U D K — UD C 05:924 G R A D B E N I VESTNIK L J U B L J A N A , AVG, - SEPT. 1976 L E T N I K 25, ŠT. 8-9 STR. 113-180 INŽENIRSKI BIRO ELEKTROPROJEKT LJUBLJANA Gradnja hidroelektrarne Srednja Drava 2, projekt IBE Z izgradnjo treh velikih energetskih objektov bo Slovenija pridobila novih 1079 MW moči za letno proizvodnjo 6,4 milijarde kWh električnega toka in sicer: £ jedrska elektrarna Krško moč 632 MW letna proizvodnja 4 milijarde kWh 0 IV. faza termoelektrarne Šoštanj moč 335 MW letna proizvodnja 1,8 milijarde kWh Q hidroelektrarna Srednja Drava II moč 112 MW letna proizvodnja 600 milijonov kWh A k GRADIS na vseh treh objektih gradbena dela izvajajo delavci Gradbeno industrijskega podjetja GRADIS, Ljubljana, s svojimi TOZD G R A D B E N I V E S T N I H GLASILO ZVEZE GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE ŠT. 8-9 — LETNIK 25 — 1976 V S E B I A I A - C O A I T E A I T S Članki, študije, razprave Articles, studies, proceedings Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana Reports of Institute for material and structures research Ljubljana SERGEJ BUBNOV: Uvodna b esed a ................................................................................. 114 NATAN BERNOT: Investicijski proces od družbenega plana do obratovanja..................115 JANKO VALANT: Hidroelektrarna Srednja Drava 2 (HE SD 2 ) .........................................121 MIHA REMEC: Projekt Termoelektrarne Šoštanj IV in problematika pri zasnovi konstrukcije z ozirom na rudarsko p o d r o č je .................................... 128 JANEZ SVETLIC: Hladilni stolp Termoelektrarne Šoštanj I V ........................................... 132 ADOLF WED AM: HE Ajba na reki S o č i .................................................................................139 • ' • - - • . ' , ‘j .i • ' . ','i : ADOLF WED AM: HE Moste, četrti a g r e g a t ............................................................................ 143 JANKO KOVAČEC: CE P o h o r j e ................................................................................................... 146 SAVO JANEŽIC-FRANC ZUPAN: Hidroelektrarna Piva (HE Mratinje) — prikaz projekta:..................151 PETER JERIHA-BOŽO KOGOVŠEK: Sodelovanje IBE pri gradnji jedrske elektrarne K rško.......................161 NADA HVASTIJA: Razdelilne (transformatorske) postaje RTP ali R P ........................... 166 BRANKO ZADNIK-JANEZ JAKŠE: 380 kV daljnovodi v S lov en iji.................................................................. 170 VALENTIN KOVAČ: Vodnogospodarska ureditev področja Drine in M ora če ........................174 JANEZ KRŽAN: Podne obloge kot zaščita betona (Se nadalju je)................................177 Glavni in odgovorn i urednik : Sergej B ubnov, dipl. inž. T ehničn i urednik : B ogo Fatur, prof. Uredniški od b or : p rof. dr. Janko B leiw eis, dipl. inž., V ladim ir Čadež, d ipl. inž., M arjan Gaspari, dipl. inž., Dušan L ajovic, v. g. t., prof. dr. M iloš M arinček, Saša Škulj, dipl. inž., V iktor Turnšek, dipl. inž. R ev ijo izdaja Z veza gradbenih inžen irjev in tehnikov S lovenije , L ju bljana, E rjavčeva 15, te le fon 23 158. Tek. račun pri N arodni banki 50101-678-47602. Tiska tiskarna Tone T om šič v L ju b ljan i. R evija izhaja m esečno. Letna naročnina sku­ paj s članarino znaša 100 din, za študente 38 din, za podjetja , zavode in ustanove 500 din Uvodna beseda V srednjeročnem planu razvoja SFRJ in SR Slovenije zavzema energetika zelo pomembno mesto. Izgradnja novih energetskih kapacitet v naslednjem sred­ njeročnem obdobju je prvi pogoj za uspešen in skladen razvoj našega gospo­ darstva kot celote. Z namenom, da bi seznanili naše gradbeništvo s problemi graditve elektro­ energetskih objektov pri nas, Gradbeni vestnik v tej številki prikazuje dosežke, ki jih je v zvezi s pripravo, projektiranjem in organizacijo graditve energetskih objektov realizirala naša vodilna organizacija združenega dela na tem področju Inženirski biro Elektroprojekt — IBE iz Ljubljane. Od leta 1949 do danes je IBE projektiral številne pomembne energetske objekte, med njimi hidroelektrarne dravske verige, hidroelektrarni Moste in Medvode na Savi, soško elektrarno Ajbo, termoelektrarni v Šoštanju in Trbov­ ljah, plinsko elektrarno v Brestanici, toplarno v Ljubljani, razširitev 380 volt- nega daljnovodnega omrežja v SR Sloveniji in še številne druge elektroener­ getske objekte. Sodeloval je tudi pri projektiranju enega najpomembnejših elek­ troenergetskih objektov v SFRJ hidroelektrarne Mratinje z najvišjim jezom pri nas (220 m — 13. najvišji jez na svetu). S temi projekti si je 276-članski kolektiv IBE nedvomno pridobil velike strokovne izkušnje, ki mu omogočajo uspešno poseganje v reševanje aktualnih problemov nadaljnje izgradnje elektroenerget­ skih objektov, pri čemer so zlasti pomembne študije nadaljnjega izkoriščanja vodne energije Save in Soče, izgradnje nadaljnjih plinskih in termoenergetskih kapacitet, razširitev daljnovodnega omrežja, izgradnje novih toplarn in še druge študije in projekti. Pomembno je tudi angažiranje IBE pri izgradnji nuklearne elektrarne Krško, kjer sodeluje pri pregledu in nostrifikaciji projektne dokumentacije. Dolgoletno uspešno delo na področju projektiranja in vodenja gradnje elek­ troenergetskih in drugih industrijskih objektov in številen strokovni kader naj bi omogočil Inženirskemu biroju Elektroprojekt v sodelovanju z nekaterimi na­ šimi vodilnimi gradbenimi podjetji tudi prodor na inozemsko tržišče, kjer je naša prisotnost v primerjavi z drugimi republikami še vedno premajhna. V tej smeri, kakor tudi pri izgradnji novih elektroenergetskih in industrij­ skih objektov pri nas želimo IBE v prihodnjih letih nadaljnje uspehe. GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK Sergej Bubnov, dipl. ing. Investicijski proces od družbenega plana do obratovanja UDK 336.645.1 n a t a n b e r n o t , d i p l . i n ž . Uvod Da marsikdaj sprejmemo za kakšno investici­ jo tudi slabši investicijski program je nujnost, saj smo zadovoljni, da imamo sploh kakšen program. Da nimamo pravočasno izdelanih projektov, nas močno tepe že dalj časa. Vzrok je pogosto nejasna slika odnosov v logični shemi investicijskega pro­ cesa, to je od plana do realizacije. Osnovna shema poteka investicijskega