OTON ZUPANČIČ
23.1.1878.—11.6.1949
O,	domovina, kdor te ljubi zdaj, ljubiti mora s cmim gnevom v duši:
Kdor se naučil ni kot papagaj besed svečanih, svete hrame ruši Kdor noče lazi dvoriti lakaj, je kot drevo, bolehajoče v susi.
Glej, smesna krinka, opičji obraz— to boginja svobode je pn nas !
Pesem mladine.
O to pesmijo je pokojni Oton Zupančič povedel O slovensko mladino v novo stoletje, v stoletje, v katerem naj bi se Slovencem zjasnila vremena, kot je želel Prešeren, ob cigar stoletnici rojstva je gornja pesem nastala.
Kakor Prešeren, tako nam je tudi Zupančič ustvaril nešteto stvaritev, ki so neumrljive, trajne in vselej aktualne ... A kolika ironija usode, da so se gornje vrstice tako tragično obrnile proti svojemu lastnemu ustvarjalcu . . .
* ★ *
23 januarja 1878 se je na Vinici v Beli Krajini rodil Oton Zupančič. V dijaških letih se je seznanil s Kettejem, Murnom in Cankarjem in tako se je sestala cetvorica velikih pesniških talentov, ki so povedli slovensko leposlovje na evropska obzorja.
Zupančič se je sprva oglašal v “ Dom in Svetu ” in kasneje v “ Zvonu,” z mladinsko pesmijo pa v " Vrtcu ” in ‘‘ Angelčku.” Leta 1899 pa je izdal prvo samostojno pesniško zbirko ‘‘ Časa opojnosti,” ki so ji naslednje leto sledile ‘‘ Pisanice,” zbirka mladinske poezije. Leta 1904 je izšla zbirka ‘‘ Cez plan,” nato pa 1908 “ Samogovori,” 1912 druga mladinska zbirka ‘‘ Lahkih nog naokrog,” 1915 poznana mladinska knjiga “Ciciban” in “Sto ugank,” leta 1919 “ Mlada pota,” 1920 pa zmagoslavna zbirka “ V zarje Vidove.” Poznana je poleg tega tudi njegova tragedija “Veronika Deseniska ” in pa številni prevodi iz tujih slovstev, zlasti se prevodi Shakes-pearjevih tragedij.
Po “osvoboditvi” leta 1945 je izšla zbirka pesmi pod naslovom “ Zimzelen pod snegom,” ki pa je le se medel odsev Zupančičeve stvariteljske sile in v njej /zbirka vsebuje pesmi iz časa okupacije, ko je Zupančič molčal/ zaman iscescelo vroče, resnično vžigajoče rodoljubne pesmi, ki bi naj bile plod njegovega “kulturnega molka” in odpora proti okupatorju.
To bi bil kratek opis Zupančičeve literarne žetve, vkolikor ne bo se odkrita ob pregledu njegove literarne zapuščine, o čemer bomo gotovo kaj slisali.
Zupančičevo delo je obsežno in na višini ter mu je kot tako upravičeno prineslo naslov drugega najvecjega slovenskega pesnika. Njegova pesem je tako bogata, tako razkošna, da se mora človek v resnici zadiviti, kako neizmerno je bogastvo našega jezika in kako velika je njegova sposobnost za izražanje človeških čustev, koliko drznih primer in nežnih občutij moremo izraziti z njim.
Ako bi Prešerna imenovali narodnega pesnika, pesnika vseh in vsakogar, potem moramo povda-riti, da je Zupančič v svojih delih nekak " aristokrat,” njegova pesem je mestoma tako razumska, da skoraj prehaja v genialno formulirano filozofiranje, dotikajoče se najtežjih problemov človeške
notranjosti ; njegov jezik je pristna narodna govorica, vendar tako poplemenitena, da< moremo govoriti o briljantu, ki je sicer ze sam po sebi velike vrednosti,! a ga je pesnik s svojim nežnim posluhom in občutjem obrusil in mu dal se vse lepši in plemenitejši sijaj.
