V e s t n i k. Učiteljski konvikt. Cisti dohodek koncerta, ki ga je priredilo na Drenikovem vrhu dne 14. t. m. bmartinsko pevsko društve »Zvon« pod vodstvom učitelja Rudolfa Pleskoviča 103 K 10 h; učitelji in učiteljice, ki so obhajali dne 10. t. m. svojo službeno desetletnico, 31 K; Joško Petrič, sin trgovca in izdelovatelja šolskih zvezkov, g. Josipa Petriča, 20 K. Kolekta poštnih znamk za učiteljski konvikt. Primorska vstaja in prihaja na dan. Kolekto št. 10., ki jo je dobil c. kr. vadniški učitelj v Kopru, g. Dragotin Pfibil, *) Rešiti je tudi zadevo »Domovine« in »Zveze«, razmotrivati vsebino današnjega našega članka »Štajerske učiteljske organizacijc« in se končno pomeniti o dopisu odbora »Učiteljskega konvikta«, priobčcnega v 21. številki našega lista. Nemudoma torej na delo, ki je tako nujno in za žtajersko učiteljstvo naravnost vitalnega pomena ! Uredn. **) Tudi na Štajerskem so že začeli! Tera grabljivim volkovom časti in poštenega iraena ni nikoli in nikjer dovolj žrtev ! Štajerski tovariši naj nikar ne bodo proti takim in enakim »božjim namestnikom« obzirni in popustljivi, sicer jim kmalu zrastejo preko glave, da bodo imeli še mnogo otepanja! Klin s klinom! Drugega sredstva ni! U r e d n. je bogato obloženo vrnil g. učitelj Anton Maslo iz Ricmanj. Čujemo, da tudi po drugih krajih na Primorskem pridno nabirajo. Tako je prav! ¦—¦ S Stajerskega je došla kolekta št. 1, ki jo je prejel g. nadučitelj M. Tramšek ; vrnil jo je popolnjeno z znamkami v vrednosti 11 K g. nadučitelj J. Pečnik. Na btajerskem se učiteljstvo dan za dnevom bolj navdušuje za konvikt. Le tako naprej! — Iž kamniškega okraja se je srečno vrnila po daljšcm potovanju kolekta št. 43., ki jo je prejel g. nadučitelj J. Slapar. Koncert na korist učiteljskemu konviktu je priredilo pevsko društvo »Zvon« iz Šmartnega pri Litiji v nedeljo dne 14. t. m. na prijaznem Drenikovem vrbu v Ljubljani. Kakor skoraj v vseh pevskib društvih, je tudi pri »Zvonu« duša in agilna sila vsega delovanja ljudski učitelj gospod Rudolf Pleskovič. Vselej smo veseli, kadar čujemo o tem ali onem učitelju, da nastopa v svojem službenem kraju kot pevec v pevskih društvih ali pa še bolj, če je dotični učitelj vodja in duša pevskemu društvu. Veseli smo bili tudi dne 14. t. m., ko je nastopil g. Pleskovič s svojim izvrstnim pevskim zborom v Ljubljani. Ljubljansko občinstvo je glede petja jako razvajeno, a navzlic temu so bili poslušalci ob petju Pleskovičevega pevskega zbora kar presenečeni. Od ust do ust je šla hvala pevovodji in »Zvonu«. Vsa čast takemu učitelju, ki s tem svojim delovanjem mnogo več koristi svojemu narodu kakor vsa tista družba, ki šikanuje in preganja tako delavnega učitelja. — Koncert je dal »konviktu« 10310 K čistega dobička. To kaže, da je bila udeležba pri koncertu velika. Priporočarno se slav. »Zvonu« in posebno še njega pevovodji, da se še večkrat spomni učiteljskega konvikta, nas še poseti v Ljubljani ali pa v kateremkoli kraju v ta namen. Kakor potuje »Zirovnikov pevski zbor« večkrat križem domovine, tako naj dela tudi vrli »Zvon«, saj bo delal, kjerkoli bo nastopil, čast sebi, našemu narodu in