procesa Nova zakonodaja po novi ustavi prinaša na področju investicijske dejavnosti novosti, ki odpi­ rajo široke možnosti uvajanja višje stopnje odgo­ vornosti uporabnikov — upravljavcev družbenih sredstev. Novi zakon o gradnji objelktov, zalkon o investicijski dokumentaciji in zakon o zagotavlja­ nju plačil določajo skupno enotni investicijski pro­ ces, ki ga lahko grafično ponazorimo na shemi (sl. 1). Shema kaže vrstni red dogodkov oz. aktivnosti v naj večji možni meri po terminologiji naštetih za­ konov, dopolnjenih smiselno z aktivnostmi oz. do­ godki, ki spadajo v proces, pa jih našteti zaikoni ne omenjajo posebej. Med aktivnostmi so nanizani dogodki, vezani na sklepe pristojnega organa — upravljalca druž­ benih sredstev. Posebno so označeni obvezni sklepi, določeni z zakoni, ostali sklepi pa so dodani zaradi notranje logike procesa. Odločitve in s tem prevzemanje materialne od­ govornosti za nove naložbe so kot neodtujljiva pra­ vica in dolžnost uporabnikov družbenih sredstev zato našteti v posebni koloni. Glavni toik aktivnosti in dogodkov v investicij­ skem procesu temelji na delovnih obvezah strokov­ nih služb investitorjev — vlagateljev ali uporabni­ kov družbenih sredstev — ne glede na to, ali so le­ te organizirane kot Skupne službe (režijsko delo), ali pa kot pogodbeni partnerji uporabnikov sred­ stev, to je kot specializirane delovne organizacije. Faze investicijskega procesa Investicijski proces v domeni uporabnikov družbenih sredstev — vlagateljev — in njihovih strokovnih služb je možno po obstoječi novi zako­ nodaji razvrstiti časovno na naslednje faze: 1. faza je faza družbenega dogovarjanja in pla­ niranja (družbeni plan in plani organizacij združe­ nega dela). V tej fazi procesa investicijske izgrad­ nje morajo biti strokovno angažirane in odgovorne raziskovalno-razvojne dejavnosti združenega dela; 2. faza obsega pripravljalna dela, v katerih morajo biti obdelani idejni projekti in investicij­ ski programi; 3. faza obsega izdelavo tehnične dokumentaci­ je, katere rezultat mora biti pridobitev gradbene­ ga dovoljenja, izdelava projektov za razpis z raz­ pisno dokumentacijo, zbiranje ponudb izvajalcev del in dobaviteljev opreme, vrednotenje raznih po­ nudb s sklepanjem pogodb s prevzemniki del; 4. faza pomeni slovo od papirnatega dela z za­ četkom fizične izgradnje, v kateri težo bremena no­ sijo izvajalci in dobavitelji, vlagatelji in uporab­ niki družbenih sredstev pa so obvezani voditi stro­ kovni nadzor nad izvajanjem del glede na sklad­ nost s pogodbenimi določili glede rokov, količin in cen, kot glede doseganja dogovorjene kvalitete. Pred pričetkom fizične izgradnje so seveda po­ trebni projekti za izvedbo. Izdelava te-teh je lah­ ko pristojnost izvajalcev del oz. proizvajalcev in­ vesticijske opreme, ali pa strokovnih institucij vlagateljev investicijskih sredstev. Po končanju fi­ zične izgradnje morajo biti izdelani projekti izve­ denih del, kot osnova pričetka nove faze; 5. faza zajema tehnični pregled s pričetkom poizkusnega obratovanja, dokazovanjem doseganja dogovorjenih parametrov, odpravljanjem pomanj­ kljivosti s pregledi in soglasji kot osnove prido­ bitve uporabnega dovoljenja; 7. faza pa kot zadnja ugotavlja zaključek vseh obligacij izvajalcev in dobaviteljev s pričetkom redne eksploatacije s prevzemom polne odgovorno­ sti vlagateljev oz. uporabnikov vloženih družbenih sredstev. Tak potek investiranja je seveda, enako kot zakon, močno poenostavljen in ga je mogoče do­ sledno slediti samo pri preprostih objektih, kjer imajo arhitektonsko gradbena dela dominantni de­ lež v investiciji in se oprema, kolikor je potrebna, podreja gradbenim prostorom. Pri vseh objektih, kjer pa je dominantna oprema oz. tehnologija pro­ izvodnega procesa, pa takemu vrstnemu redu ak­ tivnosti v praksi ne moremo slediti. Zaplete se že takoj v prvi fazi, to je pri obde­ lavi možnih variant, preden se odločimo za izdela­ vo definitivnega investicijskega programa na osno­ vi idejnega projekta z izbrano varianto. V tej fazi so potrebne bodisi preliminarne in­ formativne ponudbe dobaviteljev tehnološkega de­ la (know-how + oprema), ki pa so ravno zaradi tega nezanesljive in nepopolne, ali pa jih moramo pridobiti na oficialni način z razpisom po specifi­ kacijah na osnovi projekta za razpis. Ta pa v tem FAZA ŠTUDIJSKO RAZVOJNO DELO I n PRIPRAVLJALNA DELA PRIPRAVA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE m E GRADNJA POIZKUSNO OBRATO­ VANJE E OBRATOVANJE V GARANCIJSKI DOBI m REDNO OBRATOVANJE m O SKLEPI INVESTITORJA (VLAGATELJEV) % . o b ve zn i sk le p i STROKOVNO DELO INVESTITORJA OPOMBE Sl. 1. Osnovna shema po teka investicijskega pro česa primeru prehiteva scenarij po zakonu, ker ga mo­ ramo izdelati pred izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in pred pridobitvijo grad­ benega dovoljenja samega. Obe možnosti sta ne­ prijetni. Prva zahteva izdelavo investicijskega pro­ grama s pomanjkljivimi podatki in ga bo treba spreminjati, druga pa prejudicira tehnologijo pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja, ko zahteve do izvajalcev del in do opreme (tehnološke) še niso znane. Kje si bo bodoča praksa pri tem utrla svojo lo­ gično pot, še ni jasno. Jasno pa je, da je prav na tem danes v Sloveniji precej tavanja, predvsem pri gradnji velikih zapletenih energetskih objektov, čeprav se tega pogosto niti ne zavedamo. Naše izkušnje kažejo, da bi morala biti uza­ konjena za take objekte varianta logičnega investi­ cijskega procesa. Kako in kdaj do izbire tehnologije? Poizkus določitve logičnega poteka investicije, ki bazira na zahtevni ali novi tehnologiji — poseb­ no, če je le-ta uvožena, kaže slika 2. Ker so ti po­ stopki izvedeni pred izdelavo definitivnega investi­ cijskega programa, to je preden je po zakonu o in­ vesticijski dokumentaciji investicija sploh odobre­ na, investitor v tej proceduri še ne more prevzeti od ponudnikov nobenih materialnih obligacij. Zato morajo biti postopki ali samo informativni, prelimi­ narni, ali pa mora investitor zahtevati od ponudni­ kov take opcijske roke, da bo lahko, še preden se bo definitivno odločil za dobivitelja ter z njim skle­ nil ustrezno pogodbo, pripravil idejni projekt, in­ vesticijski program ter izvedel postopek njegove potrditve in sprejema. Tudi ta možnost ni idealna, ker