TRST, nedelja 12. februarja 1956 Leto XIL . Št. 37 (3275) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94-638, 93-808, 37-338 S*^5>«1STVO: UL- MONTECCHI jt 6 II nad _ telefon 93-*»» IN 94-639 — PoStnt predal 559 — UPRAVA: UL. SV. viti* ~ p°druž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15,-18. - Telefon 37-338 — CENE FRANČIŠKA št. 20 — Tel. Vi*- * wti ut, uumcA; ui, o, rcOKU 1-11.1 ici. 00-0« — uuunoi. uu o.-ia.ju m um ij.-io. - 1 ciciuu oi-ooo — CENE OGLASOV: Z) VSak e v širini l stolpca: trgovski 80. finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, ce.oletna 4100 lir. - FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trs. 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekcči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 - izdaia Založništvo tržaškega tiska IJ. ZOZ-Trst ^nenadnem preokretu v demokristjanskem stališču BISTVO SP0RH V CENTRU: sedem falangistov P’Hontov ali čisti proporc tanjše koalicifske stranice zahtevajo čisti proporcio- V Madridu aretiranih! Pred Aretirance do'ž*jo, da so dali pobudo za študentovske manifesta cije in da so ime1! stike s komunisti - Razkol v falang stičnem gibanju ? - Začasno razveljavljenje določil ustave o osebni svobodi MADRip, 11. — Prejšnjo , svoje bivališče znotraj držav- - - i — — I noč je bilo aretiranih 7 vid-j nega ozemlja, po členu 18 pa sistem,medtem ko se otovori O sporazumu Fanfani- l « >> falangističnih osebnosti, ; ni mogoče nobenega španske- 1^-. Zdi se, da gre za pripadnike ga državljana držati v zapo- ^erini o D’Hontovem sistemu,ki koristi velikim strankam našega dopisnika) videvat;'1'- ~ Kot ie bilc v vi.j.1 le bila zaradi spora (Oa ~ Kot ie bil° Pred‘ v vlaa blla zaradi s lilnp.. glede občinskega vo-tor]T? .. 2akona odložena do v . s‘ia o tem zakonu no,!,® ,aniepolitični komisiji Prista zborniee. Nenadni demnu ..Vodstva krščanske predlfacUe na levičarski 0alni5\naj Velia proporcio-lOorm em za vse občine nad Hej * JJebiValci, je tudi da-tičnik mpt pozornosti poli-n opazovalcev. t>i*un*Se^. nh^inah, v katerih ,0eialkr • mešani sistem, bi Vij; 11 in komunisti posta-doseB^ e liste, tako da bi sov it,1 Nalivno večino gla-je r.,(Vem 60 odst. sedežev,« Bies, -jhiniačil Fanfanijev na-neja ! Humor vzrok nenad-ga vna . pa demokristjanske-kracii? a- “Krščanska derao-Viti n Pa.ne bi mogla posta-nila r Prei domenjenih enot-kSr st s svojimi zavezniki, PSDT .v .PRI, zlasti pa v Postavit- i> da nameravajo Padali avtonomne liste.» je čil; „TVal Humor m zaklju-P°sleiii* Položaj bi imel za komun; ,i da bi socialisti in Ptevlaj Vsai v 40 občinah «>oinost a Nenni bi imel iitni v • opravičiti pred svo- tijemv?i'vci zvezo š Togilat-nala ~ »50tran: da bi se proporcionalni sistem raztegnil le do 15.000 prebivalcev. A. P. -akot nujnost, ki mu jo volilni sistem.« je nh minister Tambroni tjedaj. . se)i vlade podal na-jUt*m »tevilke: z večinskim evica (brez povezav) bi !«gla 1 enotnimi listami do-ttv v ,Ps°lutno večino sede-! jih j oboinah, medtem ko Pifti si.t pg'a s proporcional- *• “tstenir '‘»ah om samo v 105 ob-do 15.000 pre- w.ooo' . ®to • v 58 občinah name-40.001) I občmah od 15.000 do >est*Prebivalcev, in v 29 0 15.ftv,v 17 občinah od 20.000 • 1ak0- Prebivalcev, bki \,k° so za demokrist-fLl nSldep zvedele, so PRI. 1 Op* 1 protestirale zadnja Vrayadnega načina rav- . Žan, '-v-mu s^icjct) * >ci glasovali tudi po- li16 žast in KPI, so postati61''1 da v tem pri- Sestanek predstavnikov odporniškega gibanja RIM, 11. — Jutri se bo v Rimu sestal državni odbor odporniškega gibanja, ki ga sestavlja o-krog trideset zastopnikov raznih političnih demokratičnih struj. Predsedstvo sestavljajo Chiaramello, Ma-razza, Rarri, Pertini in Ter-raccini. Kazpravljali bodo o proslavljanju desete obletnice republiške ustave. V poročilu o sestanku je med drugim rečeno: ((Manifestacija noče biti samo navadna spominska slovesnost. Njen politični pomen je v iskanju in definiciji skupnih zahtev ustavnega in socialnega značaja, zahtev, ki jih ljudje raznih političnih struj, ki so se skupno borili, priznavajo za še vedno veljavne na demokratični platformi. Ob popolnem spoštovanju različnosti ideologij.« Sestanek bo v Hadrijanovem gledališču, kjer bodo imeli predstavniki raznih strank pozdravne nagovore. Popoldne pa bo v prostorih umetniške skupnosti diskusija o političnih, študijskih, šolskih in kulturnih problemih. Delovni sestanek bo zaključil znani antifašistični prvak prof. Cala-mandrei. Prvi razgovor Pineau-Brentano BRUSELJ, 11. — Franco- ski zunanji minister Pineau, ki je prišel sinoči v Bruselj, je danes sprejel v francoskem poslaništvu zahodnonemškega ministra von Brentana, s katerim je imel pripravljalni razgovor za poznejša pogajanja, ki se bodo začela 20. fe-1« v. . — bruarja v Parizu. Po razgo- .^eiciij^l-va DC s svcjifhi" "vcru so objavili poročilo, ki b« Toda zavedajoč se, »— ----------------- dl°g v parlamentu )d* ao večino sprejet, ker razgovora v tem, da se oba devah, ki se tičejo posarske-ministra strinjata, da je tre- ga gospodarstva. Vprašan, e ba posarsko vprašanje rešiti v okviru skupnosti francosko-nemšikih vprašanj. Oba ministra sta se tudi sporazumela, naj se na razgovorih, ki se bodo začeli v Parizu, ne obravnava samo posarsko vprašanje, pač pa naj težijo po rešitvi vseh vprašanj, ki so še nerešena med obema državama. Med drugim bosta morala oba ministra govoriti tudi o kanalizaciji reke Moze-le, plovbi po Renu, gospodarskih in kulturnih odnosih. Oba ministra sta se tudi sporazumela, da spada pasarsko vprašanje v izključno pristojnost Francije in Nemčije. Vendar pa se strinjata v tem, da se obe delegaciji lahko skupno posvetujeta s pc-sarskimi izvedenci o vseh za- kanalizacije Mozele je po za. trjevanju francoskih itrogov bistveni element pri pogajanjih. Minister von Brentano pa je opozoril s tem v zvezi, da bo poročilo izvedencev pripravljeno prihodnji četrtek in predloženo obema vladama v proučitev. To vprašanje je povezano s posarskim vpra-šenjem in bi do neke n.ere lahko bilo predmet kompenzacije v zvezi s koncesijami glede Posarja. Predvideva se, da bodo francosko-nemška pogajanja trajala nekaj tednov. Francoski zunanji minister Pineau je novinarjem izjavil, da je z razgovora s von Bren-tanom odnesel dober vtis. Dodal je, da nista govorila o vprašanjih «Euratoma» in skupnega tržišča. skupine v falangističnem gi- ru razen v primerih in obit banju, ki je že dalj časa kazala bolj liberalne tendence in ki so jo zato imeli za disidentsko. Nekateri izmed aretirancev so obtoženi, da so 1. februarja sestavili reso- lucijo brez podpisa, ki je zahtevala svobodno sklicanje kah. ki jih predpisuje zakon. Najkasneje v 72 urah morajo biti vsi aretiranci izpuščeni ali pa izročeni sodni oblasti. Clen 34 ustave pa omo- goča začasno razveljavljanje teh dveh členov, kot je zdaj I najvišji partijski forum ocen Po sklepu julijskega plenuma CK KP ZSSR Se bo 14. februarja t. 1. začel dvajseti kongres partije. Poročilo CK bo na kongresu podal prvi sekretar Nikita Hruščev, r.eie-rat o šesti petletki pa predsednik vlade Nikolaj Bulga-nin. Pri tem padata v oči dve dejstvi: kongres je bil sklican znatno pred skrajnim rokom, ki ga določa statut, m ne predvideva se sprejem novega programa partije, kot je bilo sklenjeno na 19. kongresu. Soditi smemo, da sta zaključek pete in začetek šeste petletke znatno vplivali na izbor časa za sklicanje kongie-sa. Določitev nadaljnjega _ gospodarskega razvoja dežele, pa tudi želja vlade ZSSR, da vlada tudi storila. potrdi njeno delavnost zad- državnega študentovskega kon- Med aretiranimi falangisti j njih jet v notranji, zlasti pa gresa. Nekoliko dni po razširitvi tega protifalangističnega proglasa je prišlo do prvih neredov med študenti. Zdi se, da ima vlada proglas za enega izmed glavnih vzrokov neredov. Kot pravi uradno poročilo, je bila aretacija bivših falangistov mogoča zaradi začasnega (za tri mesece) razveljavljenja dveh členov ustave, 14. in 18., ki govorita o omejitvah osebne svobode državljanov. Clen 14 pravi, da imajo španski državljani pravico, da svobodno izberejo je tudi nekaj bivših ministrov j v zunanji politiki, potreba po-in višjih funkcionarjev. Are- trditve znatnih sprememb v tirani Miguel Sanchez Mazas sestavu partijskih forumov po je sin ustanovitelja falange. Dva med njimi sta obtožena celo, da sta imela stike z neko komunistično celico. Dulles na oddihu WASHIN C-TON, 11. _ Državni tajnik Foster Dulles bo odpotoval v nedeljo zjutraj iz Washingtona 10 dni na oddih na otoke Abacos (Baham-sko otočje). Vrnil se bo v Washington 23. februarja. Novi meteži v Abrucih in Molise še vedno polaren mraz v vsej Evropi Nova neurja nad Severnim Jadranom - Veliko število žrtev v vseh državah RIM, 11. — Preteklo noč in I rabinjerjev in gasilcev še ved-| stopinj pod ničlo. V mnogih 1 dodal, da »nemška zvezna vla-danes zjutraj so v Poadižjujno odnašajo v oddaljene kra-1 predelih in na Korziki je po-| da seveda ne bi zavračala raz- divjali snežni viharji ter sko-1 je živila in zdravila. V pokra, raj docela onemogočili pro- jini Chieti je 85 občin izoli- 4 ‘H . i uh v idil t*11 Pv«ga namesto D’Hon-či8t„ °Porcionalnega siste-i van; pr°porcionalno raz-t. aaairie- mandatov. Treba t «*££ videti-da p'Hon- n ahke ^ favorizira velike TPdel' °slanec Colitto je J^tiu v as'ednje podatke; v >, jr,!s.Po D’Hontovem si-)» aPošt* atlslca demokracija izid parlamenta v..tev — dobila dva kanc“tcpmCnM„Pa 5 čistj,T dV; Ul ta račun republi-•nonarhistov. v Ri- 0Vi >n Ntdež?' v Milanu, Ge- Jntič0 ap.'^u po enega itd-Sov Vpriet*Šnega Poiožaja je cLVe no' da so resnične sto >dbe *da jC glC' n D Hontove name-jP°rci°nale tajnik ^«ni‘klpniimokracije Fan- s tajnikom PSI VŠ.^ani™- ‘ajen sporazum. k J PrM Je. hotel zavaro- v ° ni'-u!'7etno protiofen- ^nt^ših strank proti j tjJambrondp'm. Rumorjevim C' občfn Vevim tolmače- tif?.reč ske volitve bodo ta2j Pomen' ogromen poli-tiej deja„B; Prišlo bo do iz- le e moči strankami, Ha"^0 StevuPOrc‘°nala zajela 2ihti6 pristai Vol>vcev. s tem, dej- vo 0 a na levičarsko tija slto i.-.proPorcionali, je t'5&n,5preiela C unska demokra- ^ 6dal PreriUk0' kl i° 7e Ča Črn- edvsem Nenni 't: “ ■Na h-”1 predv strani pa vidimo Utj'« tri °“ani hiolt*; spreof1 jle koalicijske 14nntjanSkfledaIe skriti de-'»*81,11 imet, -namen’ ki bi agi ^D-^Pis aa, končni rezul-oil» Voiudcasnih Parla- )5flta*Pls ii'5to i-.v°lit : pravijo, da pravi, da sta zunanja ministra skupno z njunima tajnikoma izmenjala misli o francosko-nemških pogajanjih, ki se bodo začela 20. februarja v Parizu. Razgovori se bodo začeli med obema ministroma in se bodo nadaljevali pod vodstvom dveh državnih tajnikov. Poročilo pravi dalje, da sta oba ministra pregledala glavna vprašanja, ki jih bodo obravnavali na teh pogajanjih, zlasti pa vprašanje Posarja. V krogih francoske delegacije se je zvedelo, da bo francoska vlada izročila v ponedeljek zahodnonemški vladi spomenico, ki našteva vprašanja, ki jih Francija želi rešiti v zvezi s Posarjem. V krogih francosKe delega- met. Na Brenerju je bilo 35 stopinj pod ničlo, drugod pa od 23 do 33. Ves dan je snežilo tudi na vsem področju L.ago Maggiore, kjer je temperatura padla na 23 pod ničlo. Velik metež z ostrim mrazom je bil tudi v Milanu, v Torinu in na številnih področ. jih Piemonta. Prav tako je danes ponovno močno snežilo v vsem Venetu, v Emiliji, Toskani. Marche, Umbriji .in tudi v Rimu. V Umbriji se je sneg ponekod nakopičil do višine streh. Zlasti pa se je stanje ponovno poslabšalo v Abrucih ir. Molise. Danes popoldne je začelo ponovno močno snežiti v pokrajinah Aquila in Teramo Snežilo pa je tudi vso preteklo noč. Vse občine v pokrajini Aquila in del občin v pokrajini Teramo so po. polnoma izolirane. Posebno je kritično stanje v 70 občinah na področju Aquile, kjer začenjajo primanjkovati živila in nimajo zdravil. Na področju Marsica je okoli tri tisoč glav živine ostalo v hlevih in začela je primanjkovati krma. V nekatere kraje je odšla na pomoč skupina alpin-cev, v najbolj prizadete kraje cije se izjavlja dalje, da je I pa so odšli na pomoč s heli-glavni rezultat današnjega I kopterjem. Tudi skupine ka- SPORAZUM MED FLRJ IN CSR o ureditvi finančnih vprašanj Podpisana sta bila tudi sporazum o znanstveno-tehničnem sodelovanju in o odobritvi kreditov PRAGA, 11- — Danes je bil v Pragi podpisan sporazum 00 ureditvi nerešenih finančnih vprašanj med CSR in Jugoslavijo. Podpisali so tudi sporazum o znanstveno-tehnič. nem sodelovanju in sporazum o odobritvi češkoslovaškega kredita za nakup industrijske izvajalci v letu 1956 plačali okrog 43,5 milijarde dinarjev davka. Istočasno bo za razvoj kmetijstva iz proračun skih sredstev uporabljenih 54 milijard torej za 10,’ milijarde več, kot pa bo kme tijstvo plačalo davka. Podpredsednik zveznega iz- :v> v 'eta 1«* leta 1957 ' na-^ ^erno'«alni de- Sok' so tlrali zarad> P°- ;Se ,ea poslužili Fi}%j,nski in i 1 ie očitno kSga sPoraz„£ razdld P»- S ,*kakonaUmcgede. cpreme in blaga široke po-'vršnega sveta Svetozar Vuk- 1 rnanovič je izjavil, da je u-vedba novega plačevanja davkov predvsem posledica dejstva. da so dohodki kmečkih davkoplačevalcev od leta 1952 v stalnem porastu, medtem ko so dohodki od davkov padali. Kmečki proizvajalci so povečali svoje dohodke v glav. nem s povečanejm cen kmetijskih pridelkov, ki so se od leta 1952 podražili za 50 odst., in z zaslužki izven kmetijstva. D* taRi vsekau oc'aldemo-‘Ud, akor v veliki 1* ^1 *°*Poka?a1 ’ ker se ie o9' t ba med j da v<>dstvo li^kj l med vema s,ol°-n meri , piuistrskimi .'ijoLhaj „ zahtevami vo- 'iaij a ustvariP^I v opo- ..^1 ho 2 Nennijem it r , en°tnost. She'1610 leiie, l'.beralcev se l*edla a Coli,)*0 .lk°' da 818 > za4ala & ,ln Dp Vita j ttfi * °hn z tek k volilne- b0 Vb6pt0pQrcu. o ^° po 6i’ " ne socialisti trosnje. V poročilu, ki je bilo objavljeno po podpisu, je poudarjeno, da sta obe delegaciji pokazali voljo za razširitev gospodarskih odnosov na osnovi enakopravnosti, in da so se začela pogajanja za sklenitev jugoslovansko-češko-slovaškega trgovinskega sporazuma. Vodja jugoslovanske delegacije Mijalko Todorovič je po podpisu izjavil, da sta medsebojno razumevanje in obojestranska pripravljenost ustvarili pogoje za nadaljnji razvoj sodelovanja med obema državama. ((Medsebojni odnosi, je dejal Mijalko Todorovič, temeljijo na načelu medsebojnega spoštovanja in enakopravnosti in predstavljajo prispevek k resnično demokratičnim medarodnim odnosom«. Po tem sporazumu bo Jugoslavija dobila od CSR de. setletni kredit v vrednosti 50 milijonov dolarjev za nakup investicijske opreme in kredit 25 milijonov dolarjev za nakup blaga široke potrošnje. C1,0riei Strahk t tain,k> treh v°tij 111 in ’ iemyeč le z tudi ambr°nijem. mntov Pa se socialisti sistem. Segm še Burgess in MacLean živita v Moskvi MOSKVA, 11. — Guy Bur-gess in Donald Macl-iean, bn-tanska diplomata, ki sta jeta 1951 skrivnostno izginila, sta se danes prvič spet pokazala v javnosti, med posebno tiskovno konferenco v Moskvi v hotelu National, v navzoč nosti dveh sovjetskih in dveh angleških novinarjev. Praktično je šlo za intervju, ki je trajal samo pet minut Oba bivša diplomata sta iz-, javila da sta prepričana, «da obdatGania Kmelijslva v FIRJ RFOGR An 11 — Zvezni I la sta pripravljeno izjavo, ki izvršni svet 'je sprejel uredbo ohsfga tri strani in med^ dru- Nova oblika spremembah in dopolnitvah tarife za pristojbine in davke na dohodke iz kmetijstva. Nova oblika plačevanja bo omogočila pravičnejšo razdelitev davčnega bremena med davkoplačevalce. Predvi-0 možnosti, devajo, da bodo kmečki pro- gim dejala, da sta prišla ZSSR, «da bi delala za boljše razumevanje med ZSSR in Zahodom«, ko sta se pri svojem diplomatskem delu prepričala, da ne britanska ne ameriška vlada ne delata resno v ta namen. ranih. Rdeči križ je začel pre. teklo noč razdeljevati 48 ton živil in oblačil. Tudi helikopter gasilcev stalno odvaža najnujnejše potrebščine v najbolj prizadete kraje. V Pescari se je porušila streha delavnice «Alfa Romeo« in poškodovala 7 strojev. V Avezzanu pa se je zaradi težine snega porušilo okoli 20 streh. Vreme se je poslabšalo tudi na severni Sardiniji, medtem ko se je na Siciliji stanje zboljšalo. Vendar pa morajo v pokrajini Messina nekatere kraje še vedno oskrbovati z letali. V Senju burja 150 km na uro BEOGRAD, 11. — Neurje nad Severnim Jadranom je tudi danes popolnoma paraliziralo pomorski in cestni promet, medtem ko se je železniški promet odvijal z velikimi težavami. Iz reškega pristanišča ni tudi danes odplula nobena ladja. Na cestah čez Velebit so cestni zameti visoki čez 6 metrov. Na jadranski turistični cesti je pri Bakru in Kraljeviči poldrugi meter snega. V Senju, kjer burja že nekaj dni raz-aja s hitrostjo 150 km na uro, se je na obali nabrala poldrugi meter debela plast ledu. Danes zjutraj je bilo v Senju 14 stopinj pod ničlo. Na Notranjskem in primorskem je tudi danes pihala močna murja. Mnoge ceste so zasnežene, zlasti pa alpski prelazi. Vlaki imajo velike zamude. V Crni gori je prekinjen promet na vseh glavnih cestah razen ob obali. V Bosanski Krajini je prav tako prekinjen promet na vseh glavnih cestah. Železniški promet je normalen v vsej državi, razen na unski progi, kjer je prekinjen. Zaradi ostre zime je doslej v Jugoslaviji izgubilo življenje 12 oseb, medtem ko se bolnišnicah več sto ljudi zdravi zaradi ozeblin. Polaren mraz tudi drugod Hud mraz še vedno traja tudi v Franciji, kjer je po- novno snežilo. V vsej Fran- j govorov o tem«, ciji je promet zelo otežkočen. Do sedaj je zaradi mraza zgubilo življenje 66 ljudi. Nenadoma je pritisnil mraz tudi na Portugalskem. V Sierra d’Estrella je bilo 13 pod ničlo. Avstrija je še vedno v objemu mrzlega vala. Ze tretji dan zaporedoma beležijo zelo nizke temperature, od 20 do 34 pod ničlo. Na Dunaju je bilo 23 pod ničlo. Tudi na Madžarskem je mrzli val mnogo ostrejši od prvega. V Budim- pešti je 26 pod^ ničlo V Belgiji je' rečni pidlf.ci prekinjen in povsod izreden mraz, ki do-seza tudi 20 pod ničlo. Radio Helsinki je javil, da je na Finskem zaradi mraza umrlo 33 ljudi. Na Švedskem se stanje zlasti v Baltiškem morju od ure do ure slabša ir. ledolomilci se trudijo, da vzdržujejo odprte še nekatere plovne poti med ledom. Temperatura je padla na 20 pod ničlo in še prosti prehodi po morju se naglo krčijo. Število človeških žrtev zaradi mraza povsod narašča. V Franciji je zgubilo življenje 66 ljudi, v Angliji 40, v Nemčiji 18, v Italiji 42. v Grčiji 14, v Turčiji 16, na Panskem 14, na Nizozemskem 10, na Finskem 33, v Avstriji 6, v Švici 4, v Španiji 2, v Jugoslaviji 12. 