čast tudi učiteljskemu stanu. Osebna vest. Gosp. Anton Požar, nadučitelj v Mirni peči, je šel prostovoljno v začasni pokoj. ,,Slovenčeva" skrb. Težko si je zapomniti vse one psovke, ki nam jih je že nadel »Slovenec«. Da jih popolnoma ne pozabimo, jih je nekoliko zopet ponovil v zadnjih dneh. Povedal nam je zopet, da smo privesek liberalne stranke, pobalinski, sirovi in neumni itd. »Slovenec« ni nikoli v zadregi, kadar mu je treba pokazati v pravi luči — svojo oliko. Zato pa že davno vedo vsi razsodni ljudje, kje je pobalinstvo, sirovost in neumnost. Seveda tam, kjer je bilo že toliko ljudi obsojenih zaradi častikraje, goljufije in prelamljanja častnih besedl f Žiga Sonntag. Dne 10. t. m. je umrl v deželni blaznici na Dunaju v starosti 38 let tamošnji učitelj Ziga Sonntag, ki je v boja in trpljenja polnem življenju prebil največ zla od tiranske vlade krščanskosocialnega dr. Luegarja. Ziga Sonntag je bil socialni demokrat z dušo in telesom ter je v družbi s tovarišem in sedanjim državnim poslancem Karlom Seitzem ustanovil pred 10 leti takozvano stranko mladih, kjer se je neustrašeno in brez prestanka bojeval za pravice dunajskega učiteljstva, zlasti za brezpravne podučitelje in podučiteljice, ki so morali prestajati nečuvene krivice dunajskib krščanskih socialistov. Leta 1898. in 1900. je bil poslan v občinski svet, kjer je pogumno in brezobzirno odbijal najnesramnejše napade krščanskosocialne večine na učiteljstvo. Imeli smo priliko, da smo tudi občevali z njim ter poslušali njegove javne govore. Takrat smo čuli, kako je treba govoriti v obrambo trpečim bratom in sestram. Neprestano bojevanje, večne skrbi in zlobni napadi politiških nasprotnikov so provzročili, da je zapal tudi nervoziteti, ki se je prelila v opasno živčno bolezen ter končno v blaznost. Ubili so ga, in sedaj so veseli ti »krščanski« možje svoje žrtve! Natančno kakor pri nas! Sonntag je bil imponujoč borilec svojega stanu, bistra glava in plemenito srcel Bodi vrlemu možu in vzornemu tovarišu-bojevniku prijazen spomin tudi med slovenskim naprednim učiteljstvom! Koroško šolstvo. Koroško je ostavil učitelj Alban Mužik v Veliki vasi pri Beljaku. Nastavljen je na Štajerskem. — Za ravnatelja celovške realke je imenovan Hugo Schwendenwein, profesor v Tešinu. Srednje šole na Koroškem. Na gimnaziji oo. benediktincev v Št. Pavlu je bilo koncem šolskega leta 183 učencev, od teh 160 Nemcev, 11 Slovencev, 7 Lahov; 61 je Korošcev, 37 btajercev. Odličnjakov je bilo 12, padlo jih je 31. — Na beljaški gimnaziji je bilo koncem šolskega leta 220 dijakov, med njimi 204 Nemci, 14 Slovencev, 1 Čeh, 1 Lah. Luterancev je bilo 28, vsi drugi katoličani. 39 je bilo odličnjakov, 32 jih je padlo. — Izmed 29 abiturijentov, ki so bili na celovški gimnaziji pripuščeni k ustnemu zrelostnemu izpitu, je dobilo 11 prvi red z odliko, 13 prvi red, 4 so pripuščeni k ponavljalnemu izpitu jeseni, 1 pa je reprobiran za eno leto. Učno potovanje. Poljedelsko ministrstvo je dovolilo tajniku južnoštajerskeea hmeljarskega društva, nadučitelja Antonu Petričku v Zalcu, v ta namen potovalno ustanovo v znesku 400 kron, da kot potovalni učitelj