bi moral in­ vestitor strokovno obdelati po odobritvi investicij­ skega programa pred nakupom tehnologije z opre­ mo še projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja s soglasji in pridobiti definitivno gradbeno dovo­ ljenje z vsemi eventualnimi omejitvami in pogoji. Za vse to pa mora biti bodisi opcija ponudb zelo dolga, kar ni realno pričakovati, ali pa je treba pri­ praviti vse našteto glede na obseg v izredno krat­ kem času. Za talk napor pa mora biti strokovna služba investitorja primemo močna in dobro orga­ nizirana. Možnosti so seveda še druge, ki se že uporab­ ljajo v praksi. Obstoji pa vprašanje njihove logič­ ne upravičenosti in ikot že rečeno, celo zakonitosti. FAZA II. OBDELAVA MOŽNIH VARIJANT I FAZA IV. GRADNJA POGODBA Sl. 2. Varianta investicijskega procesa pri zapleteni ali novi tehnolog iji Parcialno gradbeno dovoljenje Osnovna shema investicijskega procesa se na­ dalje zaplete pri gradnji več objektov v okviru ene investicije, Od pa med seboj časovno niso us­ klajene. V takem primeru lahko sledimo logiki po­ teka ločeno za vsak objekt. Pri tem pa naletimo na vprašanje, ali lahko in ali je pravilno1, da dobimo oz. zahtevamo gradbena dovoljenja parcialno, ko še ne vidimo celote. Projekti za izvedbo V praksi nadalje naletimo na vprašanje, kdo bo delal projekte za izvedbo. Če jih dela projek­ tant, ki je delal skladno z osnovno shemo inve­ sticijskega procesa projekte za pridobitev gradbe­ nega dovoljenja in tudi projekte za razpis, je lo­ gično, da nastopa taka faza pred sklepanjem po­ godbe z izvajalci ter da so pravzaprav projekti za izvedbo identični s projekti za razpis. Če pa investitor pričakuje, da bo dobil ugod­ nejše ponudbe za izvajanje in dobavo opreme, če prepusti izdelavo projektov za izvedbo, zaradi mož­ nosti uporabe njihove lastne tehnologije, izvajal­ cem in dobaviteljem, pa sledi izdelava le-teh ča­ sovno šele po sklenitvi pogodbe z izvajalci. V takem primeru pa nastopa legalno vpraša­ nje, kdo strokovno jamči, da so projekti za izved­ bo skladni s projekti za pridobitev gradbenega do­ voljenja, posebno če je dobavitelj ali izvajalec del inozemska firma. Projekte za izvedbo lahko torej delamo bodisi v III. ali pa v IV. fazi investicijskega procesa. Projekti izvedenih del Podobne probleme srečamo pri projektih izve­ denih del. Nesporno je za izdelavo projektov izve­ denih del najlažje zadolžiti s pogodbo izvajalca del ali dobavitelja opreme. V tem primeru nasto­ pajo isti problemi, kdo strokovno jamči oz. potr­ juje, da so dela prvič izvedena skladno s projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja in drugič, da so projekti izvedenih del resnično skladni z izved­ bo. Ostaja tudi vprašanje, kdo smotrno uredi in kompletira vse projekte, kjer nastopa več izvajal­ cev, in kdo odgovarja za kompletnost tega dela tehnične dokumentacije. Še bolj je zadeva zaplete­ na, če so dobavitelji mešani, domači in tuji. Finančna konstrukcija Vzporedno z osnovno shemo investicijskega procesa mora biti reševano vprašanje zbiranja sredstev oz. finančne konstrukcije, ki mora biti de­ finitivno rešeno po zakonu o graditvi objektov pred vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja, po zveznem zakonu o zagotovitvi plačil pa dodatno z ustreznimi plačilnimi instrumenti do sklenitve pogodbe z dobavitelji in izvajalci (faza III). Vračanje nazaj v procesu Osnovna shema ilustrira nadalje nujnost, da so pogosto rezultati dela posamezne faze ali aktiv­ nosti negativni, nesprejemljivi, kar zahteva, da se vračamo v investicijskem procesu za enega ali več korakov nazaj. Izkušnje kažejo, da so te možnosti zelo realne, če ne celo nujne skoraj pri vseh aktiv­ nostih, posebno pa pri obdelavi variant možnih re­ šitev med I. in II. fazo, pri izdelavi investicijskih programov, pri iskanju soglasij, pri zbiranju po­ nudb, pri vrednotenju ponudb, pri sklepanju po­ godb in pri reševanju finančne konstrukcije. Inve­ stitorji običajno tem možnostim v svojih termin­ skih planih ne dajejo na razpolago nič rezervnega časa, kar se jim pogosto zelo otepa. Delitev dela in pristojnosti Shema na sliki 1 skuša potegniti črto med de­ lom, pristojnostmi in odgovornostmi raznih udele­ žencev na strani vlagateljev, upravljavcev družbe­ nih sredstev in njihovimi režijskimi ali pogodbe­ nimi strokovnimi službami. Da potegnemo to črto, je nujno, 'ker se posamezni udeleženci v investi­ cijskem procesu, pa čeprav opravljajo vsebinsko samo še tako majhno, točno določeno strokovno delo, v naši praksi še vedno vse preveč radi identi­ ficirajo kot klasični investitorji, to je tisti, ki vla­ gajo svoj denar in v proces vpletajo predvsem svo­ je lastne interese, širše družbene interese pa zane­ marjajo. Ta shema bazira na logiki nove ustave, da so vlagatelji TOZD, ki ustvarjajo in združujejo sred­ stva za nove naložbe, ali znotraj svojih organizacij združenega dela ali SOZD ali pa v okviru samou­ pravnih interesnih skupnosti, kjer združujejo sred­ stva za reševanje skupnih problemov. Po ustavi je odločanje v investicijskem procesu, ki ima za posle­ dico materialne obveze, neodtujljiva pravica in dol­ žnost teh TOZD. Shema skuša grafično prikazati sklepe, ki jih morajo v tem procesu sprejeti TOZD ali njihove skupnosti. Organizacija strokovnega dela Strokovno delo v imenu in za račun investitor­ ja (vlagateljev) je v shemi po aktivnostih nanizano v predalčkih. Bistvo tega strokovnega dela je, da za rezultate svojega dela prevzame strokovno in mo­ ralno odgovornost, materialno pa le v omejenem obsegu, kot to določajo sporazumi med vlagatelji in režijskimi strokovnimi službami ali pogodbe­ nimi partnerji. V naši povojni praksi smo se to delo navadili deliti vsaj na tri dele. Prvi del so obdelovale obi­ čajno razvojne službe TOZD ali redkeje pogodbeno samostojne znanstveno-raziskovalne institucije (I. faza), del druge, brez investicijskih programov, in del tretje faze, brez zbiranja ponudb, vrednotenja in priprave pogodb, so investitorji običajno odda­ jali samostojno organiziranim projektantskim or­ ganizacijam, ostalo, to je tretji del, z izdelavo inve­ sticij sikih programov, zbiranjem ponudb, vredno­ tenjem ponudb, pripravo pogodb ter z vsemi stro­ kovnimi opravili v fazi gradnje (nadzor) in stav­ ljanjem v obratovanje pa so opravljali sami, sko­ raj vedno s svojimi