Res je vsekakor, da je Prešeren narodu bolj poznan in tudi priljubljen,—to mu tudi znova in znova potrjuje naslov prvega pesnika,—Prešeren je bližji preprostemu narodovemu mišljenju, elementarnejsi je, preprostejši ; vendar je tudi Zupančič nesporno za vselej zapisan v narodovo dušo ; nekatere njegove pesmi so, celo ponarodele in Ciciban bo gotovo vselej prijatelj nase mladine. Njegovo delo je preobrazilo nase slovstvo, mu odprlo nova pota in možnosti ter bo se dolgo, dolgo oplajalo mlado cvetje našega leposlovja.
Tragično pa je, da tudi Zupančič ni mogel izzveneti v melodiji našega naroda, kot poln, vseskozi harmoničen akord, ter da stoji danes narod z mešanimi občutki ob grobu svojega poeta, “ ljudskega pesnika,” stvaritelja tolikih "ognjevitih poslanic na narod,” buditelja narodne zavesti, glasnika “ zarij Vidovih ”...
Kakor so nam tako zgodaj omahnili v smrt Murn, Kette in Cankar in se nam je vselej ob njih spominu pojavljalo vprašanje : kakšne višine bi se dosegli, ako bi jih smrt ne pokosila, tako se nam je ob Zupančiču in njegovem delu zdelo, da raste sredi med nami človek, moz, “ vrh gore hrast,” moz, ki mu pesem zveni ob kovanju življenja, moz, ki nas bo povedel skozi noc, moz, ki nam je v onih težkih časih ob začetku stoletja zapel :
Sokoli in orli vedo, da je dan !
moz, ki je v silni zavesti boljše bodočnosti in hrepenenju po njem zaklical vsem, žalostnim in omahljivim :
O, sonce je ! Je, ker ga slutimo, ker ga v globini duše čutimo ! moz, ki bi nam postal resnični heroj, pravi Orfej !
★ ★ ★
Ako odvržemo od sebe vse težke, strasne spomine, ako zadušimo v sebi vse bolečine in zatisnemo usesa pred smrtnimi kriki tisocev ter pogledamo na Zupančičevo zi vi jensko pot z očmi resnične strpnosti in demokratičnosti, potem ne moremo obsoditi cloveka-Zupancica, da se je v dneh najtežje preizkušnje priključil ideji, ki je nas narod telesno in duhovno zasužnjila in mu ugasnila zarje Vidove za kdo ve koliko časa.
Moremo in moramo pa obsoditi pesnika-Zupan-cica, ker je svojo umetnost, svojo vzvišeno muzo usuznjil političnim interesom današnjega režima v Jugoslaviji ter s tem zanikal prvi in najvažnejši pogoj umetnosti, brez katerega umetnost izgubi svoj pravi smoter : svobodo umetnosti, svobodo umetniškega ustvarjanja 1
Ako je Zupančič kot pesnik leta 1941 proglasil “ kulturni molk.” kot znak pasivnega odpora proti tuji ideologiji fašizma, ki je zavladal nad našim narodom, bi bil to isto dolžan storiti tudi leta 1945, ko je nad narodom zavladal komunizem, ideja, ki je našemu narodu prav tako tuja, kot fašizem, pa četudi so nje nosilci bili sinovi našega naroda !
Ne moremo obsojati nikogar, ki je leta 1945 ostal v domovini in je lojalen napram današnjemu režimu ; obsojamo pa ljudi, ki so umetnost, ki je nadstrankarska in nadpoliticna, ponižali na nivo politične propagande.
Da mi je za zarjo blestečo pogledati in kaj ljubega, dobrega ti povedati v teh težkih dneh, o, domovina . . .
V teh težkih dneh.
Domovina danes slavi pokojnega Zupančiča ; po časopisih, z govori in komemoracijami ga slavi in se mu klanja ; tudi mi ga slavimo in se mu klanjamo, vemo, da je legel z njim v grob eden naših najvecjih umetnikov, toda—ne moremo in ne smemo preko tega, da je v najtežjih dneh nase zgodovine izgubil jasnost pogleda, pozabil svoj dolg, da je zašel in sam ugasnil plamen, ki je sel pred nami
skoz noc,
kot Bog pred Izraelci.
Ne moremo preko tega, nas boli, da je mogel nekdo vso veličastno zgradbo svoje umetnosti in svoje osebnosti skruniti v par letih hlapčevske ponižnosti in suženjskih slavospevov rdečim diktatorjem. Nas boli, v dno duše, ker smo zrasli iz sokov njegovih plodov in nas zdaj razjedajo dvomi, da je bilo njegovo delo le artistika, blesteča besedna akrobatika, brez duše in čustev, ki si jih je mogel vsakdo kupiti.