50-leinica parlamentarne skupine laburistične stranke LONDON, 11. — Jutri bo laburistična parlamentarna skupina slavila svojo 50. obletnico. Ustanovila se je 12. februarja 1906 in predsedoval 31 je Skot James Keir Har-die, ki je bil Uta 18B2 edini socialistični predstavnik v spodnji zbornici. Laouristična parlamentarna skupina je ob svoji ustanovitvi imela samo štiri člane, toda pri naslednjih volitvah je narastla na 29 članov. Od tedaj se je začela skupina liberalcev, ki so takrat bili na vladi, vedno bolj krčiti, in kmalu so v borbi za oblast ostali samo laburisti in konservativci. Stalinovi smrti — vsi ti 111 podobni momenti so verjetna vplivali na določitev časa zasedanja in na pomen, ki se kongresu pripisuje. Ce upoštevamo vso zapletenost vprašanj sodobnega mednarodnega razvoja sploh in velike kvalitetne spremembe, ki so nastale v zadnjih desetletjih v mednarodnih odnosih, in torej potrebo temeljitega proučevanja in realne ocene tega razvoja in nastalih sprememb, potem lahko razumemo odgovornost vsake resne politične stranke, ki se želi lavnati po naprednih načelih. Lahko pa samo ugibamo, ali je treba v tem dejstvu iskati tudi razlog za odložitev sprejetja novega programa ali pa je morda vplivala želja, da se pridobe še nova izkustva, ali pričakovanje, da bo sam proces družbenega dogajanja jasneje pokazal svoje zakonitosti. Težko je tudi odgovoriti na vprašanje, zakaj je partijska propaganda v zadnjih mesecih načela vrsto novih vprašani. Morda gre za potrebo, da se partijski aktivi idejno-politič-110 pripravijo in vskladijo poglede na posamezne aktualne probleme mednarodnega _ značaja, morda pa ta vprašanja neodvisno od kongresa vsiljuje vsakdanja praksa znotraj ZSSR obenem z zunanjepolitičnimi potrebami. Verjetno gre za eno in drugo. Z ene strani se sistematično poudarja nujnost kolektivne metode vodstva v partiji, od vrha do osnovnih organizacij, potreba vnašanja ((kolektivne izkušnje« in ((kolektivne?!? znani««, da bi bile mogoče pravilne rešitve in da bi se zagotovilo njihovo izvajanje. Ostro se kritizirajo, kaznujejo pa celo zamenjujejo oni, pa čeprav visoki voditelji. ki kršijo to novo načelo. Vendar se v pojmovanju sistema »jedinonačalija« (centraliziranega vodstva) v gospodarstvu ne poudarjajo nobene pomembne spremembe, razen določenega odmikanja od obstoječih togih oblik. To odmikanje se omejuje na pravico voditeljev, da se v svojem delu naslonijo na partijsko organizacijo, na kolektiv, na javnost, da bi si zagotovili široko podporo v odpravljanju pomanjkljivosti ali v doseganju boljših rezultatov. V tem smislu se zahteva tudi kontrola partijskih forumov nad upravnim delom. Partijska propaganda se ne loteva vprašanja vsklajevanja teh dveh načel. Toda po tem, kako ju postavlja vsako zase, je vendarle mogoče soditi, da se poskuša najti kompromis med enim in drugim. Očitni so napori, da bi se partija uveljavila kot osnovna družbena politična sila, da bi se z bolj demokratičnimi metodami vodstva v njej sami povečalo zanimanje samega partijskega članstva, pa tudi pridobila znatno širša podpora množic. Kritizirajo se sektaštvo, izoliranost od množic, samozadovoljstvo, domišljavost in podobno kot razvade starega stila vodstva, v zameno pa se zahteva pobuda, pogum, realno gledanje na vprašanja. Partijska propaganda poudarja. da se partija ne vodi z ukazi in komandiranjem. temveč s prepričevanjem. Obenem se od partijskih vodstev zahteva ne le politično vodstvo in vzgoja množic, temveč tudi neposredno prizadevanje pri vsakdanjih gospodarskih nalogah, sodelovanje pri organiziranju izvajanja teh nalog, nadzorstvo nad delom gospodarske in državne uprave. Ce se izhaja od načela prepričevanja kot osnovne metode partijskega dela. ukazovanje pa velja za zadnje, skrajno nujno sredstvo, potem se pojavlja veliko načelno vprašanje pojmovanja «vodilna vloge partije«, ki v praksi vodi do določenega odnosa med vlogo partijskih in državnih organov. Partijski tisk sicer ne potrjuje mnenja, da bo kongres razpravljal o tem vprašanju, obenem pa tudi ne potrjuje, da ga je imeti za končno rešeno in postavljeno z dnevnega reda. Direktive CK KP ZSSR o šestem petletnem načrtu, ki jih bo kongres gotovo sprejel, rešujejo vprašanje materiaine blaginje delovnih ljudi izključno z razvojem vseh panog gospodarstva na osnovi nadaljnjega vzpona težke industrije kot osnovne sile sovjetske države ter nadaljnjega hitrega tehničnega napredka po najsodobnejši domači in tuji znanosti. Obenem izhajajo te direktive iz stališča nujnosti tekmovanja ZSSR z bolj razvitimi zahodnimi deželami ter iz potrebe, da je treba v čim krajšem času doseči in prekositi te dežele v proizvodnji na prebivalca. Direktive ne posegajo v vprašanje družbenih odnosov Druga stvar je, ali bo kongres v morebitni diskusiji o načinu izvajanja in uresničenja obsežnih planskih nalog govoril tudi o tem vprašanju. Zdi se, da je načrt Zorin odpotoval na poročanie v Moskvo BONN, 11. — Sovjetski veleposlanik v Zahodni Nemčiji Valenjan Zorin je danes nenadoma z letalom odpotoval v Moskvo. Zvečer je Zorin prispel v Berlin, kjer ga je sprejel sovjetski veleposlanik pri vzhodnonemški vladi Puškin. Zorin je v Berlinu ostal čez noč. Sovjetsko veleposlaništvo v Bonnu je zatrdilo, da gre za «navadno službeno potovanje«, za katerega pa se še ne ve, koiiko časa bo trajalo. Vsekakor je to prvič, kar Zorin potuje v Moskvo na poročanje, odkar je veleposlanik v IJonnu. V bonnskih političnih krogih spravljajo nenadno Zori-' novo potovanje v zvezo z včerajšnjimi izjavami zahodnonemškega zunanjega ministra von Brentana nekemu ameriškemu novinarju. Brentano je zatrdil, da se mu zdi verjetno, da bo veleposlanik Zorin nekod bilo danes zjutraj 301 načel vprašanje združitve in Mollet se je vrnil v Pariz in poročal vladi o razgovorih Demonstracije desničarjev v Parizu-Demonstranti napadli prostore lista itxpress» ■ Spopad med desničarskimi in antifašističnimi demonstranti Medtem pa so se nedaleč skega predsednika Molleta in od slavoloka zmage spopadli njegove vlade. Mollet in nje-demonstranti, ki so vzklikali govi ministri imajo dobre na-»francoskemu Alžiru«, z na- ; mene in pravo željo, da se sprotnimi demonstranti, ki so najde primerna rešitev bodi-vzklikali, «fašizem ne bo pro- si za Francoze kakor tudi za drl«. I muslimane. Spričo take volje Pariški tisk obširno komen-1 ie m°goče najti tudi izhod«, tira vladni sklep o prepovedi j «New York Times« pravi današnjih demonstracij in ju-1 tudi, da je novi guverner La- trišnjih demonstracij, ki jih ; coste ((občudovanja vreden«, Alžiru je bil J Mollet v stal- je organizirala KPF ob 22. : dodaja pa, da «njegova nalo- nem stiku s Parizom. Včeraj j obletnici velikih protifašistič- ! ga ne bi mogla biti bolj popoldne in zvečer je imel j nih demonstracij. Desničarski I obupna«. več razgovorov na vojaškem 1 tisk piše, da je bil ta ukrepi Medtem je v Pariz prišel letališču v Boni, kjer je tu- potreben. Levičarski tisk pa francoski generalni rezident i _1 ! — _ « 1 V V * m nr 'illllf!!! T) 3 1 »MnlArticn lmt' - rt V\ 11 o V) T* O D n. I ir 1\)T o tirvlr 11 t T 11 Vi A1 n T Tri n 1 n A - 1 * n ! PARIZ, 11. — Ministrski predsednik Guy Mollet se je danes popoldne z letalom vrnil iz Bone v Pariz. Za nocoj je sklical izredno sejo svoje vlade. V ponedeljek popoldne pa bo Mollet imel tiskovno konferenco. Se prej pa bo seja ministrskega sveta pod predsedstvom C°tyja. Ves čas svojega bivanja v petletke načel srednjo kompromisno linijo med koncepcijama hitrega forsiranja težke oziroma lahke industrije. V zvezi s tem se že zdaj opažajo kritike onih teoretikov in ekonomistov, ki so potrebo hitrejšega razvoja lahke industrije in izboljševanja življenjskega standarda množic postavljali s stališča zakonitosti socialističnega razvoja. Čeprav se o koncepciji nadaljnjega vzpona težke industrije ne pojavljajo dvomi, vendar -e opaža, da se ta teza zdaj utemeljuje bolj z zunanje-poli-tičnimi razlogi — s potrebo ZSSR, da se usposobi za tekmovanje z najbolj razvitimi zahodnimi državami. Direktive obsegajo tudi neki povsem nov moment — gospodarsko integracijo ZSSR in vzhodnoevropskih dežel s pomočjo ((racionalnejšega izkoriščanja gospodarskih virov in proizvajalnih kapacitet, koordinacije razvoja posameznih gospodarskih panog m z združevanjem proizvodnje«. Toda obveznosti posameznih dežel se ne precizirajo in tudi sam problem m šjrše obrazložen. Tako ni znano, ali bo surovinska baza osnovni činitelj razvoja posameznih gospodarskih panog, kakšen bo odnos posameznih držav do svetovnega tržišča, do kakšne mere in v čem bo integracija omejila posamezna narodna go-soodarstva, ali bodo gospodarski momenti odločilni činitelj integracije in podobno. V zvezi z vnašanjem tega vpraša-nia v direktive o novi petletki. partijska propaganda ne govori o problemu neenakomernega razvoja teh dežel, to je. o velikih razlikah v stopnji njihove razvitosti. V oceni družbenega razvoja v ZSSR kot postopnega prehoda od socializma h komunizmu je sovjetski partijski tisk ostro kritiziral formulacijo Molotova o izgradnii »osnove socializma v ZSSR« kot teoretično nepravilno in politično škodljivo. Teoretično glasilo partije ((Komunist« ni tega vprašanja povezalo z vprašanjem države in njene vloge na taki stopnji razvoja, pač pa se drugod država označuje kot glavno orodje za izgradnjo komunizma in se ji pripisujejo gospo-darsko-organizacijske in kul-turno-vz.gojne funkcije. Pač pa se birokratizem kot metoda vodstva (pisarniška^ papirnata), kot nekomunistični odnos do ljudi pogosto ostro kritizira in prikazuje kot resna ovira za nadaljnji razvoj. Prvič se je v ostri obliki pojavila tudi kritika dosedanje sovjetske propagande, kot dogmatične. šablonske in ločene od stvarnega življenja. Pozornost pritegujejo tudi nekateri zunanjepolitični momenti. saj je svet navajen, da iz stališč in ocen partijskih organov sklepa na dejanski značaj sovjetskih potez v mednarodnem življenju. V poudarjanju uspehov novega sovjetskega vodstva na liniji popuščanja mednarodne napetosti in uveljavljanja ZSSR v mednarodnih odnosih se je sovjetski tisk v zadnjem času dotaknil tudi takšnih aktualnih problemov, o katerih ne razmišljajo samo politiki ali novinarji, temveč politično zainteresirani ljudje sploh: sovjetsko pojmovanje koeksistence, internacionalizma, nevmešava-nja v notranje zadeve drugih držav, samostojne poti socialističnega razvoja in raznih ftoti v socializem, načelnega odnosa do komunističnih partij drugih držav, sodelovanje s socialističnimi strankami in z vsemi silami, ki se imajo za socialistične, pomoč nerazvitim državam, vloga mladih neodvisnih držav itd itd. Vprašanje koeksistence se postavlja kot rezultat nujnosti. posledica objektivnega obstoja dveh sistemov, kot vprašanje miroljubnega tekmovanja teh dveh sistemov, v katerem bo zmagal socialistični. Partijska propaganda se ne loteva vprašanja, ali _ je koeksistenco različnih družbe- di prespal. Danes zjutraj pa j protestira, ker so bile prepo- j v Maroku Dubois. Udeležil se si je s helikopterjem ogledal področja, kjer so uporniki najbolj aktivni. Pariška policija je bila da- vedane tudi jutrišnje manifestacije kot komemoracija dogodkov februarja 1934, in poudarja, da se na ta način bo zadnjih priprav za frart-cosko-maroška pogajanja. V Rabatu pa sta urad generalnega rezidenta ter predsed- . _ _ _ stvo maroške vlade objavila prepreči sleherno manifestaci- vra-n.kj republike in njeni j skupno poročilo, v katerem nes ves dan pripravljena, da I postavljajo v isto vrsto so- kot rezultat vzpostavitve ravnotežja sil ali pa kot nujnost ne glede na ravnotežje sil. Ce izhajamo iz edino načelnega stališča, da je vprašanje notranjega sistema izključno bois v imenu francoske vla- j vsak »izvoz revolucije« pomede in Si Bekkai v imenu sul-j nil tujo dominacijo in smit lastne demokracije, potem ja fašističnih demonstracij, čudi pa se, da ni bil sprejet noben ukrep proti organizatorjem nedavnih neredov: alžirskim milijardarjem ali visokim funkcionarjem, pouja-distom ali starim višijskim izdajalcem. O položaju v Alžiru piše danes «New York Times« v svojem uvodniku. List pravi, da je vlada pokazala v Alžiru svojo šibkost, in dodaja, da ni preveč pesimistično trditi, da je Francija v nevarnosti, da zgubi svoj ugled v Alžiru, če ne bo sedanjih napak in šibkosti naglo popravila. ((Položaj v Alžiru, nadaljuje list, je odraz splošne ne- tana ((podpisala protokol o prenosu upravne oblasti na maroško vlado na podlagi sklenjenih dogovorov za čas od podpisa protokola do konca bodočih francosko-maroških pogajanj«. Poročilo dodaja, da se bodo o vprašanjih, o katerih se še niso sporazumeti, pogajali pozneje. jo pred slavolokom zmage, j branjteiji «Humanite» pa ob- javljajo, da sta Andre Du- stvnr vsake države in da ni ki so jo napovedali blYsl b0"| javlja izjavo vodstva stranke jevniki in ki jo je vlada pre-j v katerj se obsojajo «zlo- povedala. Kakor je znano, so , akcije fašističnih tolp«, socialistična, radikalna m Ko- yods.tvo odobrava prepoved munistična stranka pozvale svoje člane, naj odločno odgovorijo na izzivanje fašistov, ki se skrivajo za imeni ((bivših bojevnikov«, ter naj priredijo na istem kraju demonstracije proti njim. Kljub vladni prepovedi se je okoli 18. ure danes zbralo na Elizejskih poljanah okoli 500 demonstrantov, pol ure prej je polocija razgnala na istem kraju skupino študentov. Nekaj pred 18. uro so se demonstranti spopadli s policijskimi agenti. Skupina demonstrantov je odšla v bližino poslopja, kjer je sedež lista »Express», ter je skušala vdreti v prostore. Razbili so nekaj oken, ni pa jim uspelo vdreti v prostore. Policijski agenti so jih kmalu zatem j sta]nosti francoskega politič-razgnali, I nega življenja. Francozom je Medtem pa so se po ulicah J mogoče živeti dalje v Fran-zbrale skupine demonstran-i ciji tudi s šibkimi in nestal- tov, ki so vzklikale «Mendes | nimi vladami ker so homo- -kih komltejih Zadnji podat France na oblast«, «Poujade 1 gena etnična skupina, ki zeli število funkcionarjev KP Sovjetske zveze MOSKVA, 11. — Glasilo CK KP ZSSR ((Partijfia Zizn« objavlja članek pred kongresom, iz katerega je razvidno, da šteje KP ZSSR na 8 milijonov članov 214.000 funkcionarjev, ki delajo izključno v partijskih funkcijah. Od teh jih je 200.000 v službi v mestnih in podeželskih okrajih in v mestnih odborih, 14.000 pa jih je zaposlenih pri pokrajinskih, deželnih in republi- GUY MOLLET na vislice«. Tudi te je poli- | živeti in dati živeti ter gre cija razgnala. Nekaj čez 18. i mimo neprilik te šibkosti. To-uro je bil trg poln demon- j da pričakovati, da bi se Al-strantov. Na eni strani so se i žirci z večjo lahkoto kakor zbrali fašistični in ekstremi-1 Vietnamci, Marokanci in Tuni-stični demonstranti, ki so 1 žani prilagodili manjvrednost-vzklikali: «Francoski Alžir«, I nemu noložajh v sedanjem «Mollet na vislice«, na dru-1 svetovnem ozračju naraščajo-gi strani pa so nasprotni de-1 čega nacionalizma, ni logično, monstranti vzklikali Mendes Edini spodbujajoči dogodek Franceu, I pri tem je poizkus ministr- ici o številu funkcionarjev so iz leta 1937. V nekem svojem takratnem govoru je Stalin primerjal upravni aparat partije vojski, ki jo sestavlja glavni štab 3-4.000 ((Višjih častnikov«, ((častniški zbor«, ki šteje 30 do 40 tisoč ljudi, in končno 100 do 150 tisoč »podčastnikov«. Takrat je KP ZSSR štela samo 2 milijona članov. koeksistenca objektivni politični izraz neke zgodovinsko določene dobe vzporednega obstoja različnih sistemov. Tudi druga vprašanja, ki ;e jih dotika sovjetska propaganda, so tesno povezana z vprašanjem koeksistence. Če sovjetska stališča o nevmešava-nju v notranje zadeve drugih držav, o specifičnem razvoju in različnih poteh v socializem. slonijo na prepričanju, da je vsak monopolizem v izrekanju ocen in vmešavanje iz «ideoloških» razlogov globoko nazadnjaški in v bistvu reacionaren potem se vprašanje odnosov držav z različnim družbenim sistemom postavlja mnogo bolj preprosto in možnost popolnega uveljavljanja in zmage načela koeksistence ni več vprašanje. To pomeni, da je razpravljanj-o teh vprašanjih v sovjetski javnosti in želja svetovnega javnega mnenja, da bi se ta vprašanja jasno in načelno postavila, v prvi vrsti posledica spoznanja, da se ideološko pojmovanje teh vprašanj globoko odraža, pozitivno ali negativno, v mednarodnih odnosih sploh. Sodeč po načinu, kako jih postavlja sovjetski partijska propaganda, je mogoče soditi, da bo tudi o tem govora na dvajsetem kongresu. (Jugooress) VREME VČERAJ Najvišja temp. —3,2. najnižja —10. ob 17. uri —4,3, zračni tlak 1000,9 raste, veter 42 km, sunki 70 km. vlaga 49 odst., 5 cm snega, nebo 8 desetin oblačno, morje razgibano, temp. mor.ia 4,1. Danes, NEDELJA 12. februarja Evlalija, muč.. Cvetna Sorice vzide ob 7.14 in zatone oo 17.26. Dolžina dneva 10.12. vzide ob 7.03 in zatone ob 18.* Jutri, PONEDELJEK 13. februarja Jordan, sp.. Ljuboslava Na realnejšo pot gospodarske politike Predlogi milanske »Italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice* za sodelovanje z Zbornico za pospeševanje prometa z Jugoslavijo v Trstu V Trstu si kljub težnjam in poskusom določenih Krogov, da bi dodajali netiva lažnim šovinističnim usedlinam, ki jih razvoj vedno bolj potiska ob stran, utira pot gospodarska stvarnost, za. radi katere se morajo tudi razne stranke vsaj navidezno odpovedati politiki, ki je doslej gospodarski razvoj zavirala. Zato odkrito zagovarja takšno politiko le še nostalgično videmsko glasilo indu-strijcev, medtem ko mora pod silo razmer tudi župan Bartoli, ki je še pred nekaj leti veselo vozil ladje v Genovo, sedaj na primer zagovarjati tržaške pomorske interese. Pri tem ni važno ce Bartoli in drugi voditelji nekaterih »nacionalnih« strank to delajo iskreno ali ne; dejstvo je, da so morali obrniti plašč po vetru, to je tja, kamor teži večina tržaškega javnega mnenja, sicer bi zgubili vsak stik s svojimi množicami. Res je, da niso ti novi zagovorniki tržaških interesov enako »vneti« na vseh toriščih — pomislimo le na zahtevo po integralni prosti coni — vendar lahko vsi opažajo, da piha nov veter. Ta veter Je občutiti v boju za obrambo tržaškega pomorstva, v zahtevi po konkretni in načrtni gospodarski pomoči Trstu, ki ne bo odvisna le od vsakokratnih pritožb in protestnih akcij, po delovanju rotacijskega sklada, po ureditvi vprašanja bivših u-službencev ZVU, kar ima v tržaškem gospodarstvu zaradi precejšnjega števila potrošnikov, ki jih ti uslužbenci s svcjimi družinami predstavljajo, tudi precejšnjo težo, itd. In upamo, da nismo preveliKi optimisti, če menimo, da tudi novo vodstvo Zbornice za trgovino, industrijo in kmetijstvo kaže več razumevanja za tržaške gospodarske interese, kar pa bo seveda potrdila šele bodočnost. Neki preokret je čutiti tudi v odnosu do Zbornice za pospeševanje prometa z Jugoslavijo, ki ni ob svoji ustanovitvi naletela na simpatije prejšnjega*vodstva trgovinske zbornice in ki so jo takoj ob začetku začeli bojkotirati, saj je Italijansko-jugoslovan-ska trgovinska zbornica iz Milana ustanovila v Trstu svoje odposlanstvo, ki bi moralo, milo rečeno, vsaj konkurirati tržaški Zbornici za pospeševanje prometa z Jugosla. zali stike z Zbornico za pospeševanje prometa z Jugoslavijo v Trstu ter ji tudi postavili konkretne predloge za sodelovanje. Ti predlogi še ne morejo zadovoljiti Tržačanov, ker v Milanu želijo, da bi se obe zbornici formalno spojili, tako da bi tržaška postala odposlanstvo milanske, pri čemer pa bi uživala precejšnjo avtonomijo. Tržaška zbornica se seveda ne more odreči svoji neodvisnosti in svojim specifičnim nalogam, ki pridejo, ko se bo končno začel izvajati omenjeni sporazum o obmejni blagovni izmenjavi, še bolj do izraza in veljave. Kljub temu pa je treba novi korak milanskih gospodarstvenikov pozdraviti, saj ne bo pot do morebitnega sporazuma ob u-poštevanju obojestranskih go spodarskih interesov posebno težka. Glavno pri vsem tem je pač dobra volja. Scalfaro v Trstu Včeraj se je mudil v Trstu podtajnik pravosodnega ministrstva Scalfaro. Udeležil se je kongresa istrskih sekcij DC. Razgovarjal se je tudi z generalnim vladnim komisarjem dr. Palamaro. Ogorčenje delavcev podjetja CITECI V podjetju CITECI v žavelj-skem Industrijskem pristanišču, ki izdeluje leseno amba-lažo in ki zaposluje okrog 90 delavcev, niso dali včeraj delavcem