je javila šele po treh dneh. Najprej je posredovala lažne osebne podatke, kasneje pa se je premislila in je prišla s pravimi na dan. Mlada ženska je povedala, da ji je ime Sydney Biddle Barrows, kar pomeni, da pripada eni izmed najbolj znanih družin v New Jerseyu. Njeni predniki so bili »očetje popotniki« v Mayflowerju in so si s tem pridobili plemiški naslov. V državljanski vojni so se borili na strani Georgea Washingtona. Sydney Biddle Barrows je policija obtožila podpiranja prostitucije in si za to svojo dejavnost lahko »prisluži« sedem let zapora. Izseljujejo se iz ZDA ker se bojijo procesa WASHINGTON — Pravosodno ministrstvo je sporočilo, da se je spet našel neki Amerikanec, ki se je odpovedal državljanstvu ZDA. Ta je v nekaj mesecih že peti človek, ki se je raje odpovedal državljanstvu, kot pa da bi se zagovarjali zaradi preganjanja Židov v Vzhodni Evropi med zadnjo svetovno vojno. Ministrstvo je tudi sporočilo ime tega moškega, ki je iz Zvezne republike Nemčije 2. marca letos sporočil v Washington odpoved ameriškega in prevzem zahodno-nemškega državljanstva. Imenuje se John Avdzej, star je 79 let in je živel v New Jerseyu. Ob prihodu v Združene države je Avdzej pri navajanju svojega poklica izjavil, da je kmet. Priznal je, da bil v drugi svetovni vojni vojak v Belorusiji, v deželi, kjer so pobili skoraj vse Žide. V torek so povedali, da je zapustil ZDA tudi Arthur Rudolph, član ekipe, ki je izdelala raketo Saturn 5. Proti njemu so uvedli kazenski postopek, ker je pod nacističnim režimom preganjal zapornike. CASTEL Drevored XX. Settembre 67/b Telefon: 573098 — TRST ŠTEDILNIKI S CENTRALNIM GRETJEM na premog in drva ali na plin ŠTEDILNIKI S PEČICO: 18.000 Kcal 1.679.000 lir 22.000 Kcal 1.986.000 lir 27.000 Kcal - 2.293.000 lir ŠTEDILNIKI BREZ PEČICE od 15.000 Kcal do 27.000 Kcal od 836.000 Ur dalje trst - trg ospedale 2 tel. 772.303 visoka moda in konfekcija po naročilu KALA 5. RISE: VALTER VALENČIČ PO IVANU RIBIČU PRIREDIL B.L. i» 13. Konj se je sklonil k mladi travi, sam pa se je zagledal v bregove, od koder je prišel. Na tem mestu sta se z dedom vsakokrat ustavila, kadarkoli sta bila na poti v dolino. Levo v bregu, na pol skrita za krivenčasto tepko, je ždela dedova koča. Razločno je bilo videti tudi streho hleva in staje in tik za njo pobočje Osojnika. Franja je obšlo nekaj mehkega, malone otožnega. Občutil je, da bo vesel, ko se bo vračal, zakaj težko bi živel tam, kjer ne bi mogel vsak čas videti oblo pobočje Osojnika. ,;V ; ih 14. Bil je že utrujen. Ko je prišel tik pred prve trške hiše, je moral prav paziti, da ni kdaj pa kdaj krevsnil. Kar ni in ni imel prave moči in volje, da bi pričel s prodajo, zaradi katere je bil prišel. Zato se je odločil, da pojde najprej k Mihlovim. Zdelo se mu je, da bo takoj vse lažje in veselejše, če se najprej pogovori z znanimi ljudmi. In Ana, Mihlo-va najmlajša, je gotovo že močno zrasla. Predvsem pa: Ana bo prav gotovo kaj vedela o Dininih mladičih. Morda tudi cena ni tako strašno visoka... 15. Pri Mihlovih doma je našel samo Ano. Franjo je bil v zadregi, kajti'Ana je močno zrasla. Kar pravo dekle je postala. Opazil je, kako lepe kite ima in kako nenavadno lepe oči. Vsega tega lani ni videl. Zdaj pa je bil zaradi spremembe na njej začuden in zmeden. Kakor da je govoril z neko drugo Ano, ne s tisto, s katero sta še lani na skrivaij hodila ogledovat Dinine mladiče. Zato je dolgo odgovarjal na Anina vprašanja. Končno pa mu je kar samo od sebe prišlo vprašanje: »Ali ima Dina letos spet kaj mladičev?«