režijskimi investicijskimi gru­ pami. Izkušnje kažejo, da je imela ta trojna delitev pravzaprav enotnega procesa strokovnega dela na posameznih investicijah za naše gospodarstvo sko­ raj tragične posledice. Prav v tej umetni delitvi le­ ži pogosto vzrok za številne negospodarske naložbe, ki jim je botrovala deljena in večkrat prekinjena strokovna odgovornost na poti od ideje do reali­ zacije. Taka delitev je s svojo umetno logiko nosilce idej in obdelovalce idejnih rešitev izolirala od pro­ jektantov, projektante pa od končne realizacije za­ misli. Neredko projektanti posameznih, po njihovih projektih zgrajenih objektov niso niti videli in so napake v projektih pogumno risali na bodočih ob­ jektih. Ideja se je na taki poti realizacije lahko več­ krat izmaličila, tako da pogosto na koncu ni bilo mogoče ugotoviti niti kdo je avtor česa, kaj šele, da bi mu lahko zato naprtili strokovno odgovor­ nost. Kako pa to rešujejo drugod? Ta naša praksa je sprta tudi s prakso strokov­ nega dela na investicijskem procesu v razvitem svetu, kjer režijska, pogosteje pa pogodbena stro- kovna služba investitorja opravlja vsa potrebna strokovna dela po shemi na sliki 3. Slika 3 kaže logični tok investicijskega procesa od potrebe, preko raziskave možnih rešitev, preko projektov do zbiranja ponudb, izbire najugodnej­ ših izvajalcev in dobaviteljev, vse naprej, ko lo­ gično nadaljujemo s pripravo pogodb in z nadzo­ rom nad izvajanjem del in dobavo opreme in vse do konca, to je do ugotavljanja zaklučka vseh del vseh pogodbenih partnerjev. Strokovne storitve v tem obsegu opravljajo v svetu tako imenovane konzultantsko-inženirske firme (Consulting Engineers). Naša zakonodaja, kot je predstavljena v osnovni shemi na sliki 1, prav­ zaprav v tem vsebinsko sledi praksi razvitega sve­ ta, v naši praksi pa je na žalost nujnost enotne, ne­ prekinjene strokovne odgovornosti, celo med de­ lavci, ki se že leta ukvarjajo z investicijsko dejav­ nostjo, še vse premalo znana, kaj šele tudi sprejeta. ženo ob dogovorjeni oz. planirani akumulaciji. V razvitem svetu formiranje takega teama spada pod strokovno profesionalno delo — šolanje in priprava kadrov za potrebe nove investicije, v naši praksi pa to skrb običajno prevzame eden od že obstoječih TOZD, ki bo prevzel novo investicijo v upravlja­ nje, ali pa se formira nov TOZD v izgradnji. Za uspeh investicije je vsekakor bistveno, da je rast tega kolektiva z napredovanjem investicijskih del sinhronizirana ter da ima nastopajoči novi kolektiv zagotovljeno možnost smotrnega vpliva na projekt za izvedbo del z namenom, da bo v stanju avtori­ tativno prevzeti odgovornost za projektirano eks­ ploatacijo novega objekta. Ta tretja komponenta je pri nas često ali zanemarjena ali pa pretirano pou­ darjena, kar zmanjšuje racionalnost dela na investi­ ciji ali pozneje v eksploataciji. Na naši osnovni she­ mi na sliki 1 ta komponenta ni posebno predstavlje­ na, medsebojne odnose vseh treh bistvenih kompo­ nent vsake investicije na strani vlagateljev pa zato ilustrira slika 4. In kdo bo odgovoren za obratovanje? V investicijskem procesu na strani vlagateljev, seveda nastopa poleg naštetih strokovnih služb še tretja sila, to so delavci, ki bodo prevzeli skrb, da bo novo zgrajeni objekt prvič opravljal normalno svojo osnovno funkcijo in drugič, da bo vračal vlo- Sl. 3. Obseg storitev konzultantsko- inženirskih p od je tij (Colsulting Engineers) Sl. 4. Delitev fu nkcij in m edsebojn i vp liv m ed vlagatelji, stro­ kovnim delom in obratovanjem Sodelovanje z intenzivnim medsebojnim vpli­ vom, vendar s točno deljeno pristojnostjo in odgo­ vornostjo vseh treh komponent je za uspeh vsake investicije nujnost. Zmešnjava, ki je pogosto pri­ sotna pri delitvi pristojnosti in odgovornosti v naši praksi, je dostikrat boter neuspešnim investicijam. Slika ilustrira različne stopnje dela od vlagateljev, ki vlagajo že ustvarjeno, akumulirano minulo delo zaradi svojih lastnih interesov v bodočnosti, živo delo, ki ga v investicijskem procesu vlagajo stro­ kovni delavci in šolanje kadrov, Iki ima namen pri­ pravo kadrov za uspešno eksploatacijo po dogra­ ditvi (bodoče delo). Časovni potek delovne obreme­ nitve kaže slika 5. Slika ilustrira, da je delovna ob­ remenitev strokovnjakov za investicijsko izgradnjo v času investiranja lahko tudi nekajkrat večja, kot X - £os zače lo poizkusnega obratovanja O a čo» začetka investicijskega procesa v fazi I (planiranje) Sl. 5. Delitev delovne obrem enitve na strokovnjake za investi­ c ijsk o gradn jo in strokovn jake za obratovanje pa bo obremenitev v redni eksploataciji, česar ne­ kateri investitorji niti ne analizirajo niti ne upo­ števajo, in angažirajo na novogradnjah številne re­ žijsko plačane strokovnjake, ki jih na eni strani, kljub pomanjkanju le-teh, odtegnejo drugim inve­ sticijam, na drugi strani pa po končani investiciji ne vedo, kam z njimi. Zaključek Ce se za zaključek povrnemo na našo novo in­ vesticijsko zakonodajo, potem je tako osnovna she­ ma na sliki 1, še bolj pa poenostavljena shema iz svetovne prakse na sliki 3 premalo. Poizkus po­ drobnejše in natančnejše razčlenitve investicijske­ ga procesa je bil narejen na IBE, na osnovi pozi­ tivnih določil naše slovenske in jugoslovanske za­ konodaje s področja investicij in ga kaže slika 8. Ta mreža je povzetek parcialnih mrež, narejenih po določilih posameznih zakonov. Za sedaj v naši praksi še ni verificirana in jo zanesljivo čakajo šte­ vilne modifikacije, tako zaradi časovne logike, kot zaradi še ne odkritih ali na novo uzakonjenih med­ sebojnih odvisnosti. Trud se bo vsekakor izplačal. Nam, ki želimo in smo tudi strokovno odgovorni, da racionalizira­ mo investicijske procese in se tudi profesionalno z njimi ukvarjamo, pomenijo te mreže že sedaj zna­ ten prihranek na času. Že sedaj pomeni njihova uporaba prispevek k jasnejši sliki procesa, določit­ vi jasnejših pristojnosti in odgovornosti, jasnejši sliki o stanju in napredovanju del itd., kot nujno podlogo za avtomatsko obdelavo podatkov v inve­ sticijskem procesu. Matjaž Senčar, IBE, oktober 1976: Osnovna mreža investicijskega procesa. In ve st ic ijs ki pr oc es V i r i 1. Zakon o graditvi objektov. Uradni list, 11. dec. 1973. 2. Zakon o investicijski dokumentaciji, Uradni list SRS, 7/1976. 3. Zakon o zagotovitvi plačil, Uradni list SFRJ. 60/1975. 