Klanjamo se spominu velikega pesnika "Dume,” njegov lik pa je vihar preteklosti tako zmaličil, da za nas, ki smo v tej boli vztrajali do kraje, ne more vec pomeniti onega, kar nam je nekdaj in nam predstavlja eno razočaranje vec.
Bodi mu lahka slovenska zemlja !
Ljubo.
★ ★ ★
KRŠČANSTVO IN KATOLIŠTVO.
Zaključek razprave iz 23. in 24.st.KT.
Ze sam po sebi je odnos krščanstva in katolištva ter ideologij konkreten, se bolj, ako si stavimo to vprašanje za posamezne narode. Zgodovina odgovarja potem na nase vprašanje. Prav kot za druge, tako tudi za nas narod, ki ima svoje mesto na kontinentu in v zgodovini.
Rad priznam, da je težko izreci sodbo o polpreteklih dogodkih v naši domovini.. Ne bi si upal soditi, se manj dokončno obsoditi raznih dogajanj. Preblizu nam je ta doba in ne moremo se dosti jasno določiti vzrokov, ki so dovedli do teh dogodkov, pa tudi ne moremo videti vseh posledic. Samo v majhnih, nepopolnih odtenkih si lahko obujamo spomine iz preteklosti. Velja to za vso celoto življenja, kulturno, socialno, politično.
Kako daleč je pri nas konkretno prišlo do vprašanja med krščanstvom in katolištvom ter raznimi ideologijami, bi lahko dosti jasno videli na primeru, ko je slo za sprejem ene najbolj značilnih ter najbolj znamenitih in konkretnih okrožnic papeža Pija XI. o komunizmu. Okrožnica pod latinskim naslovom "Divini Redemptoris ” je izšla 19. marca 1937. Ako si osvežimo spomin na leta pred vojno, se bomo spomnili, kako oster je bil boj okoli nje, ali naj se sprejme ali ne, ker papeške okrožnice, ako tega posebej ne povdarijo, niso " ex cathedra,” kar pomeni, da papež govori kot vrhovni poglavar katoliške cerkve za ves svet o verskih in moralnih resnicah. Kaj in kako daleč se potem morem otepati, da bi sprejel zase in za svojo ideologijo tako okrožnico. Ves boj se je gibal : Priznam samo to, kar papež govori " ex cathedra,” zato odklanjam, čeprav morda ne v celoti, nauke, ki jih papež podaja ter sprejmem, ko otrok rad' prevzame nauk očetov, ki dobro ve, kaj je za otroka prav, okrožnico, ki je gotovo pisana tudi zame, da bi apliciral nauk in njegovo razlago za svoje življenje. Papež zelo redko govori “ ex cathedra,” pac pa prav pogosto po okrožnicah, ki so gotovo na višku poznanja predmeta ter odnosov do modernega življenja, podaja za nas cas smernice in aplikacijo nauka katoliške cerkve. Svojo sodbo pa opre na dejstva vzeta prav iz tega življenja.
Kako kmalu se je izkazalo, de je prav ta okrožnica v celoti živa resnica in ce bi jo res vsi katoličani sprejeli, koliko gorja bi bilo prihranjenega tudi našemu narodu.
Pa to je preteklost, čeprav grenka in usodna, Bolj blizu nam je naša bodočnost. Dobro vemo, da bodo nekoč minilo tudi poslednje ure komunizma in njegove oblasti na naši zemlji. Zato ze sedaj nastopa vprašanje, ali si bodo Slovenci izbirali potem svoj način življenja mimo krščanstva. Reci moram, da ce se bomo učili iz preteklosti, potem se to ne bo zgodilo.
Videli smo, da praktično ne moremo delati razlike med krščanstvom in katolištvom. Gotovo pa ni te razlike pri Slovencih, ki so pred stoletji sprejeli krščanstvo v obliki katolištva. Svojo religijo so potem ohranili vsa ta stoletja. Prav katolištvo je dalo Slovencem mnoge dobrine ter poteze iz te tesne povezanosti naroda z vero.
Zdi se, da mi sami, niti prihodnji rod mimo teh dejstev ne bo mogel. In kot zadnji sklep bo veljal : Vsi moramo stremeti tudi v tem po izpopolnitvi, vsi moramo aplicirati ves nauk v polni meri in moči na sebe, nauk krščanstva in katolištva.