plače. Podjetje se /ii zaradi tega niti opravičilo, kar je seveda ogorčilo vse delavstvo. Upoštevati je namreč treba, da potrebujejo delavci, ki gotovo nimajo nobenih prihrankov, te dni še bolj denar kot običajno, saj morajo skrbeti za nakup kurjave, ki ie zelo draga in je sedaj njena cena zaradi velikega povpraševanja še bolj narasla. Podražitev švicarskih cigaret Ministrstvo za monopole sporoča, da se je cena zavojčka švicarskih cigaret «Turmac Superfilter« in «Muratti’s Ari-ston« podražila od 380 lir na 390 lir. Podražitev je veljavna od dneva objave v Uradnem listu, t. j. od 11. t. m. Tudi po ostali Primorski mraz včeraj precej popustil Med Koprom ia Postojno buldožerji čistijo cesto - Dopoldne na Vipavskem pihala burja še vedno s hitrostjo do 150 km na uro Iz Kopra nam poročajo; Včeraj je mraz tudi na Koprskem nekoliko pojenjal, vendar zaradi snežnih zametov avtomobilski promet še ni obratoval. Prekinjene so sko-iaj vse avtomobilske zveze na Primorskem, razen lokalnih prog Koper, Piran in še nekaterih drugih. Prav tako j: prekinjen tudi ves pomorski promet v obalnem pasu. Na glavno cesto med Koprom ir. Postojno so danes popoldne poslali buldožerje, da bi jo očistili velikih snežnih zametov. Vlaki vozijo po vseh progah na Primorskem, vendar z velikimi zamudami. Popoldne je tudi prenehala o-stra burja, ki je divjala še zjutraj po Vipavski dolini s hitrostjo nad 100 km na uro, v posameznih sunkih pa celo SAMO PREMOR ALI KONEC IZREDNO MRZLEGA VALA NA TRŽAŠKEM Po močnem jutranjem metežu popoldne znatno izboljšanje Ob 19.30 4,9 stopinj pod ničlo, burja 49 km na uro s sunki do 85 km - Promet v mestu normalen, zveze z okoliko še neredne - Po trdem delu nekoliko odmora za gasilce in osebje RK-50 odstot. več telofonskih razgovorov-Miljski karneval bo na pustni torek Včeraj popoldne smo se ma-j met in tri ladje so lahko od- 20 ezulov, na Proseku pa so | udov. Ob 15. uri so morali 'iz barak izselili vse ezulske sprejeti na dermatološkem od- lo oddahnili, burja se je precej | plule. Vlaki so tudi včeraj polegla in temperatura se je imeli znatne zamude, avtobu- nekoliko dvignila. Meteorološka postaja je ob 17. javila, da burja piha povprečno 42 km na uro, sunki pa da do- s’ na krajevnih progah, pa so vozili bolj redno kot v pe- otroke. Ravnateljstvo telefonske družbe Telve je sinoči sporo- zaradi obletnice Šole ludi jutri zaprte Šolsko skrbništvo je iz varnostnih razlogov odredilo, da na tržaških šolah vseh vrst in stopenj tudi Jutri, v ponedeljek ne bo pouka! lateranske sežejo 70 km na uro. Ob 19.30 j pogodbe. šolsko skrbništvo pa je omenjena postaja spo- j pa je včeraj javilo, da ne bo ročila, da kaže termometer pouka tudi v ponedeljek za- tek. Pouka na šolah ni bilo i čilo, da je bilo včeraj in vijo, če ji ne celo metati polena pod noge. Res je sicer, da bo ta zbornica lahko učinkovito opravljala svoje nalo- 4,1 stopinjo pod ničlo, da piha burja s povprečno hitrostjo 49 km na uro, sunki pa da dosegajo 85 km na uro. V prvih jutranjih urah pa je kazalo, da se bo vreme še poslabšalo. Začelo je spet snežiti in močni sunki burje so raznašali sneg; vrtinci in metež so napovedovali še hude ure. Zaradi tega je bilo včeraj dopoldne dosti trgovin in javnih lokalov še zaprtih, na delo v ladjedelnice in s tovarno strojev pa je prišlo toliko odstotkov delavcev kot predvčerajšnjinf, “le -v‘rči5tSnf-co Aquila so prišli na delo vsi. Zdelo se je, da bo v mestu še večje mrtvilo kot v petek. Tudi v pristanišču je bilo dopoldne vse življenje še paralizirano. Po mestnih ulicah, kjer so bili še večji zameti, pa delavci sploh niso mogli začeti z delom, da bi očistili poti in pločnike. Čeprav je bila pustna sobota, ko je po navadi v mestu veselo razpoloženje, vse polno šem in veseljakov, ni bilo včeraj dopoldne, pa tudi popoldne in zvečer o maskah ne duha ne sluha, kakor da bi pusta sploh ne bilo. Popoldne, kakor smo že o-menili, se je vreme obrnilo na bolje. Mestne ulice so spet radi vremenskih neprilik. Tudi miljski karneval, ki bi moral biti danes popoldne, so zaradi snega, mraza in burje preložili na pustni torek, popoldne, v upanju da bo tedaj lepše. Gasilci so se včeraj malo odpočili, saj so to po naporih v petek tudi zaslužili Imeli so skupno 30 manjših intervencij zaradi dimnikov in poplav v stanovanjih, večjih požarov pa k sreči ni bilo. Prav tako so se malo oddahnili pri R.K., ki je imel včeraj 30 intervencij zaradi posledic mraza in so včeraj pripeljali v glavno bolnišnico predvčerajšnjim 50 odstotkov več telefonskih razgovorov kot običajno, obenem pa je pozvalo meščane, naj omejujejo telefonske razgovore, da ne bi preveč obtežili omrežje in nujne razgovore v primeru nesreč itd. Za promet na cestah, ki peljejo iz Trsta, je potrebna previdnost, in vozila naj imajo še verige. V' primeru potrebe pa naj vozniki pokličejo na pomoč poveljstvo prometne policije, ki je dobro opremljena za vsak primer. Poklicati je tel. štev. 23-333 ali 37-777. Upamo, da bo danes bolj prijetno in da nam o teh stvareh ne ho .treba nekaj časa pisati, saj je vendar pustni čas. ge in poslanstvo, zlasti ko bo zaffiye\e odprli so trgovine **nA/\l d aI Afinti 0 r\ a Min m rvs ari začel delovati sporazum med Italijo in Jugoslavijo o trgovini med Trstom in jugoslovanskim obmejnim področjem, ki določa izmenjavo v vrednosti 4 milijard in 200 milijonov lir, res pa je tudi, da b. omenjena zbornica tudi že prej uspešno delovala, če bi bila naletela na podporo in razumevanje trgovinske zbornice. Kot smo že dejali, pa se je sedaj nekaj spremenilo na bolje bodisi glede odnosa novega vodstva trgovinske zbornice, kakor tudi glede odnosa milanske Italijansko-jugoslo-vanske trgovinske zbornice do Zbornice za pospeševanje prometa z Jugoslavijo. V Milanu so se namreč premislili, ker so pač ugotovili, da so na napačni poti. Zato so nave- in razne obrate ter javne lokale. Marsikje pa so imeli precej dela. da so prej odstranili sneg, ki ga je burja nanesla v prostore. Vsakogar zanima, kakšno vreme bo danes in prihodnje dni? Težko je ugibati, še teže napovedovati, sinoči smo poslušali kratek razgovor z ravnateljem tržaške meteorološke postaje. Mož je bil zelo previden, ni Se hotel izjasniti Rekel je samo, da ne zaupa vremenu, po izkušnjah, ki jih imamo, mu zares nihče ne zaupa Ostane nam le še upanje, da se bo vendar izboljšalo in ustalilo. Čeprav je bilo morje še razburkano, je popoldne tudi v pristanišču spet oživel pro- Tudi včeraj večje število potolčenih in pomrznjenih Burja je tudi včeraj že navsezgodaj zjutraj zahtevala svoje žrtve, na srečo do sedaj še ni bilo treba zabeležiti nobenega smrtnega primera. Največ oseb se je potolklo, drugi pa so si zlomili razne kosti, zaradi česar so morali v bolnišnico, kjer bodo morali ostati največ mesec dni. Komaj je včeraj zjutraj 56-letna Marija Sancin iz Ulice Soncini stopila čez prag svojega doma, že jo je pozdravila burja, toda ta pozdrav jo je spravil v bolnišnico; hud sunek jo je namreč vrgel ob tla in Sancinova je morala z rešilnim avtom po zdravniško pomoč. Zaradi zloma stegnenice leve noge so jo pridržali na ortopedskem oddelku, kjer bo po mnenju zdravnikov o-krevala najkasneje v 60 dneh. Srečo v nesreči bi lahko imenovali primer 53-letnega Luigija Monticola iz Ul. Ric-ci, katerega je včeraj zjutraj ko je stopil iz filobusa Dri mitnici v Zavljah zajel vrtinec burje, ki ga. je nesel preko ceste in ga vrgel v filo-bus. ki je prav tedaj privozil z naspi otne strani. Moža so spravili v vozilo čistilnice olja «Aquila» in ga poslali v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v 8 ali 10 dneh sprejeli na ortopedskem oa-delku. Zdravniki so mu namreč ugotovili globoko rano na desni nogi in razne udarce na prstih iste noge, zaradi česar so ga pridržali. Med delom v notranjosti pristanišča je burja silovito podrla na tla tudi 59-letnega nočnega čuvaja Mihaela Ra-dojkoviča iz Ul. Caccia. pri čemer se je ranil po nosu, po ličnici, kjer ima tudi verjetni kostni zlom ter po rokah. V bolnišnici so mu rane izprali in ga nato s priporočilom nekaj dni počitka odslovili. Ob 10.30 je prišel v bolnišnico tudi 38-letm agent upravne policije Giovanni Miani iz Ul. P. Vergerio. katerega je burja na vogalu Ul. Rossetti z Ul. Battisti vrgla na tla. Tudi agentu, ki so mu ugotovili hud udarec na komolcu leve roke, so nudili vso potrebno pomoč in ga nato odslovili. Okreval bo v 7 ali 8 dneh. Hud mraz pa je marsikomu povzročil tudi zmrznjenje delku 34-letnega delavca Alberta Celia iz Miramarskega drevoreda, ki je med delom na prostem v «Aquili» skoraj zmrznil. Zadeva pa ne bo huda in mož bo zelo verjetno v 7 dneh že popolnoma zdrav in čil. Dvajset minut kasneje so pripeljali v isti oddelek tudi 54-letnega težaka Attilia Scarella iz Ul. Alfieri, kateremu so ugotovili znake zmrz-njenja II. in III. stopnje na prstih obeh nog. Okreval bo v 10 dneh. Proti večeru pa še prišel k zdravnikom v bolnišnico 57-letni Albin Fa-bris livar v ILVA iz škedenj-ske ulice. Zdravniki so mu ugotovili znake zmrznjen ja okoli oči, zaradi česar so mu nudili vso potrebno pomoč 'n ga nato odslovili. Okreval bo v 6 ali 8 dneh. Tudi zdravniki in bolničarji ha postajah Rdečega križa so imeli poine roke dela. Največ navala je bilo seveda v jutranjih urah in prva je prišla po pomoč 23-letna Nives Domini iz Ul. del Prato, katero je burja vrgla ob tla, pri čemer se je potolkla ne samo po kolenih temveč tudi po čelu. Slabše pa se je pripetilo 57-letni Josipini Milič iz Malega Repna št. 5, ki si je pri padcu zelo verjetno zlomila zapestje desne roke. Silovitost burje je moral včeraj okusiti tudi 21-letni šofer Nino Scala iz Genove ki se je potolkel po čelu. Po pomoč so nadalje prišli še 54-letni Domenico Castro iz Ul. S. Giustina (praske na levem kolenu), 62-let-ni trgovec Milovan Mahne ’z Ul. Boccaccio (izpah zapestja desne roke), 2Metni Marcello Scattolini iz Ul. S. Ermacora (verjetni zlom komolca desne roke), 21-letni Franco Sulič iz Kjadina (udarec na prstu z verjetnim zlomom), 57-letni Eugenio Samassa iz Ulice Schiapparelli (rana na prstu), 4t-letni Vincenzo Cerasolo iz Ul. Romagna (rana na prstu), 44-letni Emil Počkaj iz Ulice Rossetti (verjetni zlom reber), 62-letna Beatrice Dalmastro (zlom zapestja desne roke) in 59-letna Adelaide Terranova (udarec na ramenu). Poleg teh so morali z rešilnim avtom odpeljati v bolnišnico zaradi znakov zmrznjenja še 72-letno Giuseppino Secoranio iz Ul. Gatteri in 34-letnega zidarja Umberta Biagija iz Ul. Vigneti. PRVA PRODUKCIJA DRAMSKE SOLE SNG 150 km. Burja je napravila zopet precej škode. Tako je v Ajdovščini odkrila nekaj streh in so skoraj po vseh ulicah razbitine strešnikov. V Kopru je bilo zopet nekaj požarov v dimnikih, vendar brez večje škode, ker so gasilci povsod pravočasno intervenirali. Zaliv Valstanion pri Kopru je bil včeraj pokrit z vefi centimetrov debelo plastjo ledu, ki pa se je že mehčal, ker je mraz popustil. Sneg je naletaval zjutraj po vsej Primorski in pokril z belo odejo vse do morja. Ob o-bali je snega le nekaj centimetrov, medtem ko ga je na Postojnskem okrog 35 cm, na nekaterih področjih na Tolminskem pa še več. Zaradi mraza so šole zaprte. Snežno neurje je zahtevalo tudi nekaj žrtev. Tako so nam sporočili z Vipavskega, da je včeraj v hudi burji omagal na cesti 43-letni Karel Blaž iz Zapolž pri Ajdovščini. Zmrznili sta mu obe nogi m ušesa. V vipavski bolnišnici se bo zdravil približno mesec dni. 69-letnega Ludvika Žnidaršiča iz Laž pri Senožečah, pa so dobili nezavestnega v snegu. Na poti iz Laž v Senožeče je kljub prijateljevi pomoči omagal. Tudi njega so odpeljali v vipavsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da sta mu zmrznili obe roki in nogi. Telefonske zveze so vzpostavljene povsod, le v električnem omrežju je bilo v dnevu nekaj prekinitev. Zaradi redukcije električnega toka je močno prizadeta tudi industrija. Prizadeti pa so tudi prebivalci v koprskem obalnem pasu, ki niso vajeni tako hude zime, kgkršne ne pomnijo že od 1. 1929. in niso bili nanjo pripravljeni. Sindikalne skupščine zaradi slabega vremena odpadle Včeraj in predvčerajšnjim so odpadle vse sindikalne skupščine, ki so bile za ta dva dni napovedane. Tudi pripravljalni odbor za konstituamo se snoči ni sestal. Kot pišemo na drugem mestu, se je tudi zelo skrčilo število delavcev, ki so šli na delo v razne industrijske obrate. V CRDA so tisti delavci, ki so hoteli, lahko ostali doma na račun letnega dopusta. V Tržaškem arzenalu pa včeraj sploh niso delali. DRUŠTVO SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV V TOREK 14. FEBRUARJA 1956 v dvorani na stadionu »Prvi maju Vesel program, zabava pestra in sre-čolov, volitev najlep-se maske. IGRA ORKESTER EXISTENZIAL Veselje na dan pusta! In za to zabavo si čimprej rezervirajte prostore. Dvorana zakurjena. Rezerviranje prostorov v TJlici Roma 15-11. PRIČETEK ZABAVE OB 21. URI L Čestitke Bruneti in Gigitu Škerlju se je rodila srčkana hčerka. Ob srečnem dogodku jima iskreno čestita Prosvetno društvo »Slavko Škamperle« — Sv. Ivan. Gospa BRUNA ŠKERLJ je pred dnevi povila srčkano deklico Novorojenki in srečnim staršem želijo vse najboljše svojci, prijatelji in znanci Trst, Sv. Ivan 12.2.1956. Zaradi napovedane stavke Podaljšan rok plačevanja davčnih obrokov Minister Andreotti je včeraj dal navodila finančnim in-tendancam glede na stavko davkarjev, ki bo od 13. do 18. t m., ko zapade rok plačevanja davčnih obrokov. Kjer zaradi stavke ne bodo delovale davkarije, bodo davkoplačevalci lahko plačali davke brez poviškov od 18. do 23. t. m. Minister Andreotti je tudi dal pooblastilo finančnim in-dendancam, da lahko podaljšajo februarski rok za plačilo davkov do 10. marca v občinah, kjer je zaradi snežnih zametov otežkoČeno pobiranje davkov. Finančne inten-dance bodo obvestile o tem posamezne občine, ki pridejo v poštev. Opozorilo glede novih gradenj Vodstvo skrbništva za spomenike in muzeje opozarja arhitekte, geometre, inženirje ter lastnike stavb, da je za vse nove gradnje v predelih, ki spadajo v okvir zaščite zgodovinskih spomenikov in naravnih lepot, potreben predhodni pristanek orne. njenega skrbništva. Zaradi tega je treba pred vsako spremembo ali novo graditvijo prej poslati kratek opis in oris, da ne bo nepotrebnih zapletljajev in zavlačevanj. Začudil sem se povabilu na produkcijo, kajti vedel sem, da deluje dramska šola SNG komaj dobre tri mesece. Kaj so mogli prizadetim člani našega SNG v tem kratkem času posredovati svojim gojencem in kaj naj gojenci pokažejo od svojega znanja in svojega talenta? Vendar sem šel na produkcijo ne samo z radovednostjo, temveč tudi z velikim tihim pričakovanjem. Uspeh je bil v resnici presenetljiv in je prekosil sleherno moje pričakovanje. Bil je skoraj nekakšen majhen čudež. Kajti skozi celotno produkcijo se je kazal duh šole, resnoba, prizadevnost tako s strani učiteljev kakor s strani gojencev. Ze prvi, osnovni pogoj sleherne resne umetnostne u-stanove, strogorednost (disciplina), je bil izpolnjen. Mulo je prišlo sicer povabljenih gostov in to je razumljivo. Saj je bil v petek zvečer pravi sibirski mraz, ceste poledenele in sunki burje, pomešani s snežnim me-težem, so dosegali hitrost nad sto in trideset kilometrov na uro. Toda gojenke in gojenci so prišli domala vsi, tudi tisti iz Ricmanj tn s Katinare, da ne govorim o Svetoivančanih in Barkov-Ijanih. (En sam gojenec je manjkal, tn sicer iz Doline, do koder je nočni promet iz mesta toliko kot onemogočen). Da je bilo učno osebji polnoštevilno navzočno, se razume po sebi. Za kroniko: produkcija je bila v eCankarjevi dvorani» ti Ul. Montecchi pri Sv. Jakobu. Učno osebje: Stane Starešinič, Jožko Lukeš, Štefka Drolčeva in Miha Baloh, torej srednja generacija naših odličnih igralcev in drum-skih umetnikov. Program je bil v dveh delih: recitacije pesmi naših pesnikov, nekaj narodnih in nekaj odlomkov iz proze naših pisateljev; izjema je bila Daudetova novela «Arle-žankan. In drugi del: odlomki iz dramskih del Ivana Cankarja (tiZa narodov blagor« in «Kralj na Betajnovi »), F. S. Finžgarja («Razvalina življenjaa) in iz Mo-hera («T artuffes). Gojenci so obvladali tekst z bravuro. Presenečenje je bila čista izgovarjava slovenskega jezika. Gotovo so prinesli gojenci dobro podlago s seboj iz naših slovenskih šol. Vendar terja odrski jezik vse večjo natančnost v izgovar- janju samoglasnikov m v naglasih, ki jih zahtevata knjižna in odrska slovenščina. In v tem je bil nastop gojencev dramske šole toliko kot brezhiben, kar je znamenje vestnega, podrobnega in discipliniranega dela vzgojiteljev kot učencev. V oceno nastopov posameznikov se ne bom spuščal. Kajti trije meseci so veliko prekratek rok za preizkušnjo posameznih talentov. Izkušnja mi je pokazala, da so talenti, ki udarijo bliskovito na dan, tn talenti, ki se šele tekom časa m v trdem delu izoblikujejo m uveljavijo. Rečem lahko samo to, da med gojenkami in gojenci ni bilo nikogar, ki ne bi bil pokazal možnosti za nadaljnji razvoj. Trdo delo, disciplina, predvsem pa ljubezen do igralstva in o-drske umetnosti so kajpada pogoji, brez katerih ni mogoče postati igralec in odrski umetnik. Izredno zanimivo se je p gojencih odražal igralski karakter posameznih njihovih učiteljev. Navadno se igral-tka umetnost .prišteva med tako imenovane reproduktivne umetnosti. Ta oznaka je sicer točna, vendar samo do neke mere, namreč u to- liko, v kolikor ni igralec (i-gralka) sam stvaritelj svojega teksta. Toda v tekstu, ki mu ga je dal avtor, je nešteto možnosti za individualno interpretacijo in za lastno, avtonomno oblikovanje. Zato lahko rečemo, da je bilo prav toliko različnih Hamletov, kolikor je bilo njegovih interpretov. Vendar ostane igralski u-melnosti na splošno vzeto njen reproduktivni znuCaj. In tu je razumljivo, da se učenec začetnik čim tesneje osloni na svojega učite-Ija-mojstra. Tako smo s simpatijo opažali pri naših gojencih odtise močnih igralskih osebnosti njihovih vzgojiteljev. Tako so gojenci Staneta Starešiniča odražali njegovo jasnost v izgovarjavi teksta in njegov o retorično (v dobrem pomenu besede) vznesenost. Učenci Jožka Lukeša so kazali njegov tenki posluh za ostro karakterizacijo in ttptko li-kCTl Blyth, H Keel. ^ fg. Massimo. 14.30: »Saadias, rer. C. VVilde. Novo cine. 14.30: «IrSk)i R, Hudson, B Rush Odeon. 15.00: «Neapelj, ljubezni«. M. Fiore, d. dinella. d Radio. 14.30: »Spartakus«, rotti, G. M Canale. t Venezia. 14.00: »SaboterJ'*' j Cummings Skedenj. 21.00: Ples. NEDELJA, 12. februarja 1,sl TltMT PON I.4J* A , 9.30 Rossini-Respigbi: ni bazar; 9.48 Lahke n*®| 11.10 Bach: Brandenbursld b cert št. 6; 11.45 Baletpa ra 12.00 Oddaja za najmlajsL Jj/ Koncert pestre operne *. p> 13.30 Glasba po željah: N-^fljf rada lahkih orkestrov! malčke; rt; 15.45 Daphnis in Cloe; 16.00 :i: K01,*; Glasba za naše mailčke; menadini koncert; 15. Iz revij; 16.28 Čajkovski: v C-duru za violino in °r„ietli' 17.00 Koncert zbora iz 'ft Katinare; 18.00 Mendelssohn ,^ galova jama; 18.10 Zabavna ba: 18.30 Slavni pevci; 19-"t »l kester Phil Spitalny; ‘-i. pr domovih naših dedov; V? stra glasba; 20.00 Šport; 2 :v.e5tti; seli motivi: 20.30 Lahki or j|ž 20.50 Športni komentar! Mihael Jeras: «Gospodična v. t oval nega urada«, veselo*|r dejanjih; 22.15 Veseli vale«1' Večerni ples. 'I' It N T I. > 9.15 Boccherrni: Koncert duru za čelo in orkesteL ,, i El campation; 16.45 Rep- gp>. nogometne tekme; 17.45 p nični koncert, dirigira Fr(f racciolo; 21.00 Revija; 2Z-» gp list Antonio Janigro izvajaj oherinijevo VI. sonato v A- K <> 14 H Slovenska poročila: jJ^ Italijanska poročila: 6-la’ 17.40. 