4. The Association of Consulting Engineers: About Consulting Engineers, London, oktober 1972. 5. C. M. Stanley: The Consulting Engineer, London, december 1962. UDK 336.645.1 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1976 (25) ST. 8-9, STR. 115—121 Natan Bemot: INVESTICIJSKI PROCES OD DRUŽBENEGA PLANA DO OBRATOVANJA Novi zakoni odpirajo nove odnose v investicijskem procesu. V članku jih avtor želi poenostaviti do stop­ nje, da lahko sledimo njihovi logiki. Ta nam je nujno potrebna prav na tej stopnji razvoja naše samouprav­ ne socialistične družbe, ko želimo dosledno prenesti odločanje o razširjeni reprodukciji na delavce združe­ ne v TOZD. Članek ilustrira težave interpretacije že tako poenostavljene sheme, kaj šele, če upoštevamo množico variant, ki nastopajo v praksi. Nadalje želi članek prispevati k jasnejši sliki o delitvi dela in pristojnosti med vlagatelji (minulo delo) in strokovnimi službami v investicijskem procesu. Pri tem zasledujemo cilj, da bo vsak za svoje delo in sklepe nosil svoj jasno določeni del strokovne, moral­ ne ali materialne odgovornosti. Članek na koncu omenja uvajanje prenašanja za­ konskih določil iz investicijskega področja s pomočjo parcialnih mrežnih planov in poizkuse njihove integra­ cije v integralno osnovno mrežo investicijskega pro­ cesa. i UDC 336.645.1 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1976 (25) NR. 8-9, PP. 115—121 Natan Bemot: INVESTMENT PROCESS FROM SOCIAL PLANNING TO OPERATION New laws require new relations in the investment process. In the article the author has tried to simplify them to such a degree as to enable us to follow their logics which is inevitably necessary at this stage of development of our self — managing socialist society where we wish to carry over the decisions about the extended reproduction on the workers associated in basic organizations of associated labour. The article illustrates the difficulties of interpretation of the al­ ready simplified scheme and even more, if we take into account the great number of variants appearing in practice. By this article the author wishes further to contri­ bute to a better understanding of division of labour and the competences among the investors (past labour) and the professional institutions in the investment process. In doing so, we are pursuing our aim that everybody shall be professionally, morally or materi­ ally responsible for his work and his decisions. At the end of the article he mentions introduction of transmitting legal requirements from the sphere of investment by help of partial networkplans and the trials of their integration into the integral basic net­ work of the investment process. Hidroelektrarna Srednja Drava 2 (HE SD 2) UDK 621.311.21 (Srednja Drava 2) 1. Uvod HE SD 2 je zadnja energetska stopnja na slo­ venskem delu Drave ter ji zato v verigi osmih elek­ trarn pripada posebna vloga. S svojim razmeroma velikim bazenom mora namreč izravnavati neena­ komerne dnevne pretoke, ki so posledica vršnega obratovanja vzvodnih naprav. Na tem mestu ne bi razpravljali o tem, zakaj smo izbrali rešitev s kanalom, kakor tudi ne o nje­ ni energetski vrednosti v sistemu. Glede tega bi omenili le to, da bi namesto SD 2 v primeru reč­ nih stopenj morali zgraditi tri elektrarne s po tre­ mi agregati (skupno 9), od katerih bi vsak bil težji od agregata v strojnici Formin, kjer sta samo 2, JAN KO V A LA N T, DIPL. INŽ. Če bi pa HE SD 2 ne zgradili, bi morali z ob­ stoječimi elektrarnami tako obratovati, da bi HE Varaždin dobila vodo pravočasno. Ta okolnost bi zmanjšala energetsko vrednost že obstoječih elek­ trarn za eno že zgrajeno stopnjo. HE SD 2 zaradi svojega položaja dobiva vrednost dveh elektrarn. Podatki o elektrarni: Pp — 13.664 km2 površina povodja do Maribora Qn — 300 m3/s srednji letni pretok Qi — 2 X 225 m3/s instalirani pretok Hbr — 29 m bruto padec elektrarne p — 2 X 56.000 kW — instalirana moč naprave E — 582 X 106 kWh— srednja letna proizvodnja Glavna gradbena dela O bjekt pešč. prod Izkop (1000 m3) lapor skupaj Nasip 1000 m3 B eton 1000 m s Armatura t Asfalt 1000 m 3 Bazen 1160 — 1160 1 2 0 0 6,9 280 183 Jez 278 n 289 8 6 49 1270 3,8 Dovodni k. 1170 1170 2850 0 , 2 4 556 Strojnica 468 258 726 370 70 2590 13 Odvodni k. 5140 1080 6740 490 1 , 6 75 — Skupaj 8216 1349 9565 4996 127,7 4219 755,8 Iz gornjih podatkov je moč presoditi veličino tega 25 km dolgega gradbišča, ki naj bi bilo kon­ čano v treh letih. Menimo, da bi tako velik objekt, pri katerem se pojavlja niz problemov, zanimivih za vse veje gradbeništva, zaslužil dosti področnejši prikaz v svoji posebni številki GV. Morda bo za to prilika kasneje ob koncu gradnje. V nadaljnjem bomo pri­ kazali samo kratek opis in bežen pregled gradbe­ nih del. Z nadaljnjim opisom bomo torej skušali prika­ zati samo bežno sliko tega velikega objekta. Seve­ da je še mnogo zanimivih detajlov in problemov, ki se pojavljajo pri gradnji in ki bi zanimali grad­ benika, vendar nam niti čas niti prostor v tem tre­ nutku tega ne dopuščata. Vsekakor pa si je vredno objekt ogledati. 2. Kratek opis objekta Jezovna zgradba je postavljena v korito Dra­ ve pri vasi Markovci in ji je na levem bregu pri­ ključen vtok v dovodni kanal. Jez ima 6 pretočnih polj 17 X 7,5 m, ki lahko prepuščajo pretok 4150 m3/s. Z dvigom gladine na koto 220,0 m nasta­ ne bazen dolžine 6 km s površino nad 4,2 km2, ki sega do izliva kanala SD 1 v Dravo vzvodno od Ptuja. Ker je teren na področju bazena razmeroma nizek, je ves bazen obdan z nasipi, ki pri jezu do­ sežejo višino nad 8 m, na področju Ptuja pa pre­ hajajo v visokovodne zaščitne nasipe (ali delno zi­ dove). Dovodni kanal, po katerem teče voda k stroj­ nici, je dolg 8,5 km, speljan po visoki obdravski terasi in preseka velik dravski ovinek, ki si ga je Drava izdolbla proti Borlu. Strojnična zgradba je nameščena pri vasi Formin. V njej so poleg dveh skupin strojev postavljene še druge pomožne na­ prave. Odvodni kanal dolžine 8,2 km je globoko za­ kopan v nizko, halocensko teraso ter s svojim dnom in deloma brežinami sega v pliocenske laporje v dolžini 5700 m. Izliv odvodnega kanala v Dravo je določen pri izlivu Pesnice (v Dravo), do koder sega bazen nizvodne HE Varaždin. 