Zločin je potem, ako kdorkoli krščanstvo ali katolištvo zlorablja. Naj bodo nameni ze kakršnikoli, zloraba nikdar ne more postati nekaj dobrega. Ni nam potrebno, pa tudi bi se ne upal kar na hitro in brez konkretnih podatkov izreci sodbe, kdaj, kje, kako in kdo je v preteklosti tak zločin izvršil. Se manj pa bi resnici prišli do dna, ako bi katerokoli ideologijo porabili za natezalnico, na kateri bi potem krojili svojo sodbo o krščanstvu ali katolištvu. Tudi zgodovinskih vprašanj ne smemo pozabiti, biti pa moramo trezni pri presojanju teh, se bolj pa trezni za prihodnjost, da se napake, namerne ali nenamerne, ne bi ponavljale.
Za prihodnjost pa je prav, da zapišemo na vse svoje zastave, da hočemo polno aplikacijo krščanstva in katolištva na svoje življenje, na socialno, kulturno, politično življenje posameznika, ideoloških skupin, gibanj, pokretov in celega slovenskega naroda. Vsi ti naj črpajo iz neizčrpnih zakladov krščanskega katolištva vse dobrine v korist sebi in svojini. Le konstruktivno delo na takih osnovah bo prineslo rodovom in narodu koristi v najvisji meri.	Ignacij Kunstelj, župnik.
VABILO NA USTANOVNI OBČNI ZBOR SLOVENSKEGA DRUŠTVA V VELIKI BRITANIJI !
V imenu pripravljalnega odbora za ustanovitev Slovenskega društva v Vel.Britaniji vabim vse Slovenke in Slovence na ustanovni občni zbor tega društva, ki bo v Londonu na dan 31. julija ob 11.30 dopoldan.
Dnevni red :
1.	Pozdrav.
2.	Sprejem pravil.
3.	Volitve: (a) društvenega odbora, (b) sveta.
(c) dveh nadzornikov.
4.	Slučajnosti.
L Kunstelj, l.r., sklicatelj.
KLIC TRIGLAVA je glas slovenskih protikomunističnih beguncev v Vel.Britaniji!
Z velikimi žrtvami in podporo slovenske javnosti je KT pričel izhajati sedaj tiskan. S tem so se stroski izdajanja podvojili, toda naročnina bo se vedno ostala neizpremenjena, 6/- za četrt leta.
Pozivamo zato vse naročnike, da redno poravnavajo narocino in list priporoce se drugim prijateljem ! Darujte za TISKOVNI SKLAD Klica Triglava ! Podprite svoj list!
★ ★ ★
JAVNO
Volitve v Trstu___“ Titovci torej niso izgubili
samo proti kominformovcem (v celoti je rezultat tržaških občinskih volitev v tem pogledu: od skupnih 182.210 glasov so dobili kominformovci 42.600, Titovci pa 5.300) temveč tudi proti slovenski demokratski stranki. Vkolikor pac moramo obžalovati visok odstotek komunističnih glasov— ki pa je za Trst z italijanskimi komunisti vred itak znacilen—je vendar nadvse razveseljivo, da se tržaški Slovenci odvračajo od Tita. Ako upoštevamo, da so partizani med Primorci imeli vedno precej simpatizerjev, si lahko predstavljamo, kako bi izgledale svobodne volitve pri nas doma.”—G.B.
Tržaške volitve so za nami. Slovenska Demokratska Zveza se je pokazala močnejša kot Titova Ljudska ironta. SDZ je danes politični faktor, prva bitka je bila dobljena. Tržaški Slovenci stopajo sedaj v borbo za priznanje pravic slovenskega naroda ! Bodo pri tem dobili podporo slovenske emigracije ? !Ne bodo morda spet ostali osamljeni v tej gigantski bitki ?—G.N.
Mladinsko demokratsko gibanje v domovini—
“ Slovenija ” st.8. je prinesla pod naslovom ‘‘ Svobodna beseda ” članek nepodpisanega pisca iz Rima, v katerem izraza nezadovoljstvo nad člankom “ Mladinsko demokratsko gibanje ” v st.
4.in 5. istega časopisa, ki ga je napisal K—k.