22.30 .U 1 ’* - 327,1 m, 202,1 m, 2}2’* f/ Poročila ob 5.00, O.OO^. 13.00. 15.00. 17.00. 19.00, 7.35 Operetna glasba! -rftjf športu in športnikih: Kjj t vanje nesreč na snegu! sana vrsta slovenskih n,^|K in domačih pesmi; 9.00 (h Suhadolčan: Cudežn-a sra) dijska igra); 9.30 Veseli,#; mezzo; 10.00 Družinski .P~? K 10.10 Nedeljski slmfomCvL/F cert; 11.15 Oddaja za Uje Slovence; 16.00 Po naši ‘tj m želi - Zvone Kržišnik: ‘r; IfJ ji dr. Franceta Prešern*’, d Veselo nedeljsko [MpoldhLjr Melodije, ki jih radi PtLiiCK 20.00 Večerni operni \<\i 21.00 Kulturni razgledi: svetu ritmov in melodU. rKMCVIMlJ* _ 16.j0 Športni p Film «Fra Diavolo«; 20.30 prf ska revija filmov: 21-00 ^ Bronte: «Viharni vrhov1"Jp, -nadalj.j; 22.30 Športna ne «UNIQN» Svetovno znana zavarovalnica od letj1 1828 je v TRSTU. UL. GHEGA 8-1-tel. 27512 - 35039 Prokurator RAVNIK A VTOMOTODIESEL M£ir0' PISTON, brušenje clJT Ja osi motorjev, glav “J? u! mestni deli za moto vplff motorne tovornike, Dellorto. Delavnica F , Trst, Ul. F. Severo !*• . KOLESA, moška in ie'l!0ie*,z Ijena, po 8 000 lir. B jjr, y prevoz blaga po 24.000 jj(, , torna kolesa po 50.0y^« )■ nuna Kiuesa po jv.--... - j obroke. Marcon. Ul f ISCEMO VAJENCE V Delavnica Ul. sv. 2“^ * Trstu. , «| -takih1 jj.F MOTOM čudoviti 4-1 lij. motor, znižana cena 1 ■ Moschlon Frisorl, Vald>r zahval* . Vsem, ki so z n8^ut)i stvovali ob bridki >zs še nepozabne Ii/uiilc(s IfodoP^ roj. Pertot se toplo zahvaljujeih®. cf j) na zahvala darovale« (jll in vsem, ki so jo P° njeni zadnji poti. gflP Soprog in hčerjj in ManJ* Barkovlje 12.11-1®^' POHOD JUGOSLOVANSKIH OPERNIH V kratkem času so v dunajski Operi gostovale kar tri jugoslovanske «Carmen» ir« afi/ana Rade v je dala v londonskem, Coven Gardenu 9 predstav v enem mesecu - Na odru hamburške n SJ Svetka Součkova utira pot i/ basist Tomo Neralič pa se je v berlinski državni Operi specializiral za u/ugnerjansku partije Poslovatiske onerne hiše On«« anstnnale knr tri 1„. jamemo enemu največjih du- nbn/r''*** °Perne niši sil!* 0d lan' o velikih škrip- cih: Perci ‘ifUoim','"j, Tlamrea dru0 za tirajo ° a^° zdoma, do- oirih An°aimoje na tujih no ui)pi-SC, tam tudi tispeš- ik0 Opjro ■ Z liublian- let »Wai°L.Pa- je ie nekai miadi .„!■ 2 svoje vrste: “»Baiim 1Jtl* kl so bili fCoticgn, deloma še pred Hi z„ *tudija, p0 enem le-Afušcajo dornači oder in v druge jugoslo- tstiske ( i' tjiibl e »Perne centre. ~Tako H>len~~Dana doslej izgubila i*p0 .. Adolfa t rancla toda '.Tst° °dHčnih pevcev * «> SO ,1„ j; , , in kdo S° domači problemi k *»notrn" kako j‘h katii’ Pisku Vitkem reševati. časovnem raz- na odru dunajske Opere gostovale kar tri jugoslovanske Carmen, ki so — vse tri po vrsti — doživele nadpovprečen uspeh. Naj vam jih predstavimo po vrsti: Mira Kalin-Bugarino-vič, ki je angažirana kot stalni član dunajske Opere in je omenjeno Carmen pela v novembru lanskega leta, in to v zanimivi družbi — glavne vloge so peli trije bivši člani zagrebške Ope-e en član ljubljanske in član beograjske Opere. Kakor je videti, so jugoslovanski pevci vzeli dunajsko izvedbo Carmen malone v zakup. V isti kreaciji je nekaj kasneje gostovala na tem odru tudi Beograjčanka Milica Miladinovič, in to z velikim uspehom, če lahko ver- najskih listov ((Weltprcssei>, ki pravi: «Milica Miladinovič je iz Jugoslavije prinesla kvalitete, ki so pri nas kaj redke. Velik in sočen glas, odlično figuro in 'listo nekaj’, brez česar si dobre Carmen ni mogoče zamisli-t i.» In še tretja Carmen na dunajskem odru: Marijanu Rodeti, ki pa si je s to vlogo že pred časom zagotovila mednarodno reputacijo. Pred kratkim je Marijana Rode« pela Carmen v londonskem Covent Gardenu, in to devetkrat v enem samem mesecu. (Za Angleža je to — kakor je zapisal neki londonski list — več kakor presenetljivo). Medtem je bila ^’au Šaleški Finžgar Peti nosem desetletni k SP1S' Vse in tako kol ču- r dobro kar in vredno, izci*?' ni za rabo, ^>t pa110-!*!1 n' §a škoda. !'°Veftskt.P ^epo 'n v*i. ' besede ne kroto- HNvjio ° bdo nekako 8a ttoue!!a/Stare^S'eflia živeče-H hlesl 9a Risnfeiio Fra-'kjODem e°a Vintgarja v Pl°iinp«, ,.dot8em in zelo i%. T premem ustvar- ^ ko se danes spo-''e8a TUe^ovetia življenj- <5 t .‘fin ~ »• *■"»• /« - U8otaaHn SS' r°istni dan , . lamo, da je njega- deia nlegovih stvari-:p,°P r, mn°BO, vse, pa Je V te®a tako veliko. «10». ? FiniJns^e7n slovstvu se lekMiL,>?Jauil zoodaj .'** Gora,.? 8e napisal po- S UOirt. • 4 »upiiu l pir- ?«) se ?ariev sin in od te- fejno®?I,a dela tako re- S|'i° in™,’2 leta v leto vr- ,!°W» b_08°'ijo ‘J?ar°ka i rri P3,f0i'e slovensko o polnoči, ^Jica ’ Klemenčku, De-so kmečkega s«Ii iz ;*Wci ikaterem je Fran Iki** fini 8..Anaka- Beli in c0 rn ' a P°ta itd-Pil^anov’ Povesti in .‘iPdikii, S“T dal tudi ne-len. . \nt>+ , . . rlg0Iefa love.®^’ -kct va pr- OVoa xT . 1 >,in ftarv’, 0 kri> Ve* ^Sujej^O življenja, S' ln ki jih ?'neiko ž'v' Ht\i ie Se vedno ple-Polfi-’ athr>ni na diletantskih FinžH>-sluh za vse odtenke človekove duševnosti, način obravnavanja te problematike, ki ni suh, temveč življenjski, povezovanje problemov, ki jih obdeluje s strahotami in napetimi dogodki vojne, topel odnos do človeka in iazgiban način pripovedovanja, vse to ustvarja res odlično knjigo. Nikomur zato ne bo žal, ko bo knjigo enkrat vzel v roke. Res odlično delo zasluži zato vso pozornost naših bralcev. Sl. Ru. Knjigo dobite v ((Tržaški knjigarni», Trst, Ulica sv-Frančiška 20. 'M! UL Sv. frančlška 20 Pravkar smo dobili: B. Platt Thomas: Abraham Lincoln ppl 145t lir nadalje: Platon: «POSLEDNJI DNEVI SOKRATA« Apologija-Kriton-1 aidon celo platno samo L 500 Prevedel letošnji nagrajenec Prešernove nagrade prof. dr. Anton Sovre. V zalogi imamo tudi ostale Sovretove prevode bili smo na Sonjo Draksler-jevo, pa na Zinko Kunčevo, dolgoletno članico newyor-ske Metropolitanke, ki je pred nedavnim pela v Rimu in še in še. Kaj pa ostali umetniki? Verjetno bi bilo premalo prostora: Igor O-zim, ki se letos odpravlja na daljšo koncertno turnejo, tudi v Italijo, pa mala pianistka Dubravka Tomšič, ki jr. v Ne to Yorku sprožila plaz navdušenja in prejela od renomiranih svetovnih pianistov čestitke, pa mlada violinistka Sabina Skalarjeva, pa . . , To bi bila lahko tudi re-navadno reklamirajo le kvalitetne stvari. Pa še te tako, da jih komaj opaziš- L. M. Mlada slovenska pevka, članica ljubijanske Opere, Cvetka Součkova kot Amneris v hamburški državni Operi Henricli Heine (1793-1856) Naš tede pregled Heinrich Heine, eden največjih nemških pesnikov, se je rodil leta 1797 v židovski družini v Duesseldorfu. Oče ga je namenil trgovini, a po materi je že za otroških let pridobil nagnjenje in veseli? do književnosti. Z desetimi leti se je na liceju navdušil za Napoleona predvsem zato, ker je i^zDijal tedanu fevdalni sisUr.i in ker je uveljavil načelo civilne enakopravnosti med Židi in kristjani. Po maturi ga je oče zaposlil pri nekem trgovskem podjetju v Frankfurtu; leta 1818 je celo sam ustanovil podjetje «Harry H. et Co.», ki je propadlo že po enem letu. Prav tako žalosten zaključek je doživela njegova mladostna ljubezen do sec strične Amalije, ki mu je navdihnila pesmi, objavljene pozneje v «Buch der Li eden. S pomočjo strica Salomona je dovršil tri leta na pravni fakulteti, najprej v Bonnu, nato, v .Goettiitgen.il. Namesto prava, pa se je posvečal književnosti. Zaradi spora ž nekim študentom je moral zapustiti vseučilišče. Odšel je v Berlin, kjer je takrat kar mrgolelo literarnih krožkov. Od tam ga je njegova nemirna in revolucionarna narava — predvsem zaradi političnega preganjanja — ponesla v Anglijo, nato v I-talijo in končno v Pariz, kjer je ostal kot begunec do svoje smrti, ki je leta 1856 zlomila njegovega upornega duha, potem ko ga je bolezen priklenila na posteljo za celih osem let. Heine je edinstven pojav v nemški poeziji; zato je i-mel tudi toliko fanatienin nasprotnikov in sovražnikov. Njegov pesniški svet se je porodil iz nemške čustvenosti in romantičnosti (po materi), židovskega umskega realizma (po očetu) in francoskega esprita v razdobju zmagoslavnega napoleonskega pohoda idej francoske meščanske revolucije — svobode, enakosti in bratstva. Njegova cinična ironija, s katero je bičal takratne zaostale politične in družbene razmere, je edinstvena v vsej nemški književnosti in politični publicistiki — kajti Heine ni bil le pesnik, ampak tudi dramatik, novelist, novinar ter literarni, politični in umetnostni kritik. Njegovo umetniško o-sebnost moremo smatrati za genij (imlade Nemčije«, o-krog katere so se takrat zbirali vsi mladi revolucionarni duhovi, ki so se tako v literaturi kakor v politiki in sociologiji sklicevali na Heglovo filozofsko levico, v kateri je tudi mladi Marx križal svoje ostro, orožje v bor-b; z nemško-prusovsko gospodarsko, socialno in politično reakcijo. Heine je bil zelo plodovit. Leta 1822 so izšle Lirische Gedichte (lirične pesmi), ic— to pozneje Tragoedien mit einem lirischen Intermezzo, dve leti nato pa osrednja zbirka pesmi Buch der Lie-der. V letih 1826-27 in 1830-1831 je objavil štiri zvezke znamenitih Reisebilder (Podobe s potovanja), leta 1833 Zur Geschichte der neuen schoenen Literatur in Deulschland (K zgodovini rove književnosti v Nemčiji) v dveh zvezkih in Fran-zoesische Zustaende (Francoske razmere); od leta 1835-1840 D er Salon v štirih zvezkih, leta 1839 Shake-speares Maedchen ur, Frn-uen (Shakespearova dekleta in žene), leta 1840 Ludwig Boeme, leta 1838 Neue Gedichte (Nove poezije), leta 1839 Deutschland, etn VVin-termaerchen (Nemčija — zimska pravljica), 1847 At-ta Troll, leta 185,1 Romance-io, istega leta Der Doktor Faust, leta 1854 Vermischte Schriften (Mešani spisi) v treh zvezkih. Po smrti so izšle leta 186.9 še Letzte Gedichte und Gedanken (Poslednje poezije in misli), leta 1884 pa Memoiren (Spomini). Tudi po smrti Heine ni i-mel miru. Borba med njegovimi zagovorniki m nasprotniki se je nadaljevala. Kljub temu, da je bil Heine iskren* nemški rodoljub, ki ga je v tujini stalno mučilo domotožje, je vsak na-frt spomenika v Nemčiji povzročil vedno hude spore. Med njegovimi nasprotniki se je našel tudi neki literat Bartels, ki si je v svojem žolčnem sovraštvu do Heineja naprtil celo nehvaležen napor, da je objavil knjigo, v kateri je hotel dokazati, da Heine ni bil niti pesnik. Znano je končno, do kakšnih pojavov brutalnosti se je povzpel nacizem v svojem sovraštvu do tega. kljub vsemu vendarle nemškega pesnika. In če ima Nemčija svoje častno mesto v kulturnem občestvu vseh narodov, ji to mesto pritiče predvsem po zaslugi velikanov, kakor je Heine, ne pa po tem, kar je potomcem zapustil nacionalsocialistični norec in njegova zalega. DESETLETNICA ORSTOJA HARMONIKARSKEGA ORKESTRA »KAJUH* V četrtek 9. februarja je harmonikarski orkester ((Kajuh« proslavil deseto obletnico svojega obstoja s 150. samostojnim koncertom. Deset mladih študentov je nastopilo v skoraj razprodani veliki filharmonični dvorani v Ljubljani pod vodstvom svojega desetletnega požrtvovalnega di rigenta prof. Kuharja. Ko bi ti našem pregledu morali vedno obravnavati vprašanja, ki so v preteklem tednu najbolj razgibala javnost, bi se danes gotovo ne mogli izogniti zadevi, ki sicer s politiko nima tuno go opravka (razen če verjamemo, da sj vodikove bombe krive slabega vremena), za katero pa se ljudje v teh dneh gotovo mnogo bolj zanimajo kot za vso politiko tega sveta — rt. raz«, snegu, burji in kar je it dobrot, ki jih je Evropi natreslo nebo v teh dneh. Ker pa ta naš pregled ni namenjen vremenu, moramo pustiti to zapeljivo snov ob strani in pogledati, kaj se kljub slabemu vremenu in mrazu dogaja po svetu. Pravzaprav se ne dogaja mnogo, kot da je tudi politika malo zamrznila. So pa tudi kraji, kjer je še prav vroče, v vseh pogledih- Ta kraj je Alžir, kamor se je odpravil novi francoski ministrski predsednik Guy Mollet, da bi zgrabil bika za roge in se naravnost lotil e-nega glavnih vprašanj, ki tarejo Francijo, verjetno vprašanja, ki ji najbolj preprečuje, da bi formalnemu članstvu p družbi «tielikih» pridružila še resnično veličino. Gotovo so nerešena kolonialna vprašanja Francijo ne le ogromno stala in izčrpavala njene moči (pomislimo le va lndokino), pač pa tudi izredno škodovala njenemu ugledu v svetu. Poleg tega se je francoska zunanja politika skorajda izčrpavala v obrambi v vsem svetu nepopularnih pozicij, tako da res ni utegnila aktivno posegati v svetovno dogajanje in mu dati svoj pečat. Zmožnost pomembne listne aktivne vloge pa je gotovo eden izmed osnovnih atributov velesile. Tako pa lahko mnogo večjo vlogo pripišemo ne le Indiji, temveč tudi mnogim manjšim državam, na primer Jugoslaviji a-!i celo Egiptu. Francoska politika pa je bila večinoma prisiljena podpirati takšna stališča, ki so ji v zameno obetala vsaj nekaj pomoči za njene lastne križe in težave. Reči pa je treba, da je v zadnjem času prišlo že do precejšnjih sprememb, ki so večinoma povezane z imenom Mendes Francea, ki je bil prvi dovolj pogumen, da je ne <1GRA SE NADALJUJE...* JE DEJAL ZAGO Se nihče ni dobil 5 milijonov! Obadva «finalistas>, Ghiglione in Dossena, sta padla pri zadnjih vprašanjih -Tudi Zago in numizmatik Cappelli sta morala dati igri slovo - Odslej ta točka televizijskega sporeda ne ho več ob sobotah, temveč ob četrtkih Ze so se včeraj širile po mestu vesti, da zvečer po televiziji ne bo točke ((Odnehaš ali nadaljuješ?» (l.a-scia o raddoppia). Kdove, kdo je imel interes, da bi na ta način odvrnil ljudi od televizijskih aparatov. Vendar pa v tem kljub slabemu vremenu ■— ki pa se je v tem času že znatno zboljšalo — ni uspel, kajti zopet so ljudje namreč ponovno dosegla vrhunec kot pred nedavnim, ko je dr. Prezioso poskušal doseči 5,120.000. On je tedaj padel in odtlej sta prišla šele včeraj zvečer zopet na vrsto dva «finalista». Seveda sta bila gospoda Ghiglione iz Novi Ligure in Dossena iz Milana zadnja na vrsti, medtem ko sta se občinstvu najprej predstavila dva novinca, prvi je bil Vittorio Ciari iz Reggel-la (Firenze), občinski uradnik. Ta se čuti krepak v zgodovini Italije za novejša stoletja. Po odgovorih sodeč, ki jih je dal na prvih osem vprašanj, s katerimi je prispel do 32.000, mu pač lahko damo priznanje, da je res podkovan. Sicer se pogosto dogaja, da gre v začetku vse strašno gladko, potem pa zadostuje kaka malenkost, da se spotakneš in padeš. Drugi je nastopil dr. Le-lio Buono iz Barija, sodnik. Prevozil je olerog 1000 km, da je prispel v Milan že dan prej in na koncu si je premišljal, ali mu kaže uo-ziti se nazaj v Bari, ko bo prihodnja oddaja točke «Odnehaš ali nadaljuješ» v četrtek in ne več v soboto kot doslej. Razna gledališča, kinematografi in drugi, ki si največ obetajo od svojih predstuv v sobotah zvečer, so namreč protestirali, da jim televizija odjemlje gledalce. Zato so pri RAl sklenili, du bo odslej ta točka po televiziji ob četrtkih. Dr. Buono se je predstavil kot poznavalec simfonične in komorne glasbe. Petkrat je moral odgovor iti na vprašanja, trikrat pa uganiti, kaj mu predvajajo na ploščah in zraven povedati še avtorja. Vse to mu je šlo gladko, vendar kljub psemu nismo kaj mnogo preprjčani, da se bo gospod prav dolgo vozil iz Barija v Milan. Samo en tekmovalec je nastopil za 640.000: nekoliko afektirani (naj ne zameri — saj mogoče ni, le tak videz ustvarja s svojim obnašanjem in govorjenjem) Luciano Zeppegno. Njegovi hitri odgovori ga pa spet delajo silno simpatičnega in ni izključeno, da ne postane do l, marca prav on junak televizije št. 1, če bo namreč prvi dosegel pet milijonov. Ko ga je včeraj zvečer Mike Bongioruo vprašal po gotski cerkvi v Bologni, ki je posvečena tamkajšnjemu patronu ter po arhitektu, ki jo je sezidal, je bila Zeppegnu malenkost dati pravilen odgovor in to zelo hitro■ Videli bomo, kako bo šlo v četrtek z vprašanjem za 1,280.000. Sedaj je nastopil Attilio Zago, najbolj simpatična o-sebnost, kar jih je doslej videla točka ((Odnehaš ali podvojiš», Pozdravile so ga BRUNO DOSSENA simpatični plesalec - geograf tudi ni prišel do 5 milijonov. prave ovacije občinstva. Poudaril je, du je nekoliko premišljeval, ali se naj zadovolji z doseženim milijonom, kajti za tovarniškega delavca je to ie kar lepa vsota. «Toda če smo že v igri, je dejal Zago, nadaljujmo/« In stopil je v stekleno kabino. Mike Bongior-n o mu začne brati neke verze in Zago naj pove, iz katere drame so ti verzi (in kdo je avtor seveda) m še katera oseba jih govori. Zagu m bilo težko uganiti, da gre za verze iz d’A n-nunzio~e Nave. toda pri o-sebi je pogrešil. Nehote se človeku vsiljuje misel, da so bila vprašanja za Zaga tako zadnjič kot včeraj precej težka; bolj težka 4 kot za katerega drugega tekmovalca. Toda častno je vztrajal, pokazal znanje, za katero bi ga zavidal pač marsikdo, ki se poklicno ukvarja z dramatiko in želeli bi mu, da bi mu še od kod prišlo kako izdatno tolažilno darilo — poleg avtomobila «606». Drugi kandidat za dva milijona in pol je bil numizmatik iz Rima, Remo Capelli. Tu se je pa stvar zataknila. Capelli bi moral namreč iz napisa na hrbtni strani nekega novca cesarja Gordiana III, kjer je navedena doba njegove tri-bunske oblasti in konzulata, določiti neko drugo letnico. Capelli je takoj odgovoril, da je nemogoče na vprašanje odgovoriti, češ da bi bilo treba najprej vedeti za letnico prvega leta Cordlanove tribunske časti. Dejal je takoj, da ne namerava delati iz te stvari vprašanja in da odstopa. Ne glede na to, ali namerava Capelli kaj podvzeti ali ne, bi bilo treba ugotoviti, ali je imel kandidat prav ali ne, ko je postavil trditev, da (Nadaljevanje na 6. strani) le pogledal položaju v oči, temveč se tudi kljub vsemu nasprotovanju lotil njegovega reševanja. Sklenjeno je bilo premirje v Indokini, urejevanje tuniškega vprašanja pa je Mendes Francea stalo odstop. Vendar je bilo delo začeto ln naslednja, Faurova vlada se ni mogla izogniti njegovemu nadaljevanju. Tako je bilo spravljeno z dnevnega reda tuniško in maroško vprašanje, ostalo pa je alžirsko, ki je morda najbolj zapleteno in težko rešljivo. Za razliko od Indokine, Tunizije in Maroka je namreč Alžir del francoskega ozemlja, razdeljen na tri departmaje kot ostala Francija. Pritisk kolonialističnih krogov proti vsaki razumni ureditvi lega vprašanja je zaradi tega še močnejši. Poleg tega je v Alžiru največ francoskih priseljencev, ki so tudi zastopani v narodni skupščini. Francoski nacionalizem gre tako daleč, da alžirskim domačinom odreka lastno narodnost, saj je celo Mollet govoril o oFrancozih evropskega in mohamedanskega porekla». Obenem pa položaj v treh alžirskih departmajih ni normalen in ga ne gre primerjati s pravim francoskim ozemljem, saj veljajo iste pravice kot za ostalo francosko prebivalstvo le za francoske koloniste, medtem ko so domačini tako po razdelitvi bogastva kot po političnih pravicah res skoraj brezpravna raja. Da se je Mollet takoj ob začetku svoje funkcije lotil t ega vprašanja, je vsekakor znak realizma in poguma. Vendar se ne moremo izogniti vtisu, da začetek ni bil najboljši ali vsaj ve najbolj odločen, Demonstracije šovinističnih kolonistov so že takoj prvi dan Molletovega obiska izsilile odstop novega rezidenta Catrouoca, kar je mogoče rezumeti samo kot znak popuščanja. Res je bil noto i-menovan Lacoste, ki je Molli tov bližnji zaupnik, videti pa je treba, kako se bo položaj dalje razvijal. Za Francijo je lahko koristno samo e-uo: odločna in* radikalna rešitev kljub vsemu notranjemu izsiljevanju. To bi izredno povečalo njen ugled v svetu, obenem pa ji dokončno razvezalo roke za lastno politiko in lastno akcijo v mednarodnih odnosih. Po prvih manifestacijah nove Molletove in Mendes Fran-ceooe vlade kaže, da utegne biti ta akcija zelo po-itivna. Vlada je zavzela nekaj stališč, ki jih lahko vsak, ki mu je do pomiritve v svetu, samo pozdravi. Tako se zdi, da se nova vlada ne str n ja več s sicer splošnim zahodnim stališčem, ki pomeni pravzaprav pristajanje na Ailenauertevo izsiljevanje, da je namreč rešitvi nemškega vprašanja podle jeno vse ostalo. Te večkrat smo poudarili logično ugoto-i itev, da se je zajeda med obema blokoma tako globoko zarezala prav po sredi em-čije, da p sedanji fazi, ko še prevladujejo blokovska nasprotja, nemške združitve ni mogoče doseči drugače kot s kapitulacijo enega ali drugega bloka, česar pa si spet ni mogoče -amišljati. Ko se je nova francoska vlada izrekla, da kaže dajati prednost razorožitvi, je s tem sicer nastopila proti uiashing-tonsko - londonsko - bonnskemu stališču, obenem pa ni povedala ničesar novega. Nekatere države z Indijo na čelu (in tudi jugoslovanska politika si aktivno prizadeva v tej smeri) se že dalj časa zavzemajo za isto. le da so njihovi pozivi naletevali na gluha ušesa pri onih, ki so jim bili predvsem namenjeni, ker imajo pač edini res velike vojske in oborožitev, ki lahko spremeni vojno v samomor. Poleg tega je nova francoska vlada zavzela stališče proti bagdadskemu paktu in splošni angleški in ameriški politiki na SrednCem Pzho.au ir pokazala še nekaj znakov, fct dajejo sklepati na porajanje nove, samostojne, francoske politike, Id se lahko močno uveljavi na sicer poliUčno dokaj brezbarvnem evrop ike.m Zahodu. Značilno je, da se. obenem spet govori o bližnjem obisku maršala Tita v Franciji, ki je bil napoveden pod Mendes Franceom ir je kasneje tako rekoč zasv-.i. Nedvomno pa je za ret ~ič-ne uveljavljanje francoske politike potrebno, de Pariz najprej naredi red v lastni hiši. r. c. yf.vit - odifuiCima. (laiadni tet&fan 95-&9S) Last nam je »poročiti, da so v vseh prodajalnah področja naprodaj novi avstrijski proizvodi: Vul produkti kalumtflrlB Vtenne-»e ho opremljeni ■ hORČIl X A A t H O HRENOVKE (FRANKFURTER) ORIGINALNE KRANJSKE KLOBASE KNACKWURST EXTRAWURST - KRAKAUER ORIGINALNI in vsi ostoli tipični dunojski proizvodi ■ - ■ vMie, .. Mladina na Soriškem ,/Tržaška tamburica" Težavno je njeno življenje, saj tare mladino huda brez poselnost, katere starejši ljudje ne pomnijo, medtem ko se mladina v Brdih muči na zemlji, ki je last veleposestnikov Mladim ljudem je zaupana naloga, da nadaljujejo svetle tradicije svojih prednikov na kulturnem, športnem in drugih področjih. Počasi se morajo začeti pripravljati tudi na politično dejavnost, kajti prej ali slej bodo morali nadomestiti starejše na bolj ali manj odgovornih mestih v javnem življenju svojega mesta ali kraja. Mladina na Goriškem je bila vsa povojna leta, posebno v dobi, ki gre od 1947. do 1951. leta zelo aktivna. Večina mladincev in mladink je bila vključena v mladinsko organizacijo, ki je uspešno delovala. Priredila je vrsto političnih zborovanj, na katerih je prikazala težaven političen in socialni položaj slovenske mladine na Goriškem in v Beneški Sloveniji. V Sovodnjah, Standrežu, Steverjenu in drugod je mladina, vključena v ZSM, priredila vrsto uspelih kulturnih in športnih prireditev, ki so privabili goste iz bližnjih slovenskih krajev pa tudi iz Furlanije in Tržaškega, Danes goriška mladina ni več tako trdno organizirana, vendar se zaradi tega ni pasi-vizirala. Pri volitvah in drugih političnih akcijah so mladinci Goriške vedno vedeli, na kateri strani je pravica in kam naj oddajo svoj glas. Težavno je njih življenje, posebno na Krasu in v Brdih. Na Krasu, v Doberdobu, Dolu in .Jamljah tare mladino huda brezposelnost, ki je stari ljudje ne pomnijo. 27 — 28 letni mladeniči so še vedno brez poklica, in da si zaslužijo vsaj nekaj, se igrajo s smrtjo, kajti drugače ne moremo označiti pobiranje starega železa na dolninem Krasu, saj je v Jamljah v enem samem letu izgubilo življenje kar troje mladih ljudi. Nekateri se zapijejo v domačih gostilnah in predajo kvartanju (na srečo teh ni dosti), vendar bi tudi zanje bila rešitev v zaposlitvi, ao katere pa je vedno teže priti. Ladjedelnice v Tržiču so bile včasih ^anje vsakega mladega fanta, dekleta pa so upala na delo v ronskih predilnicah. Danes tega ni več, vsak prazen prostor v CRDA in predilnici izpolnjujejo z begunci iz Istre, za domače ljudi ni dela. Isti pojav srečamo v Gorici in okolici. V SAFOG m podgorsko predilnico vsiljujejo begunce ali pa Furlane, ki lahko prinesejo kaj v dar. domači Podgorci, Pevmci, St. Maverci pa, hajd, primi za lopato in kramp ali če imaš kaj več sreče, v emigracijo, kamor je predvsem iz St. Mavra in Steverjana odšlo že mnogo deklet in fantov. V Brdih se mladina muči na zemlji, ki ni last njenih očetov, ampak tujih veleposestnikov — baronov. Trdo je delo v vinogradih, kramp p'v je od jutra do mraka. Toda še trše je, ker mora polovica ostati za gospoda, ki živi udobno življenje v mestu, brez strahu za svoje žulje in denar. V parlamentu je bilo že mnogo govora o preureditvi kmetijskih pogodb, o odpravi ali vsaj omiljenju ko-lonstva, toda doslej je še vsak načrt propadel. Same besede in obljube, medtem pa ti ljudje obupujejo in trpijo pod težo dela in skrbi, da izpolnijo svojo vsakoletno obvezo. V takih življenjskih pogojih se razumljivo dviga iz mladih src srd proti takemu družbenemu ustroju, proti vla- dam kapitalistov, ki vedrijo in oblačijo, kakor jih je volja, pod okriljem demokrist-janskega križa. Svojemu srdu bodo dali duška ob volitvah, ter bodo volili tiste, ki jim je socialni in ekonomski napredek delovnih ljudi najbolj pri srcu. Najmlajši, ki bodo prvič segli po vo-lilnici, bodo sledili zgledu svojih starejših prijateljev in znancev in ne bodo nasedli obljubam prižnice in ljudem, ki se prikažejo le ob volitvah, ampak bodo volili le tisto listo, na kateri bodo znaki in imena ljudi, ki so lahko edini njihovi predstavniki in poborniki za vse pravice in zahteve tlačenega človeka na Krasu, v Brdih, go-riški okolici in v Gorici FILITEIjI STIČ M K ZASUMI V OST I Tamburaški zbor »Tržaška tamburica« šteje do sedaj 17 članov in se pridno pripravlja, da bo izpolnil obsežne načrte za bodoče delovanje ZANIMIVI STATISTIČNI PODATKI GENERALNEGA VLADNEGA KOMISARIATA Dober uxmi uspeh M šulskem letu 1954-55 je v vseh slovenskih osnovnih šolah izdelalo 1,833 učencev in padlo le 6,6 odstotkov. Učni uspeh je bil dober tudi v srednji šoli, strokovnih tečajih in ostalih sličnih šolskih ustanovah Statistični bilten generalnega vladnega komisariata objavlja v zadnji številki podatke o učencih osnovnih in dijakih različnih srednjih šol, ki so izdelali ali padli v šolskem letu 1954—55, Čeprav so ti podatki objavljeni z zamudo, saj je minilo od preteklega šolskega leta že mnogo časa, so še vedno zelo zanimivi, saj odražajo napredek šolstva na našem ozemlju. V vseh slovenskih osnovnih šolah je bilo v omenjenem letu 1.963 učencev, od katerih je izdelalo in torej prestopilo v višji razred ali bilo odpuščeno iz šole 1.833, medtem ko jih je padlo 130. Odstotek padlih je zelo nizek, komaj 6,6 odst., kar govori o velikem trudu, katerega vlagajo slovenski učitelji zato, da bi otroke čimveč naučili in zagotovili dober učni uspeh. V tržaški občini je bilo 1.257 učencev, od katerih je izdelalo 1.186 in padlo 71, v devinsko - nabrežinski občini 214, od katerih je izdelalo 192 in padlo 22, v repentaborski 42, izdelalo 36, padlo 6, v milj. ski 39, izdelalo 39, v dolinski 321, izdelalo •A9», p&dlo 22 in" v zgoniški 90, izdelalo 81. padlo 9 V srednjih šolah $e razmerje nekoliko spremeni, kar je razumljivo, saj srednje šole niso več obvezne in se v njih pred dijake postavljajo znatno večje zahteve. Vendar pa je tudi v veliki večini sloven- 1*0 n »m ni Ti nek Uroš je imel premožne starše. V šolo je vedno prinašal toliko malice, da bi se lahko najedla dva lačna drvarja. Nekega dne je ponudil pol malice sošolcu Tineku. «Na, Tinek! Dam ti polovico malice, ker si siromak*. Tinek ga je pogledal s svojimi veliki očmi. Nato je odkimal. Ni hotel vzeti, čeprav je bil brez malice. Doma je Uroš to povedli starcu, ki jim je sekal drva. Starec se je zazrl nekam v daljavo, ko da lista po svoji mladosti. Potem je dejal: «Verjamem, da Tinek ni hotel vzeti. Tinek je pono sen fant, čeprav je siromak Ne bi smel reči: ,Dam ti, ker si siromak! Uroš, jutri poskusi tako: ,Dam ti, Tinek, ker si moj prijatelj! Boš?* Uroš je drugi dan storil tako. Ponudil je Tineku velik kos namazanega kruha. «Na, Tinek, ker si moj prijatelj!* Tinek ga je pogleda} z veselimi očmi, nato pa vzel malico... L. S. Pasja bistroumnost Na severu uporabljajo ljudje pse za to. da jim vlečejo sani. Cesto morajo iti tudi preko ledu, kar je pa zelo nevarno. Neki prirodoslovec je o-pazil, da se psi razkropijo, kolikor morejo, ko naletijo na tanek led, tako da se ni toliko bati, da bi se led vdrl. Podobno bistroumnost lan-ko opazimo tudi pri lovskih psih. Nekoč je lovec ranil dve divji gosi. Pes, ki je stekel za ranjenima gosema, je spoznal, da ne bo mogel obeh hkrati držati v zobeh. Da bi se izmotal iz kočljive težave, je eno z zobmi zadavil, živo pa odnesel lovcu. Potem se je vrnil še po mrtvo. skih srednjih šol učni uspeh zadovoljiv, kljub številnim težavam najrazličnejšega značaja (pomanjkanje primernih prostorov, kabinetov, učnega osebja itd.). V državni srednji šoli je bilo vpisanih 552 učencev od katerih je izdelalo 468, medtem ko jih bo moralo razred ponavljati 54, V strokovnih šolah različnega tipa je bila 390 učencev, od katerih ie izdelalo 283 in padlo 107. Zaradi značaja te šole in tudi nekaterih drugih razlogov je odstotek, dijakov, ki niso izdelali pri šoli tega tipa naj- višji in doseže 27,4 odst. V strokovnih tečajih je bilo 306 učencev, od katerih j,, izdelalo 251 in padlo 55. Učiteljišče je obiskovalo 100 dijakov in dijakinj (fantov komaj 17) od katerih je izdelalo 87 in padlo le 13. Nekoliko slabši je bil uspeh — vsaj statistično vzeto — višje gimnazije in to realne in klasične skupaj. Na tem zavodu je bilo skupno 242 dijakov, od katerih je izdelalo 197 in padlo 45. Ootetotek znaša 18,3 odst. Realno gimnazijo je posečalo 125 dijakov, od katerih je izdelalo 193, kla- tehniCne zanimivosti Podmorski baloni iz plastične snovi Baloni služijo za shranjevanje tekočin, iznašel jih je švedski inženir, za kar je dobil idejo, ko je opazoval svojo hčerko Švedski inžehir Sven Svval-lert je zbudil s svojimi podmorskimi baloni iz plastične snovi, v katerih je mogoče hraniti milijon litrov bencina ali drugega pogonskega goriva, na pariški iznajditeljski olimpiadi splošno pozornost. Ne samo številni vsakdanji obiskovalci, marveč tudi zastopniki vojaških poveljstev in predsedniki ladjedelniških družb so se močno zanimali za iznajdbo, za katere idejo se ima švedski inženir zahvaliti'svoji štiriletni hčerki Ka-trici. Pred letom je deklica prosila očeta, naj ji kupi balonček iz plastične snovi, zvečer pa je smela vzeti svojo novo igračo s seboj v kopalno kad Balonček je napihnila, nato pa ga je potopila v vodo in popustila cevčico. Vodni pritisk je iztisnil iz balona zrak, ki je sunkovito uhajal na površje. Ob tej otroški igri je prišlo očetu na misel, da bi se nemara dali plastični baloni dišča za pogonsko gorivo v uporabiti kot podmorska skla-vodah velikih pristanišč. Zamisel je uresničil: njegovi baloni s premerom šestih metrov imajo prostornino milijon litrov, cev iz njih je napeljana na površino, kjer je pipa in ob njej plavojoča boja. Ladje bodo lahko na ta način kar med iztovarjanjem viti cevi na bojo in odpreti pipo. Razen tega bo mogoče kjerkoli na morski gladini položiti podmorska skladišča pogonskega goriva — bencina, petroleja ali pa olja — in ladje ne bodo navezane na pristanek v pristanišču. -si. sično pa 117 izdelalo 94. Poleg teh slovenskih srednjih šol deluje še trgovski tehnikum, kateri je imel 175 dijakov, od katerih je izdelalo 141 in padlo 34. Pri vseh treh zadnjih višjih srednjih šolah so poleg teh podatkov zlasti pomembni podatki o maturantih. Na učiteljišču je bilo ob koncu leta 3'3 maturantov, med katerimi eden zunanji. Padlo jih je 7, izdelalo pa 26. Zanimivo je, da so izdelali vsi fantje (8), medtem ko so med tistimi, ki pri maturi «niso imeli sreče* sama dekleta. Le malo drugačno je razmerje med fanti in dekleti pri maturi na višji realni gimnaziji. Tam je prišlo pred maturitetno komisijo 23 dijakov in 7 dijakinj. Izdelalo je 19 dijakov ter 3 dijakinje. Izpita niso napravili 4 dijaki in 4 dijakinje. Na višji klasični gimnazij: pa se je prijavilo 23 dijakov in dijakinj (7 dijakov), od katerih je izdelalo 19 (6 fantov) ijj padlo 4 (1 dijak). Na trgovskem tehnikumu pa se je prijavilo 21 dijakov (10 fantov) in je od njih padel samo en fant. medtem ko so vsi ostali srečno prestali težko preizkušnjo. od katerih je | begnilo v gozdove. Bili so to vojaki ubežniki, po domače imenovani «skrivači». Huda muca V starih časih, ko je nabiral cesar mladeniče ra vojsko, jih je mnogo po- Jhua le SilaMuipena V hribih je nekoč živela uboga vdova, katero je noč za nočjo nadlegoval «skri-vač* in ji izsiljeval hrano. Nekoč je prišel v hrib komedijant z medvedom Markom. Vdova mu je potožila svoje gorje in komedijant z medvedom ji je obljubil pomoč. Zvečer je odšla vdova spat, sam pa je ostal z medvedom v izbi. Ko se je priplazil skrivač, je komedijant naščuval nanj medveda. Skrivaču ni preostalo drugega, kakor da je nabrusil pete in ves opraskan zbežal v gozd. Znamke z otoka Lundy najmanjše države syetjj Otok šteje le 48 trebe filatelistov prebivalec v, vendar izdaja se» 14: zelo okusno izdelanih zm«111 Nekaj dni je imela vdova pred skrivačem mir. Toda lakota ga je prisilila in nekega večera je zopet prišel in boječe vprašal vdovo: «Ali imate še tisto hudo muco?* Vdova pa odgovori: «0 še, šel* Od tedaj je imela uboga vdova mir pred skrivačem. »Govoreči slroji« v Tibetu Po ulici je šel počasi stari mož. Okoli vratu je imel ovito volneno ruto, na glavi pa staro mornarsko čepico. V roki je držal palico, na njej, pa je visela že vsa oguljena usnjena vrečica za tobak. Tu in tam se je starček sklonil in nekaj pobral, potem pa spravil v vrečico. Pobiral je cigaretne ogorke. Že zged-j zjutraj je odšel na cesto, da ne bi pred njim pometači pometli o-gorkov in jih z vodnimi curki sprali s pločnikov. S cim naj vendar starček polni svojo pipo, če ne s tobakom. In tobak je drag, predrag zanj. Vsako jutro je tako pobiral cigaretne o-gorke in vsak dan je nabral dovolj za naslednji dan. Tudi to jutro je prišel. Pobiral je. «Kaj delaš, starček?* «Cigaretne ogorke pobi-pripeljanega blaga znova na- ram, fantič!* polnile svoje cisterne z gorivom, ker bo treba samo pri- «Strupeni so. Ali se ne bojiš?* «Zakaj bi se bal? Ogorki niso strupeni. Strupena je bila tista cigareta, ki sem jo prvič pokadil v svoji mladosti. Tista je bila strupena. Zastrupila me je tako, da zdaj ne morem brez tobaka*. Starček je odšel naprej, še se je sklanjal in pobiral ogorke po pločnikih. Jakov Ara »Atomska razsvetljava« Ce bodo pravočasno zgradili potrebne instalacije bo svetovno razstavo, ki bo leta 1956 v Bruslju, razsvetljeval električni tok iz atomske energije. Belgijska vlada je prepričana, da bodo to zamisel uresničili. Po izjavi predsednika ameriške atomske komisije so že v teku pogajanja z ameriškimi podjetji. Amerika bo nudila vso potrebno strokovno pomoč. Neki trgovec, ki je prišel iz Tibeta v Nepal, je tamkaj povedal, da so se v Tibetu pojaviii «govoreči stroji* Kitajci so namreč vzpostavili radiotelefonsko zvezo med Laso in Pekingom. Dalaj Lama je dobil telefonsko številko «Lasa 1». Po zatrdilih trgovca Ten Eemba je s tem tudi potrjeno, da je Dalaj Lama prva osebnost v Tibetu, pred Pančen Lamo. Hkrati s telefonom so se na tibetanskem tržišču pojavili tudi prvi radijski aparati. Kako je otok Celebes dobil ime Pravijo, da so pred mnogimi, mnogimi leti portugalski pomorščaki zagledali otok in se na njem izkrcali. Hoteli so zvedeti, kam so prišli. Na otoku so v majhni kovačiji našli kovača. Sedel je ob tnalu. Vprašali so ga: «Kako se imenfije ta otok?* Kovač, ki je prvič v življenju slišal portugalsko govorico, je mislil, da so ga vprašali, kaj dela. Zato je odgovoril: «Sele basi.* To pa pomeni kovinsko bodalo. Portugalci so se zahvalil' in odpluli naprej. Besedo, ki so jo slišali, pa so zabeležili v svoj zemljevid. Tako pravijo še danes temu otoku Celebes. Marsikdo bi mislil, da so San Marino, kneževina Liechtenstein, republika Andorra in državica Monaco najmanjše države na svetu, ki tiskajo svoje znamke. Te države tiskajo svoje znamke le v majhni meri za svoje resnične potrebe; tovrstne znamke pa se dobijo v vseh svetovnih filatelističnih trgovinah in omenjene državice črpajo iz znamk dober del svojih dohodkov. Poleg teh državic pa imamo še neko državo v miniaturi, državo, ki je v zadnjem času začela izdajati svoje znamke, ne sicer za lastno potrebo, ker ima ta državica le 48 prebivalcev, ampak za «potrebe» filatelistov vsega sveta. V sredini Bristolskega preliva, ob britanski obali se dviga iz morja skalnat otok, ki je dolg tri kilometre, širok pa poldrugi kilometer. Na tem otoku prebiva oseminštirideset prebivalcev. Ta otok se imenuje Lundy in pred dvema letoma so njegovi prebivalci praznovali tisočletnico samostojnosti. Prebivalci otoka praznujejo praznik svoje neodvisnosti na dan božiča. Leta 954 so na ta dan prebivalci zavrnili napad vikinškega morskega roparja Eriča Bloodaxeja. Ko so videli, da zmorejo sami zavrniti nasprotnike in napadalce, so poslali saksonskemu kralju De-vonschireja poslanca, ki so mu sporočili, da ne potrebujejo več njegovega varstva in da se smatrajo za samostojne, ter da bodo vrgli v morje vsakogar, ki se bo drznil stopiti na otok z namenom pobiranja davkov. V tem tisočletju je Anglija doživela mnogo sprememb v svojih vladarskih rodbinah. V vsem tem času se ni nihče zanimal za maloštevilne prebivalce otoka, ki so uporabljali poseben denar: puffin. Od časa do časa je prispela v pristanišče Barnstaple .ia angleški obali ladjica, iz katere so izstopili nekateri pre-bivalci-ribiči tega otoka, prodali tamkajšnjim trgovcem o-bilo rib, dobili pa v zameno moko, sladkor, pivo in druge potrebščine. Niso pijančevali v pristaniških gostilnah, ampak kar na svoji ladji ali pa na domačem otoku. Sele leta 1706 se je angleška vlada zavedla, da je Lun-dy neodvisen. Kraljica Ana, kateri so to sporočili, ni vzela zadeve resno in se je nasmehnila, A tega otoka se je vendarle spomnila. Eden izmed dvorjanov ji je postal nadležen in da bi se ga znebila mu je podelila naslov «Kralj Lundyja» ter mu uka,-zala, da zasede takoj svoj prestol. Najprej so se prebivalci u-pirali, da bi sprejeli vsiljenega jim vladarja. Le topovi angleške vojne ladje so jih prisilili na to. Kralj je imel prve čase težko življenje, ker so bili prebivalci otoka vajeni vladati s pomočjo svojih starešin. Da bi si pridobil njihovo naklonjenost, je vladar z obilico denbrja izboljšal razmere na otoku, prinesel novotarije in izboljšal njihovo ribiško floto. Prebivalci so se z njim končno sprijaznili in njegovi nasledniki so vladali otočanom do leta 1954. Zadnji «kralj» je bil Sir Martin Coles Herman, finančnik v londonskem Cityju. Ta je kot finančnik spoznal, da mu lahko njegovo kraljestvo prinese dober dobiček. *n dal je izdelati od priznanih umetnikov vrsto znamk. Znamke so bile že v tiskarni, ko je »kralj* umrl. Tiskarna je usta. vila nadaljnji tisk, ker ni vedela ali bo kdo to plačal. Morali so čakati notarja, ki je odprl kraljev testament, da so našli v njem klavzulo o dodelitvi precejšnje vsote otočanom. Svoje kraljestvo pa je Sir Martin pustil neki daljni sorodnici v Kanadi, za katero se ne ve, ali jo bo ta otok zanimal. Svet starešin pa je medtem z dobljenim denarjem plačal tiskarno in odprl na otoku poštni urad. Znamke so zelo lepo izdelane. Sedem znamk je namenjenih navadni pošt', ki se prenaša z ladjo na angleško obalo, ostalih sedem pa letalski pošti. Stari Sir Martin je namreč nameraval dvakrat tedensko povezati svoj otok z obalo s helikop- Tia' zujejo lundske konj*. ^ toku imajo namreč re)° . kalnih konjev. Letalske ke pa nam kažejo razne ki živijo na tem otok". f rombski znamki pa n?nL:|i kazujeta vikinškega hoJe ^ Nerabljene znamke s® . jo v mnogin filatelist'® , :________u r>a SO , govinah, rabljene P® redke, ker odide z otoka , ...» ---------- . mj dan le eno pismo. P’?rn ; kira.no z lundsko velja samo do ang*e do Barnstapla, ker ^ J avuj u LUJS. ^ uuazv/ O r ..................... -c- icrflO terjem. Vse znamke — razen i tam prilepiti na Pls dveh — so trikotne oblike, o-[angleške znamke- To Pu stali dve sta pa rombske obli- mnenju prebivalcev .. sictll UVC Oltt Jja iuuiuonv. v/**** I -J L----------- qi ke. Frankovne znamke prika-1 kršitev njihove suvere Tovarištvo med živaP živali so zelo tovariške med sabo. Prirodoslovci so zabeležili lepo število primerov, ko so živali pokazale to plemenito lastnost. Nekoč, je zabeležil priro-doslovec, je orel ujel majhno opico. Hotel je z njo odleteti in jo pojesti. Toda opica je začela vreščati m klicati na pomoč. Brž so od vseh strani priskakale opice, velike in majhne in navalile na orla s tako o-gorčenostjo, da je le-ta pustil plen in odletel. Še posebno je ganljiv primer tovarištva, do neke stare ptice. Bila je slepa in je umirala od lakote, ker se ni mogla gibati. Toda o-stale ptice so nosile stari in slepi hrano. Tako je leta doživela visoko starost, zahvaljujoč se tovarištvu o-stalih ptic. še posebno tovariški je pes, ki vedno brani človeka, kadar je le-ta v nevarnosti. Toda pes je lahko tovariški tudi do mačke, čeprav na splošno mislimo, da se ne moreta. Veliki prirodoslovec Darwin je imel mačko, ki je zbolela in je ležala v neki košarici. In Darwin je pripovedoval, da ni pes nikdar šel mimo košarice, ne da bi mačko obliznil «kar je pri psu najbolj veren znak vdanosti*, kbt je dejal ta odličen po-znavalec živali. Križanka "Sova« VODORAVNO: 1, žival, ki jo predstavlja lik križanke, 4. velika ruska reka, 5. 