3. Opis posameznih objektov 3.1 B a z e n je projektiran kot zadrževalnik z nihanjem gladine od kote 220,0 do 219,0 m kar omo­ goča akumuliranje 4,205 hm3 vode in zadostuje za izravnavo dnevnih variacij pogona, če je prirodni dotok 150—300 m3/s. Prehodna raziskovalna dela na bazenu so bila zelo obširna in so obsegala poleg ostalega: 1. Geološke raziskovalne vrtine za določitev le­ ge nepropustne pliocenske podlage (laporjev in pro­ dov). 2. Ugotavljanje globine pliocenske podlage v trasi tesnilnih sten. 3. Ugotavljanje debeline peščeno meljaste krovnine na področju nasipov in na področju »pre­ proge« pred nasipi. 4. Črpalne poskuse na obeh bregovih vzdolž nasipov za določitev koeficientov propustnosti pro­ dov in meljev. 5. Raziskovanje lege in nihanja podtalnice (na celotnem vplivnem področju SD2). 6. Vrsto geomehanskih raziskav zemljin. Geološko stoji bazen na 7 do 17 m debelem slo­ ju kvartarnih naplavin, pod katerimi so večinoma pliocenski laporji, v vzvodnem delu pa pliocen­ ski prodi, peski in konglomerati. Kvartarni prodi so propustna osnova jezera s povprečnim koeficientom propustnosti k = 2 do 8 X 10—1 cm/s. Na srečo so prekriti s peščeno melja- stim slojem debeline 50—100 cm, ki je ponekod tu­ di tanjši ali debelejši. Prav ta sloj naj bi kot nepropustna »preproga-« pred nasipi preprečeval večje uhajanje vode iz ba­ zena. Koeficient propustnosti znaša k = 10—5 do 10—6 cm/s. V nekaj primerih smo izmerili vrednost koeficienta k = 10~1 cm/s, nekajkrat pa tudi 10—7 cm/s. Torej je površinski sloj od tisoč do stotisoč- krat manj propusten kot peščeno prodna podlaga. Razein tega računamo še s tem, da se bo bazen za­ tesnil, ko bo prva višja voda odložila melj in pesek. Kot že rečeno, je ves bazen omejen z bodočimi nasipi. Telo nasipa je iz peščeno prodnega mate­ riala. Sam nasip je tesnjen z asfaltno oblogo ( 2 X5 cm), nanjo pa se veže na vodni strani meljasti, zelo malo propustni sloj. Odvisno od potenciala (h) mora biti pas meljastega sloja širok najmanj 50—70 m. Ta pas bo na vseh mestih, kjer so sonde pokazale, da je tanjši od 60 cm, odebeljen do te mere. Na­ daljnjih 50 m od nasipa proti koritu Drave je zašči­ ten pas, kjer prirodne preproge ne smemo oslabiti. Na tak način podaljšamo pot pronikli vodi (skozi (. h i . i = — m s1 iprodni sloj), torej padec zmanjšamo tem količino pronicanja. Kljub temu je teoretski račun pokazal, da bo na vsakem bregu v začetni fazi po ca. 8 m3/s izgub, ki jih zajamemo v drenažna kanala ob nasipih. To vodo speljemo v strugo Drave pod jezom. Z drenažnim kanalom ob levem bočnem nasi­ pu odvajamo obenem tudi potoka Grajeno in Ra- goznico, ki sta se doslej izlivala v Dravo v Ptuju oziroma pri Budini. S tem v zvezi moramo omeniti, da na področju mesta Ptuja proniklo vodo zajamejo v zaprto cev­ no drenažo, položeno na višino srednjega dravske­ ga vodostaja. Drenaža kot celota mora obdržati podtalnico, ki se je doslej gibala odvisno od niha­ nja Drave, na približno isti višini. Pri gradnji nasipov ni bilo večjih težav. Me­ stoma so nastale težave na področju starih drav­ skih rokavov, kjer so se pojavljala nenosilna (hu­ musna, zamočvirjena) tla. Na teh mestih smo mo­ rali material zamenjati, da smo si lahko ustvarili dovolj odporen planum za gradnjo nasipa. Nekaj težav je bilo tudi pri zbijanju planuma, ker ima meljasto peskasti sloj zelo ozko področje optimal­ ne vlage, pri kateri se da doseči največjo zbitost. Kljub pogostemu slabemu vremenu so bile te te­ žave premagane in gradnja nasipov dokaj hitro na­ preduje. Še največji problem pri gradnji bazenskih na­ sipov je povzročal primanjkljaj nasipnega materi­ ala. Skoraj vsega smo morali pridobiti iz stran­ skih odvzemov, deloma tudi iz vode. Pri jemanju materiala iz vode je izpiralo najfinejše frakcije, kar ni bilo ugodno za dosego zahtevanih zbitosti nasi­ pov. Na mestih, kjer se nasipi preveč približajo Dravi in zato ni bilo moč zagotoviti dovolj širokega pasu meljaste preproge, tesnimo bazen z vertikal­ no tesnilno steno. Za tesnilno steno je izbran si­ stem ETF, po katerem vibracijsko zabijamo v te­ ren jeklene I nosilce, pri izvlačenju pa se injektira v nastali prostor glineno-cementna masa. Na pod­ ročju mestnega območja Ptuja smo se z oblikova­ njem nasipov morali prilagoditi videzu tega stare­ ga naselja, zato sta brežini Drave obloženi s kam­ nito oblogo na peščeni podlagi do višine 1 m nad statično gladino, zavarovanje pred visokimi vodami pa bo izvedeno na levem bregu delno s kamnitim zidom, na desnem in delno levem bregu pa z za­ travljenim nasipom. 3.2 J e z o v n a z g r a d b a i n v t o č n i o b ­ j e k t Pri projektiranju gradbene jame jezu smo mo­ rali upoštevati zelo kratek rok izgradnje in pogoj, da se v nobenem primeru ne sme gladina vzvodno od gradbene jame dvigniti za daljše obdobje zaradi izgradnje bočnih nasipov na nizkem terenu. Zato nikakor nismo mogli uskladiti rokov z več gradbenimi jamami, ki bi parcialno razdelile ko­ rito in si časovno sledile, kajti pri ograjevanju smo vezani na nizke vode Drave. Zato smo se odločili za enotno gradbeno jamo, ki ščiti gradnjo jezu in vtočnega objekta v kanal. Med gradnjo smo Dravo preusmerili v 900 m dolg in 40 m širok obtočni kanal, ki ga je kasneje voda sama razširila na projektirano širino 90 m. Zaradi možnosti visokih voda v času gradnje se bočni nasipi v dolžini 500 m od jezu na desnem bregu ne smejo graditi (poplavno ozemlje), preden Drava ni ponovno preusmerjena v staro korito. Ko je bila kineta obtočnega kanala izkopana, smo z vzvodnim nasipom preko Drave vodo pre- Slika 3 usmerili in nato zgradili nasip še na nizvodni stra­ ni ter povišali zaščito na desnem bregu. Skozi ta začasni nasip ter na obeh bregovih smo gradbeno jamo zatesnili še z glineno-betonsko tesnilno steno sistema »Rodio«. S tem smo dosegli minimalno pro­ nicanje in gradnja poteka praktično v suhem, ob minimalnem prečrpavanju vode. Predhodne raziskave so obsegale predvsem ge­ ološke raziskovalne vrtine za določitev lege lapor­ ne plasti, na kateri sta temeljena jez in vtočni ob­ jekt in geomehanske raziskave kvalitete laporjev. V Vodogradbenem laboratoriju pa smo preis­ kovali predvsem natočne razmere na jez, dolžino podslapja in uničevanja energije pretočne vode ter zaščito korita vzvodno in nizvodno od jezu. Zaradi izredno velikih količin plavin, ki jih višje vode Drave lahko prinašajo v kanal in proti