Clankar ramerja gospodu K—k, ker ni objavil podrobnega programa MDG. Ce obstoja podroben program, ne vem. Mislim pa, da je v danih okoliščinah, t.j. danes v Jugoslaviji, kjer preži nešteto agentov javne in tajne policije na vsak korak posameznikov, zelo težko organizirati ilegalno politično stranko, urejeno v vseh podrobnostih tako, kakor smo navajeni. Hvala Bogu, da so vsaj to dosegli, a podrobne programe naj sestavljajo pozneje, ob kakšni ugodnejši priliki. Clankar si ocividno ne more predstaviti duševnega stanja in miselnosti trpečega ljudstva doma. Kdor je v skrajni nesreči ali nevarnosti, ne sprašuje svojih sotrpinov po podrobnih programih, temveč mu je dovolj, ce ve, da so tudi oni—za odpor. Se manj pravice na tako zahtevo imamo mi, ki smo na varnem pred Ozno. Program MDG, kakor ga je objavil K—k. nam zadostuje.
Nadalje pravi clankar :	Ce hoče politični pro-
gram neke stranke sloneti na krščanskih načelih, bi se program in stranka lahko imenovala krščanska.” Res je, da bi se lahko imenovala tako, toda ce tega noče, ni zato nie manj krščanska. Vazno je le in to nas najbolj zanima, ce bo MDG res ostalo v duhu krščanskih načel.
“ Samo povdarjanje krščanskih načel pripada območju verskih organizacij, kar pa MDG ni.” Tako clankar. Zdi se mi, da je clankar v tej stvari v zmoti. Vsak kristjan je dolžan izpovedovati in učiti, t.j. povdarjati krščanska načela. Kam bi prišla človeška družba, ce bi bila vsa vzgoja prepuščena samo verskim organizacijam ? Nisem proti verskim organizacijam, sem pa odločno za to. da bi vsi ljudje in vse organizacijo živele in delovale v duhu krščanskih načel in torej tudi učile tako. Človeštvo je spregledalo zmoto ter hoče nazaj v življenje in njegovo pojmovanje po Kristusovem nauku. Kdo mu more braniti, ce hoče to izvršiti, ne čakajoč pomoči in vodstva verskih organizacij ?
‘‘ Praktično se mi pa zdi, da ni morda umestno ustanavljati nove slovenske katoliške stranke, ko pa imamo ze SLS, ki si je na vseh svobodnih volitvah zagotovila večino slovenskih glasov.” Mislim, da je tale stavek najvažnejši v celem članku. Razpravljati o tej stvari ne morem ; morali bi vprašati vodstvo MDG. Toda, morda najdemo v članku K—k kako osnovo za razlago, zakaj MDG ni pristopilo korporativno v SLS.
Clankar se čudi, kako se je moglo MDG priključiti Matjaževemu osvobodilnemu pokretu, ko je ta ‘‘ vendar vojaška zadeva, ne pa forum za politične stranke.” S tem je zopet pokozal, da slabo pozna stanje v domovini in drugod, kjer smo videli v odporu narodov proti rdečemu terorju isto, kar se sedaj dogaja pri nas. Okrog matjazevcev, križarjev, patriotov, benderovicev, ali kakor se ze
MNENJE.
imenujejo, se zbirajo vsaj v mislih in željah vsi, ki se hočejo upiirati in boriti. Saj boj jih združuje, kajti v slogi je moc. Do tega spoznanja so v domovini prišli, le mi, emigranti se ne, ker nam pac ne preti nobena nevarnost nočnih aretacij, mučenja, insceniranih procesov in v najboljšem slučaju—strela v tilnik. Sita vrana lačni ne ver-jame	Poljanski.
O demokraciji in naših voditeljih—Spoštovani gospod urednik ! Očitki g.J. Gregorčiča, naperjeni proti mojemu pismu, priobčenem v 21.številki KT, temelje, izgieda, na nesporazumu. V mojem pismu ni bilo govora o ‘‘ demokraciji,” ki je posebna oblika izvrševanja oblasti v državi. Slovenski emigrantje pa nismo država, niti nismo slovenski narod, temveč zgolj njegov neznaten ciei; a ki ima vendar vazno poslanstvo, del katerega je, da predocujemo resnico in delujemo za interese naroda pri odgovornih ciniteijih na zapadu, od katerih pričakujemo razumevanja in pomoči. Pri tem pa je enoten nastop predpogoj uspeha in zato sem označil za " nesmiselno ” odklanjati ljudi, ki so si pridobili ugled pri mnogih zapadmh državnikih Mnogi smatrajo tudi, da ti ljudje se danes predstavljajo večinsko mnenje slovenskega naroda; a imajo tudi tormaino legitimacijo, ki jim jo more vzeti samo narod v celoti.