za hmeljarstvo ogleda hmeljska okolišča na Češkem, Bavarskem, Virtenberškem, Badenskem in ona v Alzaciji ter nabira novih, praktičnih izkušenj v povzdigo domačega hmeljarstva. Imenovani je nastopil potovanje dne 4. t. m., in sicer čez Dunaj, Prago, Daubo, Auscho, Polep, Žatec, Rakonice, Norimberg, WUrzburg, Heidelberg, Mannbeirn, Schwetzingen, Bruchsal, Karlsruhe, Strassburg, Hagenau, Stuttgart, Monakovo, Ingolstat, Regensburg, Landshut, Salzburg, Ischl, Gradec. Skupščina ,,Saveza dalmatinskih učitelja" bo letos dne 7. kimavca v Spljetu. Razpravljali bodo naši dalmatinski tovariši o teh - le točkah : 1. Poročilo osrednjega odbora ; 2. odobrenje računa; 3. volitev treh revizorjev za prihodnje leto in 4. eventualia. Čebelarsko društvo za ptujski okraj, ki ga vzdržuje učiteljstvo, zboruje dne 25. t. m. ob pol 11. uri dopoldne pri Sv. Urbanu na domu predsednikovem s sledečim vzporedom: 1. Demonstracija (razno delo pri čebelah, kuhanje voska, izdelovanje in prilepljanje umetnih medsten itd.) 2. Poročilo načelnika o društvenem delovanju. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega odbora. 5. Predlogi in nasveti. K obilni udeležbi vabi Josip Wesiak, t. č. predsednik. Ormoško učiteljsko društvo priredi dne 4. ali 11. sept. koncert na korist »Učit. konviktu«. Posnemanja vrednol Društvo srednješolskih profesorjev so osnovali v Zagrebu. Iz našega poročila o zadnjem zborovanju »Saveza hrv. učit. družtva« je razvidno, da bo hrvaško srednješolsko in ljudskošolsko učiteljstvo podpiralo drugo drugega pri delu za svoje interese in za povzdigo hrvaškega šolstva, Ali bi ne bilo kaj enakegamogoče tudipri nas? Na delo torej, slovensko srednješolsko učiteljstvo! V organizaciji je moč, veljava in ugled! Stoletnica avstrijskega cesarstva. Dne 11. t. m. je minilo 100 let, kar je ustanovil tedanji cesar Franc II. cesarsko dostojanstvo avstrijsko ter se postavil za dednega cesarja avstrijske monarhije kot cesar Franc I. (11. avg. 1804.) Razširjeni šoli. C. kr. deželni šol. svet za Istro je razširil enorazredni Ijudski šoli v Opatiji in v Herpeljah v dvorazrednici. Stvar je sedaj definitivno rešena. Klerikalci proti narodnemu jeziku. — »Obzor« je prinesel več člankov iz peresa nekega duhovnika v prilog slovanskemu bogoslužju. V »Katoliškem listu« je odgovoril na vse te članke dr. Pozman, češ, da slovansko bogoslužje ni narodovo pravo, temveč le milost iz Vatikana; rimska stolica pa ima tudi dolžnost (?) paziti, da se ne uvede slovanski jezik, kjer že obstoji latinščina. Končno pravi, da noben katolik nima pravice (?) kritikovati škofovega postopanja, temveč se mu mora pokoriti. »Hrvatstvo« pa je napovedalo »Obzoru« bojkot ter ga razglasilo za list, veri nevaren. Kretenstvo je ozdravljivo. Profesor na dunajskem vseučilišču, dr. Julij Wagner, je baje izumil sredstvo, ki ozdravlja kretenstvo. Opozarjamo sl. šolska vodstva in krajne šolske svete na inserat R. Šeberjeve tiskarne v Postojni. Pokojni R. Šeber je vedno gmotno podpiral vsa učiteljska podjetja; naša dolžnost je, da podpiramo i mi njegovo vdovo z obilimi naročili šolskih tiskovin in Ročnega zapisnika. Svoji k svojiml