3. os. množ. pomožnega glagola «biti», 7 središče vrtenja, 9. dva enaka soglasnika, 10. zlomi, razbije, 11. severnoafriška država, 13. os. zaimek, 15. veznik, 16. skala, pečina v vodi, 18. gor- ska žival, 20 kratica ^ rejši, 21. moško ime’ valca, ki rije pod z® , NAVPIČNO: 1. ni znak za «na P010,^ osebni zaimek, 3. karta, 4. ne kratek, &■. p ki velja za neumno« j, šta, telegraf, telefon, u gocena surovina v S0., f 10. ni buden, sniva, jj? sedujem v svoji la£%J vilo, sestavni del ni»' | okrasni javni nas .■ skrajni konec potoka, lačen. Muha hitrejša od J., Nedavna razstava Parizu je pokazala, “ mj, talski stroji z nadzv trostjo nobeno čud®, jj primerjamo s hitr°s dosezajo žuželke, Pa katere druge stvar' p Muha CephenoinV^jtif živalskem svetu kord. Hitrejša je od preleti 3.800 km na uf»' Kaj sta doživela Marko In Metka gg», ^ Marko in Metka sta pač morala mirno čakati, kaj Jima bo prinesla bodočnost. Stanovala sta v udobni sobici, deklica, ki Jima je bila postregla prvič — Fatma Ji je bilo ime, — Jima Je stregla tudi dalje. Včasih Jima Je kaj zapela in Je svoje petje spremljala sama na nekaki tamburici. Otroka sta se kmalu naučila precej besed njenega jezika, ona pa Jezika otrok. Nekega dne je pritekla vsa preplašena in Je rekla: »Ras Omar — gospodar — hud! Zelo hud! Fatmo kregal!# Otroka sta kmalu izvedela, zakaj je bil poglavar tako slabe volje. Pilil Je železno konico na kopju in pri tem mu Je skočil železni drobec v oko Sicer so imeli pri plemenu domačega zdravnika, ali ta si ni znal pomagati. V poglavarjevi sobi Je zažigal razna zelišča, ali Jedki dim je dražil očesne zluz-nice še bolj. 1MPEXP0RT TRST, ULICA C. BATTISTI STEV. 23-1 Tel. 44-208 - Telegr. IMPENPORT - TRIF;S> UVAŽA: Vsakovrstni les. drva za kurjavo, gradbeni material 1 z v A,l^: tekstil, kolnn‘0‘n ^j1 in raznovrstne SPECIALIZ.RANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE Naročniki! KUPUJTE pri TVRD ki oglašajo v našem listu! Ribarič Ivan 1M PO RT ♦ EXPORT VSEH VRST LESA IN TRDIH <#! K'* TRST — ULICA F. CRISP1 M — TEL-ULICA DELLE MILIZIE IS — TEL. POŽAR ARTEMIO » TRST. ay •it TOVORNI PREVOZI i VS0 lit1 no*e AVTOGARAŽA Jtolafft TRST - HOJ AN — Ul* MOHEKi ST. ” 7 - TEL' pl) privatno tel. 27-240 — (Zadnja postaja fil°buS* Prostori za parkiranje avtomobilov In motornih koles — Odprto tudi ponoči — Prevoz potnikov z osebni!*1' * bili na vs kraje, tudi v laot1 * ' •* »i Vi«. * bnio PreP>ečevali da očistimo borovega sml ,(?oseničji mehi). Imeli loči>l-VSj iusarii sestanek in doi. kn a -• Inora iz vsake kmeč- OčistitYZlne en član na del°' nari v , raoramo Skrnjaka in tr. Koludrovco. V sredo zju- 1 smo se odpravili na delo j:;.p°. dveh urah marljivega ; anja se je mladincu Viktorji »icu zdrsnilo in je pa- s 5 metrov visokega bora. tibil Precej hud. kaj- tiut k je ostal nekai mi' _ , rez zavesti. Prepeljali so ««.domov in ker ni bilo hu-Posledic se je javil po-£".ne Pri zdravniku v Na-lažf1111' ,^dravnik je ugotovil Je poškodbe in bo v osmih “"'h okreval. ke^S* vaščani so zadovoljni mn i* .Pi zgodilo hujšega in želijo, da bi čimprej o-k„ jVel- Mislimo, da je za ta-delo še premrzlo. C. S. ION)ER d°l{!i in mučni bolezni etari naŠ dobro znani 76 let vina mizar Ivan Marija Gla-Pok ’ b° domače Miče Ledov, t m°Pal1 Sm° ga v nedeljo 5, Pnk na d°mačem pokopališču. redki"* Je bil eden izm°d hodil vaak'b obrtnikov, ki so st0 j* vsak dan delat v mehe n Prvo svetovno voj-otrok- dober oče svojim om. Naj mu bo lahka do-gruda. Kot vsako leto smo tudi letos na pustno soboto razdelili našo »pustno kaso». Po starem običaju se priredi v takem dogodku tudi dobra večerja, za katero je poskrbela Zora Zupanova, za kapljico pa Mirko. Seveda ni manjkala tudi harmonika, tako da smo se pri vsem mrazu, ki ga imamo, prav dobro imeli. Marsikdo pravi, kaj je treba take «ka-se», saj ima lahko vsak svojo kaso doma. Toda že marsikdo je občutil korist, pustne kase ko je dobil iz nje kak tisočak za prvo potrebo, ne da bi hodil v mesto okrog »gospode«, ki hočejo za vsak posojeni vinar vedeti še več kot policija. Zato se bomo vaščani še naprej včlanjevali v našo «kaso», ker vemo, da 10 imajo v rokah pošteni ljudje, saj se še nikoli ni zgodilo v naši vasi, da bi bile kakšne poneverbe, čeprav je naša lo-njerska «kasa» stara več kot 70 let. M. P. PREB ENEO V preteklem letu ni bilo v naši vasi nobene poroke, l-meli smo dve rojstvi, umrl pa je starček v starosti 95 let. Posebnih dogodkov ni bilo. Letina je bila srednja, oljk imamo več kot prejšnje leto, vina pa je manj, a je boljše. Upali smo, da bo v preteklem letu dokončana obnova naše vasi, namreč gospodarskih poslopij. Spomladi so nas namreč obiskali izvedenci iz Trsta in obljubili, da bodo še prišli in da bodo obnovili še kar je treba. Toda nihče jih ni več videl in vse je ostalo kot prej. Skrajni čas bi bil, da bi končno obnovili gospodarska poslopja in tudi popravili stanovanjske hiše. ki so bile poškodovane ob koncu vojne. BAZOVICA Pustni običaji v Beneški Sloveniji Za n dmivi in lepi so naši £*** običaji. Ze ko nasto-Seh Pustna doba se po va-OQlasi harmonika, fant-Diu'™ Tn°žie ene vasi tek-V». . 2 onimi iz druge. p. *!tn° za primer samo 5j Dreko. Prebivalci te va-,^0)0 seveda svoje; po-lce Pavade in tudi napa- Ijucj pač imamo.s,vsi, *■ ■ le- Pa pridejo fantje iz ilte °u v Dreko usi oma-crttS' 'n ko se okrog njih tj cJo vaščani, začno igra-jn n Hm oponašati navade temna?ake- Seveda se pri j, nihče ne užali, ker jim ian^i lahko kakšen drugi in s Vrnejo milo za drago kih 6 maščuiejo. v Trin- p je ® Poglejmo bolje, kakšen Pas a pofl°d. Ko pridejo v u £ 5e vsa družba razdeli «te i° de!a: v ate grden in v din. epe>>- Družba »teh or-(jitie 'Tna ncdo0°> v šahe J*1 tonu oponaša napa-So °mačinov. »Ti lepi« pa ške °Prern^ni v lepe mo-hiše 'n zene' hi hodijo od 3ih hi k, hiše, pri čemer ->AQprernlja godec s harmo-r)la ■ Toda eden od njih ni-«tjst-Para in temu pravijo PletJ here«. S seboj ima Post n,Co' šio pride v hišo, Pletenico na vidno jo v ’ PosPodinje pa vlaga-ten jajca in eklobasi- o se vrnejo domov. jim dekleta pripravijo večerja iz nabranih daril. Po večerji je ples, navadno v kakšnem skednju. Takih zabavnih večerov v naših vaseh ne manjka v vsem pustnem času. Vendar pa danes že ni več tako kot je bilo nekdaj. Mladina je skoraj, vsa po svetu. Največ zabave je po naših vaseh na mali in veliki pust, to je na predzadnji in zadnji dan pred pepelnico. Tak dan malokdo dela, vsi gredo v «pust». Vsaka vas ima svojo skupino in vsaka skupina svojega Pusta, ki ga nosi od vasi do vasi. Pust je slamnat mož oblečen v raztrgano obleko. Na veliki pust ko so prehodili že vse vasi, gredo najprej na večerjo, po večerji pa gredo fantje in dekleta možje iv žene iz manjših vasi na ples v kakšno večjo vas, kjer se zabavajo pozno v noč. Na pepelnico je dan pustnega pogreba. Nesejo ga štirje fantje, za njimi pa gre velika truma ljudi. E-den od njih je oblečen v duhovnika, ki kropi pusta z vinom. Ko pridejo na določen kraj, ki je običajno na višini, tako da je viden od daleč, ga zažgejo. Eni pri tem tulijo kot da bi jokali, drugi pa prepevajo, he mamice se jezijo nad mladino. češ da je greh zabavati se v postu. I. PREDAN 'Oster mraz in divjanje bur-je je tudi pri nas prisililo vaščane, da se držimo bolj na toplem in da le v najnujnejših primerih stopimo o-krog hiše ali na cesto po o-pravkih. Toda so mnogi, ki morajo kljub burji z doma. To so delavci v raznih mestnih tovarnah in drugod ter predvsem mlekarice, ki morajo s svojimi težkimi vrči v mesto, da si ohranijo kupce in da kaj zaslužijo. In ravno te poslednje najhuje občutijo mraz in burjo tako, da so do kosti prezeble, še preden zapustijo vas. Ko morajo čakati na avtobus, ki je v teh dneh zelo neredno vozil, si iščejo zavetje po raznih kotih m ob zidovih, ker kljub večletnim izkušnjam še sedaj niso v Bazovici zgradili za uboge ljudi nobenega, niti nai-preprostejšega zaklonišča. Mislim, da bi občina z minimalnimi izdatki lahko napravila tri zidove s cementno ploščo na vrhu brez oken in vrat, kar bi vsaj za prvo silo obvarovalo naše ljudi pred mrazom in burjo. Pa tudi z a tujce, ki prihajajo v vedno večjem številu v vas, bi tako zaklonišče bilo dobrodošlo v primeru dežja ali burje. Tako pa smo prisiljeni zatekati se v najhuših primerih v pekarno g. Mahniča, ki se je v teh dneh spremenila v piav-cato avtobusno čakalnico. Prijaznemu g. Mahniču, ki še nikomur ni odklonil gostoljubja, se najlepše zahvaljujem v imenu vseh, ki mu sicer neradi delamo nadlego v prodajalni. I. C. BRIŠČKI Naši otroci morajo v šolo na oddaljene Opčine. To pomeni za otroke muko in zgubo na napredovanju, za starše pa skrbi. Otroci so otroci, pa če so že tako previdni, in nikdar ne veš, kaj na poti v svojih glavah spredejo, kar zna imeti težke posledice. Nekoč, ko ni še bilo takega prometa in niso bili otroci tako nestrpni in razmišljeni, je bilo to drugače. Na železniški postaji Prosek so otvorili šolo za nekaj italijanskih otrok. Prav je, da ni njih šolanje združeno z dolgo cesto. A isto ugodnost naj uživajo tudi naši otroci, ki jih je nekaj vec. Za telefonsko zvezo se borimo že več let. Povedali smo kako se tujci, ki obiskujejo jamo, na tej pomanjkljivosti spotikajo. To je bilo zlasti lansko leto, ko je bilo mnogo obiskovalcev tudi iz tujine. Upamo, da bo ta stvar končno rešena. FERNETIČI Skozi naše naselje gre dnevno procesija ljudi, ki prihajajo iz Jugoslavije al-i na obratno. Čeprav je obmejni promet v zimskih mesecih manjši kot poleti, je v decembru dosegel nič manj kot 45 tisoč prehodov. Pri tem seveda ni vštet mednarodni promet, ki posebno poleti doseže izredno visoke številke. Zato lahko mirne duše trdimo, da je obmejni prehod na Fernetičih najvarnejši med vsemi bloki, ki vežejo naše področje z Jugoslavijo. Prav zaradi tega moramo omeniti nekaj pomanjkljivosti, ki bi jih z malo dobre volje lahko odstranili. Predvsem gre za razsvetljavo, toda ne samo na bloku, temveč tudi po naselju. Občina je pasivna in nima sredstev, da bi postavila nove žarnice. Zato bi lahko posegla vmes država in zadevo uredila, za kar bi ji ne bili toliko hvaležni vaščani, kot tujci in izletniki, ki se poslužujejo dnevno tega obmejnega prehoda. Nadalje bi bilo treba k bloku napeljati javni telefon. Res je naselje majhno in bi bili stroški za napeljavo telefona v primeri s številom prebivalstva preveliki. Toda nikakor ne smemo pozabiti na promet in na v decembru doseženo številko 45.000, ki sama na sebi zadostno govori o potrebi telefona. Tudi v tem primeru bi lahko priskočila na pomoč država. Upoštevati je tudi treba, da je na jugoslovanski strani bloka v bufetu javni telefon, očitno zato, ker se tamkajšnje oblasti zavedajo njegove potrebe. 2eleti bi bilo, da bi do takega zaključka prišle tudi tukajšnje oblasti. Končno so začeli graditi novo obmejno vojašnico. Slabo vreme onemogoča delo, a vseeno upajo, da bo do poletja dograjena. S tem se bo okolica nekoliko olepšala, kajti sedanje lesene barake pač niso bile nikomur v čast. —ep Kot pravijo, se zadeva zemljišč na »Zlanjivah«, kjer so Amerikanci zgradili znano i-grišče za rugby, bliža rešitvi. Pred nedavnim je bil v tej zve zi sestanek, ki sta ga sklicali Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov. Zal na sestanku niso bili prisotni vsi prizadeti lastniki, tako da nismo mogli ničesar skleniti. Na vsak način pa je pobuda, da bi izbrali zastopnike, ki bi po omenjenih organizacijah zadevo reševali, naletela na ugoden odmev/saj je znano, da je omenjenim organizacijam že večkrat uspelo take in podobne zadeve rešiti v splošno zadovoljstvo lastnikov, ki so jim oblasti zemljišča rekviri-rala. Pa še nekaj je, na kar morajo naši prizadeti posestniki pomisliti. Ce bi dali našo zadevo v roke odvetnikom, bi ti pri vsej stvari zaslužili lepe denarje, in to ne glede na ceno, ki bi jo za zemljišča dobili. Obe organizaciji pa bi našo zadevo speljali zastonj. Zato počakajmo še nekaj dni, da vidimo, ali bodo prišle pristojne oblasti na dan s kakšnimi konkretnimi predlogi. Ce teh ne bo, tedaj bi bilo najbolje, da se vsi skupaj zberemo, izvolimo odbor, ki naj ukrepa v našem imenu in ki bi bil v stalnem stiku s Kmečko zvezo ter 7.vezo malih posestnikov. Brez dvoma, da bosta obe organizaciji napeli vse sile, da bo naša zadeva v kratkem času in pravično rešena V. N. GORICA Po statističnih podatkih je bilo v goriški občini dne 31. decembra 1955. leta 41-991 stalnih prebivalcev. V preteklem letu je bilo ?61 porok, od teh 4 samo civilne; v letu 195<4 pa je bilo 235 porok, od katerih je bilo fi samo civilnih. Število rojstev je znašalo 634, to je 10 več kakor v letu 1954, ko je bilo v goriški občini rojenih 623 otrok; v preteklem letu je umrlo 575 oseb, leta 1954 pa 496. Po sledečih številkah je prebivalstvo v goriški občini naraslo za 109 oseb. Ce pa upoštevamo številne izselitve, se je število prebivalcev zmanjšalo za 103 ose- be v primerjavi z lanskim letom. * * * Cim bo vreme dopuščalo, bedo v Stražicah pričeli graditi 18 stanovanj. Ministrstvo za javna dela je namreč sporočilo ustanovi za ljudske hiše, da so bili predloženi načrti odobreni. Čeprav bo tudi ta gradnja prispevala k omiljenju stanovanjske krize, je v naši pokrajini še vedno več tisoč družin, ki bi takoj potrebovale primerno stanovanje. Tudi v mestu je stanje zelo slabo. Za eno razpoložljivo stanovanje se bori po več kot sto zainte-resirancev. To pomeni, da je kljub vsemu tempo stanovanjskih gradenj še vedno počasen in da prosilci še dolgo ne bodo prišli do zaželenega stanovanja. DOL • Ker je vreme slabo, ne moremo zunaj dosti delati, zato pa posedamo ob ognjiščih, popravljamo domače orodje in kramljamo o raznih dogodkih pri nas in drugod. Mladine seveda doma nihče ne priklene; ob nedeljah in praznikih, pa tudi ob delavnikih jo najrajši majhne čez mejo v Jugoslavijo. Pot na Opatje selo je se vedno v tako slabem stanju, da ni prehodna, kaj šele da bi po njej vozili motorji. Pravijo, da jo bodo v kratkem popravili do meje. Ko jo bodo popravili še na jugoslovanski strani, bo po njej lahko vozil tudi redni avtobus Go-rica-Kostanjevica (ali Komen), ki je po sporazumu sicer predviden, vendar zaradi slabe ceste sedaj ne more voziti. p e e V Vižovljah niso imeli še takega praznika kot danes, ko praznujeta 60-letnico poroke Anton Klarič in Karolina roj. Pahor, dve stari in še čvrsti kraški korenini. Veselju ob taki srečni in redki otitetnici se pridružujejo svojci in vsi vaščani, ki cenijo in spoštujejo slavljenca. Več kot pol stoletja skupnega zakonskega življenja v dobrih in slabih časih, to je že nekaj, kar malokdo doživi. Anton se je rodil 25. maja 1874 v Vižovljah. Se mlad je ostal brez staršev in si je zato moral kmalu poiskati življenjsko družico. Ker je bil fant od fare, mu to ni bilo težko. Izbral si je brhfto in čedno dekle v Novi vasi pri Opatjem selu, kjer se je Karolina rodila 9. aprila 1875. On in ona sta že v mladih letih okusila grenkobo živ. Ijenja m sta morala garati. Preden se je poročila, je Karolina kar štiri leta dvakrat na teden nosila iz Nove vasi mleko v Trst — peš. Nato pa je bila na svojem domu skrbna gospodinja in je imela kaj dela s kopico otrok. Imela sta jih 12, 8 fantov in 4 deklice, od teh jima je umrlo 6 in 3 So v Argentini. Anton pa je bil skrben gospodar. 30 let lovski čuvaj in izvrstni 'lovec, da mu ga ni bilo para v vsej okolici; pa tudi ribe je lovil celih 40 let in bil 17 let dober pevec. Leta pač tečejo, a on in ona jim čvrsto kljubujeta. Vsi, ki ju poznajo in cenijo, jima skupno z otroki in svojci kličejo še na mnoga leta. Iskrenim voščilom se pridružujejo tudi uredništvo in uprava Primorskega dnevnika, ter tajništvo Kmečke zveze, katere je Anton ustanovni član. Iz naše majhne, na griču stisnjene vasice, se oglašamo le poredkoma. Saj se le malokdaj dogodi kaj posebnega. Ob dolgih zimskih večerih se radi zbiramo doma. Naši fantje so zelo vneti pevci in ne zamudijo nobene pevske vaje. Pevski zbor s Peči obstaja že vrsto let in vseskozi ga uspešno vodi tov. Ivan Pete-jan. Nastopili so že v tržaškem radiu, vendar bi radi, da bi nam kmalu priredili kakšen javen nastop v Gorici ali v Sovodnjah. ŠTANDREŽ V nedeljo smo imeli redni občni zbor živinorejcev. Udeležba je bjla dobra in pomenili smo se o nadaljnjem de-lu v 'društvu,• katerega obstoj je za nas nadvse pomemben in koristen. V kratkem bomo imeli tudi občni zbor društva neposrednih obdelovalcev zemlje. S skrbnim gospodarjenjem nam je to društvo prihranilo obilo izdatkov, vendar bomo o njegovem delovanju spregovorili več po rednem občnem zboru. Steverj an Razveselili smo se ko smo zvedeli, da se je pevski zbor spet sestal in da so se pevci domenili s pevovodjem za redne vaje. Naši fantje so se cct dobri pevci že marsikje izkazali in zato upamo, da bodo v bodoče bolj vestno gojili našo pesem in tudi kaj kmalu nastopili. Mladina je še precej zaspala, vendar upamo, da je to samo sezonskega značaja. Pred leti nas je s svojimi dramskimi nastopi na prostem prijetno presenetila. Upamo, da bo prihodnjo pomlad prinesla zopet kakšno domačo zabavo. Sibirija nad Trstom Dopisi s podeželja fRAlMCE MAGAJNA !Zllthinad!?hhv desetletjih smo ha,.u‘haki~ ŠFa ^edstva proti -f™ skodljivcem in še 1» treba apovedujejo. Seveda v!Ra škr£?