Pri tem pa ne trdim, ‘‘ da so voditelji vzvišeni nad vsako kritiko in da lahko počno kar hočejo.” Koristno bi bilo, da bi se sporna vprašanja obravnavala v okviru skupne organizacije slovenskih emigrantov, saj nase mišljenje in zadržanje v bistvu vendar opredeljujejo isti interesi.
Boris Grčar.
Opozorilo Uredništva : Vsi dopisi za Javno mnenje morajo biti podpisani s pravim imenom. Pisec mora priložiti tudi svoj naslov za slučaj, da uredništvo smatra za potrebno, da mu odgovori privatno. Vsi dopisi morajo biti v skladu z linijo Klica Iriglava, t.j. v skladu v načelom strpnosti in dostojnosti tako napram osebam kot skupinam. To objavljamo ponovno, ker prejemamo nepodpisane dopise ali pa dopise, ki ne odgovar-jajo prednjemu načelu. Take dopise uredništvo ne more objaviti, ker zanje ne nosi odgovornosti. Odgovornost za vsebino dopisa nosi izključno pisec sam.
Prosimo g.V.P., pisca dopisa ‘‘ Resnici na ljubo,” da nam javi svoj naslov.
★ ★ ★
POSTA.
ROCHDALE. — G. župnik I. Kunstelj je 1. julija t.l. izdal novo okrožnico v zvezi z ustanovitvijo Slovenskega društva v Vel. Britaniji in ji pridal tudi predlog pravilnika. V okrožnici je objavljeno se dvoje pisem in pa izjava Slovenske Pravde na članskem sestanku v Worksopu, ki je ze bila v kratkih potezah prikazana v 23. st. KT.
TAMWORTH. —< 3. julija se je vršil v Tam-worthu članski sestanek Slovenske Pravde za ta okoliš. Na njem so se razpravljale zadeve v zvezi z ustanovitvijo Slovenskega društva. Osnutek Pravilnika je bil glavni predmet razgovora in pripombe so bile storjene zlasti v pogledu cl. 1. in cl. 24. Delegat Slovenske Pravde za Vel. Britanijo je izdal na članstvo pismen poziv, da pristopi k ustanavljajočemu se Slovenskemu društvu in mu nudi vso podporo.
LONDON.—Podane so bile sledeče informacije : Doslej nihče se ni bil nasilno deportiran v Nemčijo. Iz poročil Ministerstva za delo je razvidno, da je bilo od aprila 1948 do aprila 1949 “ deportiranih ” 98 oseb in to : zaradi bolezni 61, družinskih razmer 17 in kriminala 20. Iz političnih razlogov ni bil doslej se nihče predan. Prav za prav ne bi smeli teh ljudi imenovati deportirance, ker so bili oni, ki so bili od poslani nazaj v Nemčijo, sprejeti zopet v posebno taborišče IRO-a in ako tak " deportiranec ” okreva od bolezni, ima zopet; možnost emigracije kamorkoli. Poleg IRA pa delujejo tudi razne verske karitativne organizacije na tem, da se ti ljudje ne zgube. Drug. slučaji so zaradi družinskih razmer. Mnogo ces-
kih DP-evcev na primer, ki so bili ze dolgo časa v Angliji, so se želeli vrniti v Nemčijo, ker so njihove družine uspele pobegniti iz Cenoslovaške v poslednjih mesecih, la način “ deportacije '' se imenuje “ Distressed relatives scheme ” in so ti ljudje navadno zelo srečni, ker imajo možnost emignrati kamorkoli s svojo družino. Tretji slučaj je razumljiv.
