—•¦< 142 >¦•—
Volk in lisjak
                                             (Po Grimm.)
olk je bil lisjakov gospodar. Kar je volk zaželel, storiti je moral lisjak, ker je bil slabeji. Lisjak bi se bil rad oprostil svojega gospodarja. Nekoc gresta po gozdu.    Volk reče:   nLisjak,  glej da mi dobiš kaj pod zobe, ako ne, požrem tebe." Lisjak odgovori: nPri nekem kmetu vem za hlev, v njem so jagnjeta, ako ti je prav, idiva po jedno."
Volku je bilo to všee. Ideta k hlevu. Lisjak ukrade jagnje, prinese je volku in gre domov. Volk požre jagnje, a še ni bil sit; hoče še drugo in gre po-nje. Ker je bil preneroden, zapazi ga ovca, mati jagnjetova, in začne upiti in meketati, da priteko kmetje. Ko ugledajo volka, pretepo ga, da jiin komaj uide. Hrom in krvav priteče k lisjaku, rekoč: ,,Grdo si me prevaril! Hotel sem po drugo jagnje, a prišli so kmetje in me nabili." Lisjak odgovori: nZakaj pa nimaš nik-dar dosti!"
Drugi dan gresta zopet po gozdu. Volk, večna lakota, reČelisjaku: ,,Lisjak, glej, da mi dobiš kaj pod zobe, ako ne, požrem tebe. Lisjak odgovori: BVem za kmeta. Gospodinja bo drevi pekla kolače; idiva po nje." —Gresta k hiši. Lisjak voha in voha okolo hrama, da zavoha, kje je skleda. Potegne šest kolačev iz nje in je prinese volku: nTu imaš, nažri se," reče in otide.
Kakor bi trenil, požre volk pogaee in reče sara v sebi: BDobre so, ali vee bi bilo še bolje." Skoči v hišo in potegne celo skledo s peči, da pade na tla in se razbije. Ker je zaropotalo, priteče gospodinja, ugleda volka in pokliče ljudi. Od vseh strani priteko hlapei in nabijejo volka tako, da je ušel hrom ob dveh nogah k lisjaku. ,,Grdo si me napeljal," reče volk, nkmetje so me ujeli in nabili." Lisjak odgovori: ,,Zakaj pa nimaš nikoli dosti!"
Tretji dan hodita po gozdu. Volk je klecal ob dveh nogah, pa reče lisjaku: BGlej, da mi dobiS kaj pod zobe, ako ne, požrem tebe!" Lisjak odgovori: nVera za kmeta, klal je, meso leži v velikej kadi v kleti; idiva po meso!" Volk odgovori: ,,I)obro, kar s teboj grem, da mi pomoreš, ako bi ne mogel dalje." ,,Dobro!" reče lisjak. Po skrivnih potih se prikradeta v klet. Mesa je bilo dosti. Volk začne žreti, ter ni mogel nehati. Tudi lisjak ni stradal, a gledal je na vse strani. Večkrat je tekel v luknjo, skozi katero sta bila prišla. Poskušal je, če je njegovo telo še dosti sloko, da bode mogel skozi, kadar bode treba. Volk to videč, reče: BLisjak, čemu tekaš sem ter tja in skaČeš skozi luknjo in zopet nazaj?" — nGledati mo-ram, da kdo ne pride," odgovori lisjak, nle glej, da se preveč ne nažreš!" Volk reče: ,,Ne ganem se z mesta, dokler ni kad prazna." Ali kmet je slišal skakanje lisjakovo in pride v klet. Komaj ga lisjak zagleda, pa — smuk! skozi luknjo. Tudi volk je hotel za njim, ali nažrl se je bil tako, da ui mogel skozi luknjo. obtičal je v njej. Kmet priteče s polenom in ga ubije. Lisjak pajezbežal v gozd in je bil vesel, da se je iznebil nikoli sitega volka.