^prej Poznati vsa- 5? »Kilvca posebej in c e navade, potem thog,, j*10 ugibati, kako bi tir. d siL3' e ugonobiti. čJ nih rae+v škodljivce koti. 6 boli • spadajo glivi-Js°č vrst 'l.1 'n virusi. Nad j tiki, Dii ie znanih. V A-z« ? se radi ukvarja- littr 5kwla t™'' Pravijo, da Višinah kl 1° na koristnih ii 'e hr>i av'’° letno gli-dofe- »k°>i tri mili--uzenih i Y- In to samo v »Saznf “tavah. Da; dan yfilanstveniki si dan 1° glavo, kako bi rast-rali ali jim na pot. Ze so odkrili mo-zeplo in še kaj. je bilo, kar so za določene malo je bilo to na vseh IVO. [Uru>iP°i ‘atmsko ime-Sr.,7) . 'Po slovensko ,,f„dst.vu. ki jih ubija. ghv&i’1 - ubijalec iImč žveplo je fun-D1Ja nekatere gli-apno je huiš' ubija več vrst silovitostjo. K-fungicidov ie (bakreni sulfat). “e fungicida, ki Ubijal vse vrste škodljivih, t. j. bolezenskih glivic. K temu moram še nekaj dodati, da bo stvar bolj razumljiva za vse. Kadar človeka napadejo bolezenske glivice (razni koki, bacili n drugi), pokliče zdravnika, da dožene, katere vrste so. Ce se zdravniku to posreči, bo bolniku dal in vcepil tega ali onega zdravila, ki deluje no-disi kot fungicid ali kot pomoč telesu, da bo to hitreje in močneje samo v sebi ustvarjalo nekake lastne fungicide oz. obrambne snovi, fu gromno zdravil imamo; kinin, aspirin, sulfoamide, penicilin, streptomicin in še nešteto drugih, ali niti enega med vsemi temi ni, ki bi preprečilo ni' ozdravilo vse bolezni. V polni meri velja tudi za človeka, da je bolezen laže in veliko u-spešneje in ceneje preprečiti ali »e ji ubraniti, kot jo pa pozneje, ko se pojavi, zdraviti. Vendar je mogoče človeka z uspehom zdraviti tudi. ko je že bolan, ne drži pa te za rastline, vsaj pri najnevarnejših boleznih ne. Rastlini ne moremo dati penicilina. Pšenica, ki jo je napadla rja. bo rjasta; ni zdravila, ki hi jo ozdravilo. Ko peronospora napade vinsko trto, bo napadena; nobena galica je več ne ozdravi. In še bolj velja to za razne virusne bolezni, ki jih niti preprečiti ne moremo vselej, kaj šele ozdravit) Proti glivičastim boleznim rastlin imamo na svetu že to- liko obrambnih sredstev, da mora biti že velik strokovnjaz tisti, ki se na večino spozna NajnepTijetnejša stvar pa je, da niso vsa ta sredstva učinkovita za vse vrste gliviža-stih bolezni. Žveplo je brez moči proti peronospori, odlič no pa kljubuje oidiju ali trtni plesni. Modra galica prepreči peronosporo, premalo od deluje proti plesni. Zavoljo tega smo prisiljeni uporabljali obe sredstvi, kar nam poveča delo in stroške. Kdo more pojasniti, zakaj je to tako? in prav taka resnica velja za desetine in desetine drugačnih bolezni. Fungicid, ki .-p dobro obnaša proti rjavi gnilobi, na breskvah, je povsem brez moči proti podobni gnilobi na češnjah. In tako naprej. Človek bi mislil, da res ne more drugače biti. Da ne bo nikoli sredstva, ki bi Dre-prečevalo vse ali vsaj mnoge bolezni, kakor ne bo najbrž nikoli zdravila, ki bi v človeku hkati zatrlo tuberkulozo, raka, revmatizem, bolezni srca. jeter, ledvic in še kakih sto kožnih. In vendar beremo v ameriški reviji, da so kar po naključju odkrili fungicid, ki naravnost pometa z najrazličnejšimi glivičastimi boleznimi rastlin. Maj povem, kako so ga odkrili in koi je pravzaprav V mestu Lindenu, država New Jersey so veliki laboratoriji raziskovalne in inženirske družbe Esso (Esso Research and Engineering Co.), Družba Esso, kakor je znano, ima opravka s petrolejem in vso njegovo žlahto. V njenih laboratorijih za kemijo se trudijo vrste znanstvenikov, da bi odkrile v ostankih tega prirodnega produkta kaj novega in koristnega. Marsikaj najdejo. Njihov nestor, dr. Louis Mikeska, ima že sto patentov na svoja kemična odkritja. K temu možu pristopi nekega dne mlad sodelavec, ki se piše AHen R. Kittleson, in ga poprosi; «Ali imate še kaj tiste o-studno dišeče tekočine, ki ji pravite ,perchloromethyl mer-captan'? Nedavno ste se u-kvarjali z njo«. «Se jo imam«, je rekel Mikeska in se nasmehnil. »Cernu pa vam bo? Ali bi morda radi z njo skadili ljudi iz hiše na cesto?« «Ne», je dejal Kittleson, «pač. pa upam, da se mi bo posrečilo narediti iz nje dober insekticid (ubijalec žuželk) za zatiranje raznih škodljivcev«. Dobil je smrdečo tekočino in izginil v svoj laboratorij. Dneve in tedne se je ukvarjal z njo, dodajal ji razne primesi, varil in kuhal v retortah in od časa do časa je nastal kak izdelek, ki je nekaj obetal. Vsakega je označil s serijskim znakom «SR» in zaporedno številko. Za vsakega je imel formulo točno zapisano in vsakega je poslal na preizkušnjo v preizkuševališče bližnjega vseučilišča Rutgers. Tako je s takimi eksperimen-t; končno dospel do izdelka, ki mu je dal znak in številko «S'R 406», imenuje pa se «N-trichloromethylthio - tetrahy-drophthamilide«. (Kemiki bi znali pojasniti, zakaj ima ta zamazek tako nekrščansko i-mel) Tudi ta izdelek je poslal umenjeenmu vseučilišču v preizkušnjo, trdno prepričan da ie to insekticid. Pretekli so tedni. Nekega dne zabrni telefon na Kittle-sonovi mizi. Neki tehnik z vseučilišča Rutgers kliče. »Cujte! Tale vaša sestavina — SR 406 — je čudežna stvar. Vsi smo navdušeni«. «Kaj? Tisti insekticid?« j* vprašal Kitteleson željno. «Kakšen insekticid — fungicid je. Kakor obeta, bo to eno najuspešnejših sredstev zoper rastlinske bolezni«. Od tega dne dalje so se delali poizkusi v vedno večjem obsegu na vseh mogočih rastlinah in proti vsem mogočim boleznim. Preden more tak izdelek biti dan na trg, je potrebno o njem vedeti vse dobro in vse slabo. Državna in zasebna preizkuševališča ga sprejmejo v svoje roke, da ga preizkusijo. Vse to vzame mnogo časa. Potem primerjajo dognanja raznih preizkuševa-lišč in mnenja strokovnjakov in šele na to je izrečena končna sodba. Novo sredstvo je bilo pre-izkušano po vseh predelih A-merike in tudi v Kanadi. Evropi in še drugod. In čeprav ni sicer nikak vesoljni čudež, se je vendar od'ično izkazalo kot najučinkovitejše in najumver-zalnejše sredstvo v borbi proti glivičastim boleznim rastlin. Doslej je taiogla Amerika pridelovati brezhibno lepa jabolka le v državah zahodno od Skalnega pogorja, ker podnebje tam ni ugodno za r.e-ko škodljivo glivico. Na vzhodni strani pogorja vse do skrajnega vzhoda Amerike je ta gliva povsod kvarila lepoto ;n kakovost jabolk in nobeno sredstvo ni pomagalo. Razveseljeni sadjarji trdijo zdaj. da novo sredstvo glivo kompletno uničuje (oziroma zavre v razvoju) in njihovo sadje je zdaj prav tako lepo kot ono iz Oregona in Washingtona na skrajnem zahodu. Z odobrenjem ameriškega ministrstva za kmetijstvo je novi fungicid dobil dve lahko izgovorljivi imeni, pod katerima se v Ameriki že prodaja, in sicer «ortocid» (orthocidei in »kaptan« (captan) — kakor se na primer prodaja DDT pri nas pod imeni pantakan in pepein. Oba, ortocid in kaptan, sta v obliki belega prahu in ne kake slabo dišeče tekočine. Uporabljata pa se raztopljena v vodi kot škropivo in ne kot prašivo. Doslej je ta fungicid služil v glavnem za škropljenje jabolčnih nasadov. Drugod več v poskusne namene, ker ga ni bilo izdelanega dovolj za vse. Njegova raba se pa zdaj neznansko širi in že se zidajo nove tovarne, ki ga bodo proizvajale. Že lani je bila v Per-ryju (Ohio) zgrajena tovarna, ki bo vsako leto izdelala deset milijonov funtov tega sredstva. Splošna poročila so, da SR 406 uničuje nešteto vrst škodljivih glivic na rastlinstvu in to prav tako na zelenjadnem, cvetličnem ali drugačnem vrtu, kakor v sadovnjaku, na polju ali v vinogradu. Tudi za razkuževanje semen je neki boljši kot katerokoli doslej znano razkužilo. Seveda ne vem, ali je mogoče prav vse verjeti, kar piše revija, toda v njej berem celo, da so v Švici odkrili še eno dobro lastnost, ki skoroda nima opravka s kako boleznijo; grozdje, ki je raslo na trtah, škropljenih s tem fungicidom, je dozorelo od osem do štirinajst dni prej kot bi sicer Jagode na njem so bile debelejše in tudi dokaj slajše. Nekateri napovedujejo, da bo novo sredstvo zaradi svojih velikih fungicidnih svojstev kmalu služilo še drugod. Dodajali ga bodo raznim izdelkom, na primer toaletnemu in pralnemu milu. Brez dvoma se ga bo poslužila tudi farmacevtika za razne izdelke, ki služijo v higieni. Ob vogalih so nastali zameti. Življenje v mestu je bilo paralizirano, zaradi poledice in burje niso vozili trolejbusi na mnogih progah. Zaradi poškodovanih dimnikov, streh in žlebov ter manjših požarov so imeli gasilci polne roke dela. V petek dopoldne so začeli čistiti ulice. Tudi pred magistrat je ua Glavni trg burja nanesla kupe snega in delavci so imeli ves dan opravka, da so ga odstranili. Prazno je bilo na trgu in mrtvilo v pristanišču, ker nobena ladja ni mogla zaradi slabega vremena pristati, niti odpluti. Uboge živalice! Zebe jih in lačne so, ker malokdo pride v takem vremenu na trg, da bi jim natrosil hrane. Zato prileti, v upanju na drobtinice, cela jata golobov k človeku, ki se za hip ustavi. Taka gneča je bila okrog njega, da si mož ni upal skoraj prestopiti. Bolj predrzni ali bolj lačni golobi pa so mu sfr-fotali na glavo, na roke in na ovratnik. Ta teder. je kazalo, da nam bo vreme prizaneslo in da bomo imeli prijeten pust, teda v četrtek dopoldne je nenadoma začelo snežiti a kmalu se Je pojavila burja, ki je vedno bolj razsajala in pritisnil je hud mraz. 800 delavcev Je čistilo ulice, da bi bilo bolj varno za voznike in pešce, burja pa je ovirala njihovo delo. V prvih jutranjih urah so bili sunki burje še močnejši kot v četrtek. S požrtvovalnostjo osebja pa je bil ponovno vzpostavljen redni tramvajski in trolejbusni promet. V petek popoldne je malo pokukalo sonce in bur-ja se je za hip potuhnila, kljub temu pa Je se zeblo. Ti dve deklici pa sta se vendar opogumili, vsedli sta se na stole pred veliko kavarno na Glavnem trgu in seveda dobro oblečeni, uživali ob nenavadnem zimskem motivu. Pa ne dolgo. Ob takem vremenu radi nastanejo požari. V dveh dnevih smo imeli v Trstu, poleg manjših, še dva hujša požara, ki sta povzročila veliko škodo, posebno požar, ki je opustošil moderno in dobro založeno trgovino s fotografskim materialom v Ul. Carducci. Zal smo vam morali pokazati tokrat te slike, namesto slik o pripravah na pust, o šemah in veselem razpoloženju, ki ga je pokvarilo to sibirsko vreme. PRIMORSKI DNEVNIK ™*s ",x\, fKH D Ž—............I............ — PETKI, j V A SEJA MESTNEGA OBČINSKEGA SV/hiTA 2 večino občiiiski svet sprejel demisijo ctičžnshe gradbene komsije Za zboljšanje plač obč. uradnikom bo občina polroši a šest milijonov lir V petek zvečer je bila seja mestnega sveta, na kateri je bilo prisotnih 27 svetovalcev. Med najbolj občutljivimi vprašanji je bila demisija gradbene komisije pri županstvu. Do demisije je prišlo zaradi znanega spora med županstvom in inženirsko zbornico, o čemer smo v našem listu svoj čas obsežno poročali. K diskusiji se je orijavilo več svetovalcev, med njimi tu. di odv. Culot, ki je dejal, naj bi razpravo o demisiji preložili na prihodnjo sejo. Zupan je bil mnenja, naj se zadeva takoj razčisti. Kljub temu je dal po deset minutnem odmoru na glasovanje Culotov predlog, ki je bil odbit. Za sprejem demisije je glasovalo 19 svetovalcev, preti sedem, eden pa se ie vzir-žal. V začetku seje se je župan spomnil smrti občinske uradnice Braulin, ki je umrla zaradi poškodb prometne nesreče, občinski svet pa je sprejel demisijo odbornika za higieno in zdravstvo dr. Roeca Za zboljšanje plag občinskih uradnikov namerava občina potrošiti šest milijonov lir. Germana Michelija vnele sa- je; kmalu zatem so odhiteli v Ul. Balilla, kjer je v stanovanju štev. 15 Giovannija Baita prav tako gorelo v dimniku. V obeh primerih ogenj ni povzročil škode. Kmalu po 10. uri so stanovalci v Raštelu na št. 41 obvestili gasilce, da je veter povzročil okvare na dimniku. Ko so prišli na kraj, so gasil-C’ dimnik podrli, ker je pretila nevarnost, da bi se porušil in tako spravljal ljudi v nevarnost- Skoda znaša okrog 20.000 lir. Hiša je last Emilije Grusovin, V oda v vodovodnih ceveh je v mestu marsikje zamrznila Včeraj je zapadlo še nekaj snega Burja je ponehala - temperatura se bo verjetno nekoliko dvignila Piemrazen in brez brane padel v nezavest Najdeni predmeti Na uradu mestnih stražnikov v Ul Mazzini 7 so zadnje dni pošteni najditelji od dali moško kolo ter ženski smučarski kostum. Kolo in obleka sta bila najdena v mestu, kjer sta jih lastnika izgubila. Prizadeta naj se zglasita na omenjenem uradu. Včeraj zvečer ob 19.30 so pripeljali z avtomobilom Zelenega križa v bolnišnico Rdeče hiše 70-letnega Luigija Pranzonija, brez stalnega bivališča. Bolničarji so izjavili, da so ga našli nezavestnega na tleh. Franzoniju je verjetno postalo slabo, ker je bil zaradi mraza in pomanjkanja hrane zelo oslabel. V bolnišnici, kjer so mu nudili takoj prvo pomoč, leži še vedno v nezavesti in zdrav, niki so izjavili, da je njegovo zdravstveno stanje precej resno. Včeraj zjutraj je ob hudem pihanju mrzle burje v Gorici zapadlo še nekaj snega, ki se je nabiral v zametih v zatiš-nih krajih. Okoli poldne je burja nekoliko ponehala in sonce je sramežljivo posijalo z na pol oblačnega neba. Kjer je bilo zavetje, se je temperatura nekoliko dvignila in sneg se je pričel prav počasi taliti. To je trajalo komaj kakšno uro, kajti sonce se je kmalu nagnilo k zatonu in izgubilo moč. Na osojni strani je bila temperatura ves dan pod ničlo. Popoldne je burja skoraj povsem ponehala Le v severnem delu mesta pri svetogorski postaji in v Pevmi, kjer burja nikoli ne prizanese, se je od časa do časa oglasila in dvignila oblak snega in prahu. Promet v mestu je povsem normalen. Kolesarji, ki so za nekaj dni pustili prevozna sredstva doma se jih zopet poslužujejo- Najhujše je mimo m kolo je v Gorici zaradi praktičnosti še vedno v modi Od sibirske zime leta 1929 ni v mestu voda v vodovodnih ceveh zmrznila v tako številnih primerih kot sedaj Številni meščani se pritožujejo, da so danes že tretji dan brez vode. Hodijo jo iskat k sesedu ali pa k javnim pipam. Nekateri so jo pripeljali domov tudi v sodih. Vsi smo s sedanjim mrazom bolj ali manj prizadeti. Naj huje pa se godi tistim revnim družinam, ki nimajo denarja za nakup goriva in za gretje stanovanja. Te si toliko bolj želijo, da bi šel mrzli val čimprej mimo. VPRAŠANJE DOLENJSKEGA IN ŠT EVERJANSKE GA VODOVODA Ojačevalec TV julija na hribu Sv. Mihaela Televizijski tehniki so vprašali goriške izvedence s področja televizije, kateri prostor bi bil najprimernejši za postavitev ojačevalca, ki bi o-n.ogočil našemu mestu in bližnji Furlaniji bolje sprejemati televizijske oddaje. V začetku sta bila imenovana dva hriba, in sicer Kalvarija m Sv. Mihael. Po zadnjih vesteh pride v poštev samo Sv. Mihael. Govori se, da je načrt za postavitev ojačevalca ie napravljen in da nameravajo z deli kmalu pričeti. Predvidevajo, da bodo dela končali do konca julija. V ponedsliek. H in sreJo na vseli Šolali ni o« Za Mm čimprej najti ugodno rešitev Na zadnji seji pokrajinskega ■ k sosedom ali k javnim pi-sveta so razpravljali tudi o | pam, ker je doma nimajo za-vodovodu v Dolenjah. Dolenj- radi zamrznjenja v vodovod- Goriški šolski proveditorat sporoča, da v ponedeljek, torek in sredo 13., 14. in 15. februarja na vseh šolah v nasi pokrajini zaradi mraza ne bo pouka. Na hodniku padla in si zlomila nogo Včeraj dopoldne okrog 10. ure je 77-letna gospodinja Gio-vanna Auerbor iz Ul. Brigata Casale št. 37 na hodniku stanovanja po nesreči padla. Ko je poskušala vstati, je začutila hutde bolečine v levi nogi, zaradi česar so jo takoj odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia. Tu so ji pri pregledu ugotovili verjeten zlom noge in so jo pridržali na opazovanju. Zaposlenost goriških gasilcev Goriški gasilci so tudi včeraj gasili ogenj v dimnikih. Tako so ob 8. uri dopoldne odšli v Ul. Locchi štev. 8, kjer so se v dimniku stanovanja tka občina je zaprosila pokrajinsko upravo za polmilijonsko posojilo za izdelavo načrta za gradnjo vodovoda. Vsota naj bi predstavljala neke vrste predujem na večmi-lijansko posojilo, ki bi ga občina potrebovala za izgradnjo vodovoda. Vodovod bi spadal v sklop vzhodno-furlanskega vodovoda (CAFO), vendar ne bi bil z njim organsko zvezan, ke-r bi bili stroški preveliki. Zaradi tega nameravajo zajeti vodo v Judriju, jo prečistiti in poslati v rezervoar. Potrebno bi bilo, da bi, se za vprašanje zavzela tudi pokrajinska tehnična komisija in pripravljalna dela pospešila, kajti celo pri najboljšem poteku del ni mogoče misliti, da bi se načrt izvedel pred štirimi ali petimi leti. Ob tej priložnosti je pokrajinski svetovalec Poletto vpra. šal, kako je z vodovodom v Stcverjanu. Odgovorili so mu, da se pokrajinske oblasti za vprašanje zanimajo. Kakor je znano, so si dopisovali pokrajinski svetovalec Poletto, poKrajinska uprava in ‘stever-janska občina, da se dožene kateri način je najboljši, da se izvede in se obsežna občina preskrbi z vodo. Vse kaže, da je bila misel, naj bi napeljali vodovod iz Jugoslavije, dokončno zavržena, ker je pokrajinska uprava kategorično proti vsakemu uporabljanju vodnih virov s pod-ločja druge države Vprašanje postaja še bolj zapleteno, ker je števerjanska občina zelo razsežna in bi napeljava cevi v vse zaselke izredno veliko stala. Kljub vsemu želimo, da bi tudi števerjanski občini po- krajinska uprava posvetila večjo skrb in prebivalstvu zajamčila vodo, ki jo marsikdaj hudo pogreša Kaj pomeni pomanjkanje vode, to bi lahko te dni povedali tudi številni meščani, ki morajo po vodo r.ih ceveh. Razbili izložbeno steklo m vdrli v trgovino Odnesli so za okoli 100.000 lir tekstilnega blaga V noči med četrtkom in petkom so neznanci okradli tekstilno trgovino Wande Ulrico v Ul. Crispi. Predrzneži so najprej razbili izložbeno steklo in vdrli v prostore, od koder so odnesli štiri kose blaga za moške obleke in en kos blagu . za moški plašč. Požar v Foljanu povzročil veliko škodo Na posestvu Angela Bor-ghesa v Foljanu je včeraj v jutranjih urah nastal požar, ki je zajel najprej podstrešje, nato pa še poslopje. Kako je prišlo do požara, še ni ugotovljeno. Ob 6. uri so na kraj cdšli goriški gasilci, ki so nemudoma pričeli gasiti. Na podstrešju je zgorelo 15 stotov slame, 10 stotov sena, razno kmečko orodje, nekaj sodov vina v skupni vrednosti okrog 400.000 lir; poslopje pa je bilo poškodovano za okrog 1 00.000 lir. Poslopje je zavarovano. Šele naslednji dan ugotovil da si je zlomil nogo S prognozo okrevanja v 30 dneh so včeraj popoldne pridržali v bolnišnici Brigata Pavia 73-letnega Valentina Geja iz Ul. Rabatta 19 v Gorici. Ko je Cej pretekli četrtek dopoldne šel po neki goriški ulici, se mu je nenadoma zdrsnilo in je padel. Pri padcu se je udaril v levo nogo, toda takrat ni polagal poškodbi ni-kake pozornosti. Ker pa so se bolečine večale, je naslednji dan šel k zdravniku, kateri ga je napotil v bolnišnico zaradi zloma noge. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Pontoni-Bassi; Raštel 27 - tel. 33-49; od 8. do 12.30 pa je dežurna lekarna Alesani, Ul. Carduccl 12 - tel. 22-68. A I N O CORSO. 14.00: »Vesela vdo- va, L. Turner in F. Lama, v barvah. VERDI. 14.00; «Majhna pošta« F. Valeri in A. Sordi. CENTRALE. 15.00: «Pesem ljubezni«, M. Fiore in C Villa. VITTORIA. 14.30: «Prekleti dan«, S. Tracy. MODERNO. 15.00: «Gola ostro ga«, v barvah. Rojstva, smrti in poroke V goriški občini je bilo od o. do 11. februarja 10 rojstev, 28 primerov smrti, 5 oklicev in 6 porok. Rojstva: Giovanna Koršič Tiziana Torta, Annarita Del-pin, Patrizia Nanut, Sergio Marega, Fiavia Lorenzut, Roberto Urizzi, Tiziana Tulisso patrizia Simone, Mauro Petro-galli. Smrti; 63-letna gospodinja Giovanna Belletich, por. Sal-vini, 84-letna gospodinja Maria Fratti, vd. Piani, 71-letna gospodinja Antonia Bonifacio por. Martellani, 45-letni podčastnik it. vojske Ernesto Budo. 89-letna upokojenka Ar-cangela Venetucci, vd. Lodi, 801etni kmetovalec Valentino Sossou, 69-letna gospodinja Emma Brumat, vd. Ussai, 72-letni upokojenec Karlo Makuc, 80-letni upokojenec Giuseppe Collenzini, 49-letni upokojenec Rodolfo Perko, 65-let-ni upokojenec Luigi Menon, b71etna gospodinja Rosa Murini, por. Versolato, 55-letna občinska uradnica Maria Brau-lin, 58-lelni vrtnar Davide Vi-sintin, 58-letni uradnik Erne-to Cappellari, 72-letna gospodinja Maria Calligaris, vd. Cechet, 631etni upokojenec Luigi Chittaro, 86-letna gospodinja Karolina Sfiligoj, vd Markočič. 68-letni kmečki delavec Emilio Cattarin, 721etna gospodinja Rosalia Del Ponte, vd. Zigaina, 80-letna gospodinja Anna Stocco, vd. Paduan, 91-letna gospodinja Maria Mar. tini, vd. Goldnerkreuz, 69-letna gospodinja Elisa Tomba por. Tominz, 73-letni pleskar Alfred Tominz, 72-letni upokojenec Luigi Humar, 79-letna gospodinja Enrichetta de Cla-ricini, 19-letna gospodinja Ro. setta Tommasi, 86-letna gospodinja Caterina Tomadin. Oklici; trgovski predstavnik Mario Cozzutto in gospodinja Albina Antoni, zdravnik dr. Vincenzo de Michelini in bolničarka Laura Pesto, trgovec Franco Cremonesi in uradnica Arianna Crachi, študent Antonio De Leo in prodajalka Teresa Urši, učitelj Lino Bandelli in gospodinja Maria Cocianni. Poroke: trgovec Armando Ballandini in gospodinja Ger-trude Prugger, častnik it. vojske Ugo Diana in študentka Giovanna Bertolini, mehanik Luciano Valle in gospodinja Lidia Vida, šofer Luigi Bandelli in šivilja Loredana Del Fabbro, trgovec Massimiliano Bianchi in učiteljica Marcella Vallantig, trgovec Luciano Di Taranto in gospodinja Mirel-la Tiberio. r-w .ur...... iiijU;:- mjiu pit ■ I m:::::::: TEKMOVANJA ZA POKAL KURIKKAIA Romanin prva na 10 km v Planici Dve Jugoslovanki na 3. in 4. mestu Med mladimi prvi Francoz Mercier PLANICA, 11. — Drugi dan tekmovanja za pokal Kurik-kala je bil danes v Planici tek na 10 km za ženske. Zmagala je Italijanka Fides Romanin pred rojakinjo Taffro. Na sledečih dveh mestih sta Jugoslovanki Birko in Rekar. Rezultati: 1. Fides Romanin (It.) 46’43”; 2. Ildegarda Taffra (It.) 47’05”; 3. Nada Birko (Jug.) 47’54”; 4. Mara Rekar (Jug.) 48’07”; 5. Bottero (It.) 48’47”; 6. Bla-ženka Vodenlič (Jug.); 7. A-malija Belaj (Jug.); 8. Mi-chelle Vivot (Fr.); 9. Colette Zhabreboir (Fr.); 10. Karmela Kavčič (Jug.). V tekmovanju mladincev na 10 km je prvo mesto zavzel Francoz Rene Mercier s časom 40’59”, drugi Giulio Flo-rian (Italija) 41’28”, tretji Fe-lix Metiel (Francija) 42’28”, četrti Franc Lakota (Jugoslavija) 44’33”. CHAMONIX, 11. — Danes je bila tu na sporedu tekma v moškem in ženskem smuku za veliko nagrado Chamonixa. Še nihče ni dobil 3 miijnnnv! (Nadaljevanje s 3. strani) je na vprašanje nemogoče odgovoriti; nemogoče vsaj tedaj, če se od človeka ne zahteva istočasno določene (izdatne!) količine zgodovinskega znanja. Ko je tako televizija že pokosila oba «polfinalista», sta prišla končno na vrsto težko pričakovana kandidata za najvišjo vsoto. Prvi je prišel Gniglione, ki je naredil vtis, kot da ima neko težko slutnjo; toliko stvari bi rad povedal, preden je odšel v kabino, sel je sam, brez svetovalca. Vprašanje se je nanašalo na Bartalija in Coppija ter njun plasma v etapi na Tour de France 1949, ki se je končala v Bruslju. Tega pa tudi eživi kolesarski leksikonu ni vedel — in ostali dve vprašanji nista bili več potrebni. Kaj bo z zadnjim kandidatom, geografom posseno? Se preden je odšel v kabino, je zvedel, da ga čaka, če bo pitdel, novo stanovanje kot tolažilno danlo, nekdo mu je tudt poslal vabilo, da preživi 8 dni na nekem lepem otoku. Tudi on je šel v kabino brez svetovalca. Na prvo vprašanje (ki je bilo pravzaprav dvojno), je briljatno odgovoril. Toda tudi njega je pokopalo drugo vprašanje o nekem majhnem mestu nekje sredi Afrike, s 15.000 prebivalci, ki je z železnico povezano z reko Niger. Zdelo se je, da bi moral plesalec Dossena bolj kot kdorkoli vedeti za to ime; Kan-kan; toda on tega ni vedel. Tako je tudi on padel, a tolaži se lahko s tem, da je raznih daril le prejel za približno enako vrednost. Prihodnji četrtek bo torej točka «Odnehaš ali nadaljuješ« nekoliko manj privlačna, vsaj s tega stališča, da namreč ne bo na vrsti ((težkih kalibrov*. Sedaj bo prvi Zeppegno, strokovnjak v arhitekturi, dokler bo pač vzdržal. Seveda pa bo verjetno nastopilo več novih moči, ki bodo gotovo poskrbele, da bo spored vendar ostal zanimiv. Med moškimi je na 3270 m dolgi progi z 900 m višinske razlike zmagal Američan Wer-ner, med ženskami na krajši progi pa Francozinja Thelinge. Rezultati: ‘ Moški: 1. Bud Werner (ZDA) 2’45’’; 2. Oberaigner (Avstr.) 2’48”5; 3. Hias Leitner (Avstr.) 2’51”3; 4. Graushammer (Avstr.) 2’ in 52”4; 5. Jean Vuarnet 2’52”9; 6. Bruno Alberti (It.) 2'55'’; 7. Gerard Pasquier (Fr.) 2’56”; 8. Millanti (It.) 2'56”1; 9. Bo-zon (Fr.) 2’56”3; 10. Brupba-cher (Švica) 2’56"9; 11. Bon-lieu (Fr.) 2’57”4; 12. Guido Ghedina (It.) 2’58”3; 13. Cout-tet (Fr.) in Collet (Fr.) 2’58”7; 15. Viollat (Fr.) 2’58”9; 16. Furrer (Švica) 2’59”8; 17. Simon (Fr.) 3’; 18. Schenek (Nemč.) 3’00”8; 19. Allard (Fr.) in Lino Zecchini (It.) 3T”4; 21. Biner (Švica) 3’2”3; 22. Amstutz (Švica) 3’2”9; 23. Charlie Furrer (Švica) 3’3”8; 24. Perret (Fr.) 3’6”; 25. Marek (Avstr.) 3’7”1; 26. Gacon (Fr.) 3’7”3. Ženske: 1. Daniele Thelinge (Fr.) 2’55”; 2. Marysette Agnel (Fr.) in Pety Pitou (ZDA) 2'55”1; 4. Gladys Wer-ner (ZDA) 2’57”3; 5. Kathy Kori (Avstr.) 3’0”8; 6. Mar-guerite Loser (Fr.) in Miche-line Moillen (Švica) 3’03”3; 8. Hannelore Bassler (Nemč.) 3’05”9; 9. Marie Louise Baud in Lisi Mittermaier (Avstr.) 3’09”4. DVE TRENING TEKMI V MRAZU IN SNEGU Zadovoljili so mušketirji slabši pa so bili kadeti DANES V MILANU Milan-Rapid FIRENZE, 11. — Sneg je danes pobelil mesto. Igralci A in B so bili dopoldne v hotelu, malo pred 13. uro pa so odšli na stadion. Temperatura je bila dovolj ostra in stadion narahlo pokrit s snegom; nekoliko je še tudi snežilo. Najprej so nastopili »kadeti« proti Venezii v tej postavi: Lovati; Farina, Pavinato; Bearzot, Bernasconi, Moltra-sio; Antoniotti, Pivatelli, Bet-tini, Bassetto, Dal Monte. V vratih Venezie je nastopil Bu-gatti. Prvi polčas je traja) 35’ in Bettini je dosegel v 27’ gol po Pivatellijevem predložku. V drugem polčasu pa prepusti Bettini mesto srednjega napadalca Pivatelliju, Tortul igra na desni zvezi, Giuliano nadomesti Bearzota, Lovati in Bugatti pa zamenjata mesti. Med drugim polčasom začne snežiti še bolj na gosto. Benečani napadajo in v 28’ zabijejo gol. Pet minut pozneje je igre konec. Na igrišče pridejo zatem igralci reprezentance A, proti katerim igra kot partner Alessaradria. Reprezentativno moštvo je nastopilo v posta- MILAN. 11. — S skoraj dveurno zamudo so prispeli danes opoldne na centralni kolodvor igralci dunajskega Rapida. ki bodo jutri nastopili v tekmi z Milanom za pokal evropskih prvakov. Na stadionu San Siro, kjer bo jutri tekma, ima množica delavcev dovolj opravka, da bo igrišče počistila snega. vi: Viola; Magnini, Cervato; Chiappeila, Rosetta, Segato; Boniperti, Gratton, Virgili, Montuori, Carapellese. Ales-sandria: Sarti; Battistella, Bo-sio; Russi, Travia, Traven so; Vitali, Perin, Marchetto Bodi, Tinazzi. Sarti igra v golu Alessandrie. Moštvi igrata zelo dobro. Prvi gol pade v 14’: žoga gre od Montuo-rija k Grattonu in Virgiliju. ki z glavo pošlje v mrežo. Šest minut pozneje izenači Marchetto. V drugem polčasu pa povišata rezultat za reprezentante še Boniperti in Morn tuori v 14’ in 27’. Drugi polčas je trajal 33’, prvi pa 25’. Mušketirji so igrali dovolj dobro, zlasti Montuori, pa tudi Boniperti in Carapellese. Manj pa so zadovoljili kadeti, med katerimi so bili razen obeh SVETOVNO PRVENSTVO V HITROSTNEM DRSANJU mou IIODI PO PRUEKI DIIEIIU Na 500 m prvi Mihailov, na 5000 m Gončarenko OSLO, 11 — Tukaj je bilo danes hitrostno drsanje na 500 in 5000 m za svetovno GONČARENKO prvenstvo v tej panogi. Rezultati: 500 m: 1. Mihailov (SZ) 41”9 (nov rekord proge); 2. Gri-šine (SZ) 42”2; 3. Gjestvang (Norv.) in Salonen (Fin.) 42”4; 5. Hori (Jap.) in Merku-lov (SZ) 42”9; 7. Tynkooenen (Fin.) 43”1; 8. Colin Hickey (Avstral.) 43”2; 9. Jauris (CSR) 43”3; 10. Sandvig (ZDA) 43”4; 11. Kaidalov (SZ) 43”5; 12. Silkov (SZ) in Jaer-vinen (lin.) 43”7; 14. Chang (Korea) 44"; 15. Maarse (Hol.) 44”1. 5000 m: 1. Gončarenko (SZ) 8’07”7 (rekord prvenstva); 2. Eriksson (Šved.) 8’09”1; 3. Seiersten (Norv.) 8’10”9; 4. Johannesen (Norv.) 8’12”1; 5. Merkulov (SZ) 8’12”3. Klasifikacija po* prvem dnevu: 1. Merkulov (SZ) 92,130 točke, 2. Mihailov (SZ) 92,470; 8. Grišine (SZ) 92,740; 4. Gončarenko (SZ) 93,270; 5. Silkov (SZ) 93,330 vratarjev še najboljši Moltra-sio ter Bassetto in Dal Monte. Po obeh tekmah sta bili potrjeni ti dve postavi moštev, ki bosta igrali v Bologni in Marseillu: Moštvo A: Lovati; Farina, Pavinato, Bearzot, Bernasconi, Moltra-sio, Antoniotti, Pivatelli, Bet-Jini, Bassetto, Dal Monte. Rezerve: Bugatti, Giuliano, Magli, Tortul. Moštvo B: Viola; Magnini, Cervato, Chiappeila, Rosetta, Segato; Boniperti, Gratton, Virgili, Montuori, Carapellese. Rezerve: Sarti, Giacomazzi, Bergamaschi in Ricagni. BOLOGNA, 11. — Tajnik Italijanske nogometne zveze Ventura je danes zvečer potrdil, da je zveza sklenila napraviti vse mogoče, da se tekma Italija - Francija v sredo popoldne omogoči. Vremenske napovedi so sedaj sicer nekoliko bolj optimistične. Ventura je dejal, da lahko v 36 urah počistijo snega igrišče in stopnišča. Občinske oblasti pa so tudi zagotovile, da lahko oskrbe nemoten dovoz in tudi prostore za parkiranje avtov. Mitri zopet zmagal TUNIS, 11. — Tržačan Tiberio Mitri je danes zvečef premagal Tunizijca Bena Vou-nesa v tretji rundi s k. o. Brazilija-Urugvaj 0:0 MONTEVIDEO, 11. — Na južnoameriškem nogometne® prvenstvu sta Brazilija m U- rugvaj igrala neodločeno 0:0. Tekmo je gledalo 75.000 oseb. odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT - T"1 KINO PROSfK-KONTOVEl predvaja danes 12. t. ni. ob 16. uri Metro barvni film: VILA ANTIPODOV Igra ESTER WII.LIAMS AVTOPREVOZNlSKO podjetje FRANC LIPOVEC lisami mzi z osebnimi luksuznim) avtomobili Fiat 140® za tu in inozemstvo GARAŽA: Ul. Timeus 4, tel. 90-296 STANOVANJE: Ul. F. Severo 6, tel 33-113 predvaja danes 12. t. m. z začetkom ob 15. uri in jutri 13. t. m. z začetkom ob 18. uri film: Pustolovec iz zlatega mesta Igrajo: WALLACE BEERV, JOHN CARRADINE, BIN-NIE BARNES OBVESTILO Prodajalna čevljev D O N D A ima čast sporočiti, da se njena tradicionalna UARČEtlALBA Prodaja nadaljuje T)onda '1 R S T, Lar go Barriera Vecchio Radio aparati - Gospodinjski električni aparati - Lestenci Električni material - Popravila - Cene ugodne, na obroke RADIOTELEVIZIJA TRST - Opčine Trg Monte Re 4 (pri šoli) Zaloga „Liquigasa" in vseh vrst štedilnikov Zoppas OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO^OOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO^ Vladimir Bartol* MLADOST PRI SVETEM IVANU (Tretjaknjiga) Romantika in platonika sredi vojne 1. = Prvo poglavje« NA NEMŠKI GIMNAZIJI V TRSTU 7. Sedim novembra 1955 v Mestni knjižnici (Biblioteca civica), pred seboj imam kup zvezkov Letnih poročil c.kr. državne (realne gimnazije v Trstu (k.k. Staats- IKeal-J Gymnasium in Triest: Jahresberichte) in pogled mi melanholično zdrsi od orumenelih listov knjig ven skozi okno, kjer se orumenelo listje polagoma usipa z dreves v parku Attilio Hortis, nekdanjega Lipskega trga (Piazza Lipsia). Onstran parka, komaj štirideset korakov od knjižnice, se dviga velika in masivna štirinadstropna stavba, ki ji je na srednjem delu prizidano še peto, nekakšno na pol podstrešno nadstropje. Stavba je, kot sem rekel, masivna, kot da bi bila zidana za stoletja. Nekaj svečanega, resnega je na tem težkem poslopju, ki mu daje očesu prijetna secesijska štukatura ob straneh in med okni petega nadstropja nekakšen davninsko otožni prizvok. Zdaj je tam višja navtična šola. Toda pred štirimi desetletji je bila skozi dobrih pet let moj in številnih mojih tovarišev drugi dom. Tja smo zahajali po znanje in izobrazbo, tam je bila c.kr. državna (= realna) gimnazija v Trstu — v nemškem jeziku. Po svojih učnih močeh in po duhu, ki je vladal v njej, je bila eden od prvih zavodov v črnožolti monarhiji. Avstrijska oblast je storila vse, kar je mogla, da je z nemško gimnazijo okrepila svoje postojanke ob Adriji; v tej gimnaziji se je po tej zamisli moral zrcaliti nadkriljujoči duh nemštva in njegove kulture. Zato je avstrijska oblast pošiljala na šolo svoje najboljše učne moči, ki so se bile izkazale in uveljavile zlasti na dunajskih srednjih šolah. Sedim v Mestni knjižnici in v mojem srcu je jesen, kakor je jesen zunaj, na odpadajočih listih dreves v parku na Trgu Attilio Hortis, in kakor je smrt zapisana na orumenelih listih Letnih poročil nekdanje nemške gimnazije v Trstu, s katerih mi kličejo nekoč znana, ljuba in tudi neljuba imena: vse mine! Vse mine! Minila je stara črnožolta monarhija — leča narodov. Bog z njo — ali pa tudi vrag! Kdo ve, koliko je še živih profesorjev, ki so nas učili, in kam so se raztepli? Nekaj jih je padlo že takrat, v prvi svetovni vojni. Marsikaterega od součencev in drugih vrstnikov na gimnaziji je pobrala druga svetovna vojna. Drugi spet so pomrli v teku teh štirih desetletij. Od Svetoivančanov se zaman oziram po marsikaterem ljubem obrazu, dobrem tovarišu in zvestem prijatelju. Kje ste Ivo, Milko Daneu, Edvard Sahar, Vladimir Martelanc?! Ni vas več, razen v spominu in v srcih tistih, ki so vas poznali in ki so vas imeli radi. In koliko je še drugih, ki jih je pobrala smrt! Listam po Letnih poročilih nemške gimnazije in imena profesorjev, sošolcev in drugih vrstnikov mi kličejo pred duha znane obraze. Kje neki sta Ingrisch in Pinter, dva največja nepridiprava v razredu in na šoli, ki sta navezovala bombice in petarde mačkam na rep?! Kdo bi vedel, kam ju je vrag odnesel, njun pajdaš? Kaj je bilo z vami, lepe hospitantinje na gimnaziji, v katere se je plaho in z občudovanjem oziral dečkov pogled? Slavikove, Bodo, Skelander, Stuparich in toliko drugih? Ne vidim, ne spoznam vas več razen sestre Mašenke, njene sošolke Marije in Dušice, ki sem jo morda dvakrat srečal po svojem povratku v Trst. Vse mine! Minila je mladost s svojimi stiskami, tegobami in upi. Minile so visokoleteče sanje. Minile so vojne in marsikatere osebne borbe. Tu sedim v Mestni knjižnici in gledam skozi stekla na oknu onkraj k mogočnemu poslopju, ki je vsrkalo vase toliko ur moje in mojih vrstnikov mladosti. Stoji masivno in mogočno kakor nekoč, zgrajeno za stoletja, in čas in spremembe, ki so vršale čezenj, mu niso prišle do živega. Pogledujem nanj in potem spet na orumenele liste Letnih poročil gimnazije in v srce mi leze in me tesni neka nedopovedljiva sladkogrenka žalost. Vse mine! Tu, na teh orumenelih listih Letnih poročil, je s suhimi črkami napisan košček moje in tolikih mojih tovarišev in vrstnikov zgodovine. In poslopje onstran parka čuva nešteto naših spominov in otroških skrivnosti. In tudi jaz nosim s seboj v svojem tesnobno otožnem srcu košček lastne in drugih zgodovine. Prisluškujem vase, v temne podtalne shrambe svoje notranjosti in v moji zavesti se začenja jasniti. Spet se v meni poraja tisto skrivnostno občutje, ki sem ga imel ob svojem prvem srečanju s svojim rojstnim krajem po šestindvajsetih letih; skrivnostno in pošastno občutje obenem. Zagledam se v poslopje onstran parka in potem spet v orumenele liste zvezkov pred sabo na mizi: zagledam se v oboje in spogledam se s svojo lastno mladostjo. Obide me nekaj neznanskega, nedopovedljivo veličastnega; srce se mi širi in tako mi je, kot da bi ga hotelo raznesti. Zaprem orumeneli Letopis pred sabo, vstanem in stopim k oknu. Zagledam se v poslopje onstran parka. Ne vzdržim več v zaprtem prostoru. Ven moram, na zrak, na ulice, med gnečo v mestu. Ko se odtegujem od okna, mi kane kaplja na roko. Potipam lica pod očmi. Vlažna so. Kri mi udari v obraz. Sram me je. Obrnem se k steni in si na skrivaj obrišem lica. Ko odhajam iz knjižnice, me spreleti občutje, podobno prividu: z mano, ob meni in za mano kakor da bi šlo nešteto senc. Ne vidim jih, toda občutim njihovo navzočnost. Grem men| za mano. čutim, da nisem sam. polno jih je. Kdo so? Tako mi je, kakor človeku, ki zacut) bližino znane osebe. Kaj, če bi se ozrl? Toda ne upam s ~**v u uc U/Iii , A UUcV lic .1 Vem, da bi nikogar ne videl. Ne moti me to spremstvo. & bi se torej oziral in jih plašil? Gremo družno po stopnišču J potem ven, na trg in na ulice. Drug za drugim se razkropn ' Ni jih več. Srce se mi umiri, neznansko in veličastno občutje se stopj' ?e znajdem sredi tržaškega vrveža. Pust dan je noc0^ . v x »Clift. ruat Učil 1 J C Meglicavo je in zrak je prepojen z vlago. Stopam po tJl> a na poti v solo. Pridem na Trg Edinosti (Piazza Unitš). fii ki sem Jo bil v svoji mladosti ^neštetokrat preh0^'1 », ki bijeta ure. Po svojih slovenskih imenih sta znamenje, ■ sta se Mihec in Jakec v stolpu vrh Mestne hiše < Magistri’ - „ ovvju* oiuvciioa.ui iiuciiui »ta, znamenja* ,yi smo imeli nekoč Slovenci v Trstu močno besedo. Na stranici Velikega trga stoji vladna palača. Košato in mogocn . cepi na kamnitih kraških tleh. V svoji ne predolgi zgodo? je sprejela vase različne gospodarje: najprej črnožolte j*« cfnino Vi i -_1211 > . . » ... strijce, ki so jo zgradili. Po prvi svetovni vojni Italijane. ,,, drugo svetovno vojno, po zlomu fašizma, nemške okupato et ki so jih iz nje pregnali jugoslovanski partizani. Skoraj v let je nato gostila angloameriške upravitelje. In zdaj )e.,a njej spet italijanska oblast. Na njenih zidovih iz krašfce« kamna je zapisan lep kos sodobne zgodovine. , *j Dalje grem mimo tržaške borze po Rimski ulici na ^ *f, trg. Večer je in naše branjevke pospravljajo svoje Zaustavim se pri prodajalcih živali. Tudi tu pospravi)®!Le, perutnino, ptice pevke v kletkah, zajčke, zlate ribice in ie. ^ Mislim, da ni minii dan, da se ne bi bil tu zaustavil, ko ® se vračal iz šole proti domu. Dan za dnem in leto za letfay-Poznal sem vse ptice, vse živali, ki so jih imeli tu razpofir' -0 ljene naprodaj. Vsako novost sem bil takoj opazil. Morda.jj, se moji sosolcl rajši zaustavljali pred izložbami koristne! stvari, pred prodajalnami raznih dobrot, obleke, obuvala- ® ji skih potrebščin. Marsikateri spremljevalec me Je jezen zap^ ^ na trgu, ker se nisem hotel odtrgati od ptičnic in od kletK posod z drugimi živalmi, katerih skakanje, vzletavanje {J, plavanje me Je z nezmanjšano silo privlačevalo sleherni (Nadaljevanje sledil