Od Jugoslovanov ni bil se nihče deportiran iz političnih razlogov. Vendar pa delamo Jugoslovani IRO-u preglavice na drug način. V poslednjem času so izdali Hrvati, ki se nahajajo v Angliji, izjavo, v kateri zahtevajo, da se vsi Hrvati smatrajo kot narodna enota in da ne spadajo pod naslov “ Yugoslav,” ker je Jugoslavija umetnaf tvorba. Po drugi strani pa skusajo Srbi na vse načine reševati vprašanje Jugoslovanov na svoj način. To prerekanje izkoriščajo Titovi predstavniki, ki zahtevajo izročitev “ vojnih zločincev.”
Za Slovence je zato najbolje, da si z pridnim delom pridobe sloves dobrih delavcev in skusajo urediti pereča vprašanja docela ločeno od ostalih. Za ilustracijo naj sluzi sledeči primer : Kanadska komisija, ki bo prispela v Anglijo okrog septembra meseca, bo sprejemala delavce, mizarje, krojače itd. Sprejemala bo E.V.Ws., ki žele po izteku pogodbe oditi iz Anglije v Kanado. Podrobnejša pojasnila v zvezi s tem bomo objavili kasneje, ko bo stvar aktualna.
Od aprila 1947 pa do junija 1949 je Kanada sprejela 64,860 DP-evcev, ki so zaposleni v pol-jedeljstvu, rudnikih, vodnih napravah, gozdovih m oblačilni industriji. Okrog 8.000 deklet je zaposlenih v bolnicah in privatnih domovih. Junija meseca je prispelo v Kanado 15.323 vseljencev.
STANJE BEGUNCEV V NEMČIJI., — Po
uradnih podatkih se je 31. marca t.l. nahajalo v britanski zoni 44.000 Baltijcev, 73.000 Poljakov, 20.000 Ukrajincev in 13.000 Jugoslovanov—skupno 150.000. V ameriški zoni se je ob istem času nahajalo v DP-taboriscih 230.940 beguncev, izven njih pa, 172.700.
46.000 beguncev v britanski zoni je bilo zaposlenih v DP-taboriscih, 7.000 v nemškem gospodarstvu, 7.000 v britanski službi in 20.000 v C.M.W.S. in C.M.L.O.
V teku marca 1949 je bilo repatriiranih 12 DP-jevcev, 3.992 pa jih je emigriralo. Vsi repatrii-ranci so bili Baltijci. Od Jugoslovanov jih je emigriralo 199.—To- velja za britansko zono.
Od konca vojne do 1. marca 1949 je bilo repatriiranih skupno 3.056.000 DP-evcev in bivših vojnih ujetnikov, emigriralo pa jih je 181.360.
Do konca aprila t.l. je emigriralo v USA 23.000 beguncev, v maju pa 10.000. V Brazilijo jih je odšlo v maju 2.000, 900 v New Zealand in 9.000 v Avstralijo.
SPOPAD MED MATJAZEVCI IN KOMUNISTI PRI LJUBLJANI.—“ Matjažev glas” je objavil Ljubljančanom sledeči poziv: “Ob-preselje-vanju naših enot iz zimskih postojank na Dolenjskem je v noči od 9. na 10. maj predhodnica 3. bataljona Nagodetove brigade zadela na močne zasede pri zaloškem mostu cez Ljubljanico in na mostu cez Savo pri Sneberjah. Kljub temu, da je bil premik naših enot izdan, so naši borci po enourni borbi brez izgub izsilili prehod preko obeh mostov in odšli na Gorenjsko. Zasledovanje naših enot po alarmiranih knojevcih je bilo brezuspešno.
Močno streljanje, mrtvi in ranjeni knojevci, kakor tudi teden dni trajajoče pripravno stanje knojevcev in oznovcev, ki so v močnih patrolah križarili po Ljubljani in okolici ter šikanirali prebivalstvo, je povzročilo, da so se razširile govorice o nameravanem napadu Matjaževe vojske na Ljubljano. Opozarjamo prebivalstvo nase prestolnice, nase bele Ljubljane, da ne naseda takim in podobnim govoricam ter poklanja resnosti in sposobnosti našega poveljstva polno zaupanje.— Vsaka stvar ob pravem času !—Glavna Komanda MV.”
TRST.—Izid volitev V tržaški okolici kaze, da so stranke, ki se zavzemajo za svobodno tržaško državo, dobile 75.2% vseh oddanih glasov, medtem ko so stranke, ki zagovarjajo priključitev Trsta Italiji dobile ostalih 24.8%.