strojnici, smo se odločili kanal zaščititi s potopljeno steno na vtoku. Vodogradbeni laboratorij je v ta namen iz­ delal hidravlični model, ki je oblikoval »potopno steno« in predpisal način obratovanja z zaporni­ cami, da se plavine odstranijo izpred stene. Stebri in pretočna polja so temeljeni na mio- censkih laporjih, katerih površina se giblje med ko­ tama 204,2 do 206,7 m. Laporji so po večini plastoviti. Plasti so zelo strme v nagibu 40° do 60° v smeri, ki je ugodna za stabilnost jezu. Preiskeve propustnosti laporjev so pokazale, da so vodne izgube pri pritisku 10 atm po večini manjše od 1 1/s/m’ (po Lugeonu), le v nekaj vrtinah je propustnost nekaj večja. Konstrukcijsko je jezovna zgradba zasnovana tako, da so stebri in obrežna zidova z vzdolžno di­ latacijo ločeni od pretočnih polj. Vendar je pre­ točno polje v stebra zaklinjeno, tako da se del ho­ rizontalnih sil ha pretočno polje prenaša nanju. Kot je bilo že omenjeno, ima jez 6 pretočnih polj širine po 17 m. V vsakem pretočnem polju so nameščene segmentne zapornice 17,0 X 7,50 m, ki so poganjane hidravlično iz vsakega drugega steb­ ra. Pragi prelivnih polj so na koti 212,50 m, naj­ nižje točke podslapij pa na koti 206,0 m. Energija prepadajoče vode se uničuje ob razbijačih v dnu vsakega podslapja in ob nizvodnem zaključnem pragu na koti 209,0 m. Vodni skok ostaja v podslap- ju tudi pri največjih visokih vodah. Pretočna polja so proti eroziji zaščitena z 0,2 m debelim slojem porfimega betona. Stebri med pretočnimi polji so široki po 4,0 m. Dimenzionirani so na horizontalne sile, ki se prek zapornic prenašajo nanje, prevzemajo pa tudi del sil pretočnega polja. Ležišče za zapornice je jeklen nosilec, s prednapetimi kabli sidran v kontrolni hodnik v vzvodnem temeljnem pragu. Vsako pretočno polje je premoščeno z armira­ nobetonskim mostom širine 4,10 m. Mostovi mon­ tažne izvedbe so dimenzionirani za promet vozil do 25 t in na horizontalni pritisk pomožnih zapornic (»igel-«), ki se postavljajo v primeru popravil na glavnih zapornicah. Vzvodno je jez na levem bregu povezan z vtoč- nim objektom. Vtočni objekt je v bistvu most prek štirih polj razpona po 16,80 m in konzolnima na­ stavkoma po 7,55 m. Nosilec (potopna stena) je ška­ tlastega prereza 4,10 X 3,60 m, potopljen za lm pod najnižjo vodno gladino, s čimer preprečimo plavajočim predmetom vstop v kanal in do stroj­ nice. Nosilec leži na stebrih, ki so temeljeni na la­ porjih in so medsebojno pod koto 210,0 m povezani z armiranobetonskim tesnilnim zidom. Razen pro­ metne obtežbe mora potopna stena prenesti še pri­ tisk ledu 3,4 t/m’. S posebnim pravilnikom bo do­ ločeno, kdaj se mora led pred potopno steno raz­ streljevati in spuščati prek jezu, če bi dolgo tra­ jal izjemno hud mraz. 3.3 D o v o d n i k a n a l Kanal SD 1 lahko obratuje samo s stalno gla­ dino, v tej hidroelektrarni pa je kanal dimenzioni­ ran za pretok 450 m3/s tudi pri znižanju gladine je­ zera s kote 220 na 219 m. Na ta način se izrabi lah­ ko tudi v kanalu akumuliranih 438.000 m3 vode, kar znaša skupno z bazenom 4,640 hm3. Kanal od vtoka do strojnice je dolg 8475 m, njegova globina in ši­ rina pa se spreminjata. Raziskave s področja kanala so obsegale 9 strukturnih vrtin, ki naj bi pokazale lego laporne podlage na začetnem delu kanala, kjer smo sumili, da je lapor razmeroma visok, in na lokacijah mo- stov. Z 91 ročnimi vrtinami smo hoteli ugotoviti de­ belino humusnega ter peskasto meljastega sloja, oziroma se prepričati, da nasipi ne bodo ležali na glinasti podlagi. Gibanje podtalnice je bilo na Ptujskem polju raziskovano 10 let. Dokaj točna ugotovitev njenega nihanja in smeri toka je bila podlaga za določitev lege dna dovodnega kanala. Izbira trase kanala je bila — na splošno vzeto — podana z lego jezu in strojnice. Teren je rav­ ninski in enakomerno pada v smeri toka vode, zato s premikanjem proti severu ali jugu od generalne linije ne bi mogli bistveno vplivati na količino ze­ meljskih del. Pač pa smo se izogibali predvsem na­ seljem in posameznim hišam. Bolj kot zgradbe je prizadeto kmetijsko zem­ ljišče, saj poteka kanal po intenzivno obdelanih površinah. S traso kanala presekamo tudi komunikacije, od katerih je najvažnejša cesta Ptuj—Bori—Vara­ ždin, druge ceste pa so lokalne ali poljske poti. Važ­ nejše presekane komunikacije so povezane prek kanala s petimi mostovi. Ker smo se morali izogni­ ti vplivu podtalnice, je bila s tem podana lega dna kanala in višina vode v kanalu. Iz izkušenj pri gra­ ditvi kanalov s težko mehanizacijo in pri polaga­ nju obloge vemo, da nagib brežine, strmejši od 1 : 2, ni umesten. Zato smo izbrali notranji nagib breži­ ne 1 :2, zunanjega pa 1 :1,5, kar še dopuščajo sta- bilnostne analize. Da bi omogočili polaganje oblo­ ge, smo določili širino krone nasipa 4,0 m na koti 221,0 m. Na vseh teh osnovah in s hidravličnimi računi smo dali kanalu tole obliko: Na odseku prvega kilometra je dno kanala ši­ roko 35,7 m s padcem 0,2 °/oo ter s srednjo višino vo­ de 6,2 m. Od km 1,0 do 5,4 se kanal enakomerno oži na širino dna 8,0 m, padec dna je 1,1 %o in dose­ že globino vode 11,14 m. Od km 5,4 do strojnice je širina dna nespremenjena (8,0 m), padec dna 0,3 °/oo in globina vode 12 m. Tako oblikovan kanal daje pri polnem pogonu 450 m3/s 0,65 m hidravličnih iz­ gub pri normalni gladini bazena in 1,25 m pri gla­ dini. znižani za 1 m. Višina terena, po katerem po­ teka kanal, določa količino premikov zemeljskih mas. Le na zelo kratkem odseku blizu km 1 je ka­ nal v celoti vkopan, večinoma je profil mešan, na zadnjem kilometru pa je cel profil kanala v nasi­ pu. Zemeljska dela obsegajo tele količine: — izkopa je 1,170.000 m3, od česar gre: 500.000 m3 v prečno izravnavo 445.000 m3 v nasipe bazena, ostanek 215.000 m3 pa za izdelavo betona in asfalta; — vseh nasipov je 2,400.000 m3, pri čemer je ob upoštevanju stalne stisi j iv osti 17 */» treba vgra­ diti 2,850.000 m3 materiala. Ves material, razen iz prečnega izenačenja, je bil pripeljan iz strojnice (100.000 m3) in iz izkopov odvodnega kanala na transportno razdaljo 3.900 m (2,290.000 m3). Pri gradnji nasipov s težko mehanizacijo se je pokazalo, da je zbitost nasipov mnogo večja od pri- rodnega stanja in to za 17 % več vgrajenega mate­ riala. Vodotesnost kanala je zagotovljena z dvoslojno asfaltno oblogo 2 X 5 cm. Gradnja kanala je potekala zelo hitro, brez večjih težav in zastojev. Nekoliko težav je nastalo na nekaterih mestih, kjer se je v podlagi pojavil debelejši sloj meljasto peskastega materiala, ki ze­ lo počasi izpušča vlago in se ob neprimerni vlažno­ sti težko zbija. Taka mesta smo sproti sanirali z za­ menjavo materiala. Polaganje asfaltne obloge po začetnih težavah poteka brez večjih zastojev. Vse asfaltne obloge je 155.500 m2 na dnu in 400.000 m2 na brežinah. 