Slovenska narodna lista si je priborila 6 odbornikov v Dolini, 6 v Nabrežini in 4 v Zgoniku. Nobenega v Miljah in Repentaborju. V Miljah so komunisti dobili 17 odbornikov, Titovci v Repentaborju pa 4.
Na celotnem Svobodnem Tržaškem Ozemlju so stranke, ki zagovarjajo priključitev Trsta Italiji, dobile 60.78% glasov.
Okrog 30.000 ljudi je imelo volilno pravico, čeprav bi jo kot tujci ne smeli imeti. Po drugi strani pa jih je bilo okrog 15.000 takih, ki so imeli pravico nanjo, pa je niso dobili. Ako bi ne bilo teh nepravilnosti, bi bilo gotovo nad 50% glasov oddanih v korist samostojnega Trsta.
Ako bi k temu prišteli se glasove onih iz jugoslovanske zone Trsta, kjer se volitve niso vršile, potem bi o končnem rezultatu sploh ne moglo biti dvoma. O tem bodo morali voditi računa tudi zapadni zavezniki.—S.L.
★ ★ ★
"V 14 DNEH"
v znamenju protikomunistične akcije.
PARIZ.—Vel. Britanija in Francija sta-se sporazumeli, da skupno nastopita proti prodiranju komunizma na Bližnjem Vzhodu, kjer je potrebno zagotoviti varnost britanskih petrolejskih dobav. Glavni cilj britansko-francoskega sporazuma je vzpostaviti mir na Bližnjem Vzhodu, t.j. v Palestini in arabskih državah. Britanske čete ne bodo zapustile Sueza in Anglija bo storila vse, kar bo možno, da si zagotovi prijateljstvo Arabcev. Zaradi tega bo Anglija zavzela tudi novo stalisce glede bivših italijanskih kolonij v Severni Afriki.
WASHINGTON.—Maršal Cang-kaj-sek in predsednik Filipinov g. Quirino sta predložila ameriški vladi načrt “ Pacifiškega Pakta ” ze zajezitev in protiakcijo napram komunizmu. Ameriška vlada bo načrt skrbno proučila.
MOSKVA.—2. julija je umrl v bolnici Georgij Dimitrov, 67-letni komunistični predsednik bolgarske vlade.
LONDON. — Ob sesti obletnici smrti poljskega generala Sikorskega je govoril na komemorativnem večeru g.Winston Churchill, ki je med drugim dejal:
“ Svetovne velesile pridobivajo na moči. Sile tiranije so na umiku na vseh frontah v vsaki deželi. Sile svobode polagoma napredujejo.”
LONDON.—Uradni predstavnik britanske vlade g.Hartley Shawcross je 9. julija govoril v. St. Helens in ostro napadel komuniste, ki skusajo sabotirati britansko industrijo. G.Shawcross je med drugim dejal :
“Govorim kot človek, ki nosi odgovornost za ohranitev legalnih pravic in svoboščin ter interesov nase dežele . . . Neuradne stavke so se pričele pod vplivom komunistov ... Te stavke predstavljajo gospodarsko in politično izdajo našega pokreta in domovine . . . Komunisti, ki so bili pri volitvah docela poraženi, poskušajo sedaj uspeti s povzro-cevanjem nemirov v industriji in sabotažo gospodarstva. Nikakega dvoma ni, da delajo to po navodilih od zunaj . . . Izjavili so se proti Marshallovemu načrtu za obnovo Evrope in se poslužujejo povsod istih metod. Ako bi se take stavke pojavila v Rusiji, bi ljudje pričeli preko noči izginjati. Koliko časa se mislimo trpeti te napade na svobodo in demokracijo v naši deželi ? Mi jih moramo streti in to kmalu, ker bomo sicer izgubili svobodo. To se mora nehati . . . Britanski Commonwealth je glavna trdnjava proti komunizmu in napadajo nas vsepovsod, v Avstraliji, Kanadi, kolonijah in tu. Komunisti sprovajajo skrbno pripravljen načrt, da bi pripravili pogoje za vzpostavitev komunistične diktature, kontrolirane iz Moskve ...”	■
Naslov : Uredništvo KLIC TRIGLAVA—Miners’ Hostel, Two Gates, Tamworth, Staffs., England. Tisk tiskarne Tohnson & AHsodd. 9. Market Street. Tamworth. Staffs.. England.