3.4 S t r o j n i c a HE Formin je dobila svoje ime po vasi, poleg katere je postavljena. To je pro­ jektantsko in operativno najbolj zahteven objekt. Predhodne raziskave terena so obsegale geo­ loške materialne raziskovalne vrtine, s katerimi smo določili lego in kvalitete laporjev, na katerih je objekt temeljen. Razen tega smo ugotovili po­ ložaj podzemne vode, ki je bila praktično le nekaj desetin cm pod površino terena. Raziskave so pokazale, da leži lapor povprečno na koti 194 m, nad njim pa je ca. 8 m kvartalnih naplavin, proda, peska in melja, deloma pa tudi ne- nosilna, humusna, močvirska tla. Zamočvirjenost povzročajo potok Zvirenčina in izviri podtalnice, ki na tem mestu pridejo na dan izpod zgornje terase. Strojnica je temeljena na trdnem, terciarnem laporju. Plasti padajo pod kotom 17—20° proti se­ veru. Pri izkopu se je pokazalo, da so mestoma med plastmi laporja tanki vložki temnosive gline, ki imajo kot notranjega trenja samo 12°, to je več kot dvakrat manj od laporja. Ti vložki niso bili ugo­ tovljeni pri raziskavah. Zaradi njih so v gradbeno jamo zdrsnile zgornje laporne plasti, kar je neko­ liko zavrlo tempo gradnje. Da bi gradili v suhem, smo celotno gradbeno jamo ogradili s tesnilno steno sistema »Rodio«. Gradbena jama je zatesnjena v takem obsegu, da smo imeli v njej tudi transportne poti za odvoz materiala tega 30 m globokega izkopa. Vsa prece­ jena voda je zajeta na kontaktu lapor—prod pri­ bližno na koti 194,0 m. Strojnica je masivna, armiranobetonska zgrad­ ba in v širšem pojmu obsega pogonski del z dvema agregatoma, vzvodne in nizvodne krilne zidove, za­ varovanje podslapja, priključek na odvodni kanal ter ureditev elektrarniškega dvorišča z razdelilno postajo ter okoljem. Strojnična zgradba obsega vtočni del, strojni­ co, iztočni del ter pomožne obratne prostore. Vtok v strojnico je opremljen z grobimi grab­ ljami, čistilnim strojem in portalnim žerjavom za vlaganje pomožnih zapornic. Po vtočnih komorah voda priteka v armiranobetonsko spiralo ter skozi turbino v sifon, ki je enako kot vtok armiranobe­ tonske konstrukcije. Glavni pogonski element je armiranobetonska zgradba med vtokom in iztokom. V temelju ti!k pod spiralo je kontrolni hodnik, ki omogoča spremlja­ nje dogajanj v tleh (vzgon, pomi tlak, injektiranje), kakor tudi izčrpavanje vode iz vtoka, spirale in si­ fona ob revizijah. Spirala objema turbinski stožec, na katerega desni strani je predviden razbremeni- lec, ki avtomatsko stopi v funkcijo v primeru iz­ pada agregata. V turbinskem stožcu imamo Kaplanovo turbi­ no, nad njim pa turbinski jašek, v katerem je na­ meščen servomotor in vsa potrebna oprema za re­ guliranje turbine. V generatorski etaži sta oba generatorja ter ostala oprema za reden pogon. Med obema gene­ ratorjema je predviden prostor za montažo, ki je v drugih dravskih elektrarnah v strojnični dvorani. V strojnični etaži sta generatorski pokrov in na levi strani ob vhodu ploščad, po kateri pride opre­ ma v elektrarno, kjer jo prevzame v nadaljnji transport glavni mostni dvojni žerjav nosilnosti 2 X 150 MP. Na vzvodni strani strojnične zgradbe imamo obratovalno pogonski del, visok pet etaž. V tem delu zgradbe so: v višini generatorske etaže kabelski hodnik, prostori za transformatorje lastne rabe, kabelski in akumulatorski prostor, C02 na- 21550 Jaaas 50.93 slika 6 prava za gašenje generatorjev in celica za črpalke in filtre za dovod hladilne vode. V višini strojnične etaže je komandni prostor ter drugi pomožni prostori. Ob strojnični zgradbi sta simetrično na levi in desni strani predvidena boksa za transformatorje, garaže in pomožni agre­ gat. Nizvodno od strojnice je priključek na odvod­ ni kanal, utrjen z betonskimi ploščami v dolžini 200 m. Hitrost in valovanje vode zaradi razbremenilca povzročata namreč takšen pritisk, da morajo biti dno in brežini utrjeni. Na desni strani strojnice je predvidena razvod­ na postaja. Celotno elektrarniško dvorišče bo pri­ merno urejeno z dostopnimi potmi in zelenicami. 3.5 O d v o d n i k a n a l je po svojem obsegu in zemeljskih delih največji objekt v sklopu elek­ trarne. Od strojnice do izliva je njegova dolžina 8200 m. Trasa kanala poteka po nizki, holocenski terasi, spremlja Dravo do km 11,5, nato preseka velik dravski ovinek ter se pri izlivu Pesnice izte­ ka v Dravo v km 16,650 m. Severno od kanala teče Pesnica, ki je v zgornjem delu regulirana, v spod­ njem delu pa ne. Pesnica in Drava s svojimi roka­ vi večkrat prepravi j ata to inundacijsko ozemlje. Zato se je na tem področju le na razmeroma majh­ nih, nekoliko vzvišenih površinah razvilo polje­ delstvo. Celotno področje je odmaknjeno od javnih ko­ munikacij in je le delno dostopno po poljskih po­ teh. Odvodni kanal je globoko vkopan in bi ga vsa­ ka poplava Drave ali Pesnice ogrožala. Da bi se te­ mu izognili, predvidevamo na obeh straneh vzdolž celega kanala zaščitne nasipe. S predhodnimi geološkimi raziskovalnimi vrti­ nami smo določili lego in vrsto laporjev, ki so pod­ laga ca. 8 m debelemu sloju kvartarnih naplavin. Krovni sloj so peščeni prodni material debeline 6 do 7 m, nad njim pa peščeno melje zemljine debe­ line 1 do 2 m. Podtalnica je razmeroma visoka. Z izkopom kanala bi jo izsušili, če ne bi predvideli vzdolž obeh strani vodotesne zagatne stene. Ta ste­ na bo obenem omogočila osušitev gradbene jame (kanala), kar je posebno važno pri izkopih lapor­ jev. Tesnilna stena je predvidena na tistem odse­ ku, kjer je kanal globoko zakopan v laporje, tj. do km 14,2 v dolžini 5,5 km na vsaki strani. Pov­ prečna globina tesnilne stene je 8 m. Uporabljena sta oba sistema in sicer »Rodio« in ETF. Položaj trase smo skušali določiti po morfološ­ kih in hidrogeoloških razmerah in jo peljati tam, kjer bi bil izkop laporja najmanjši. Prav tako smo se izognili križanju s Pesnico, ki bi jo sicer morali preložiti, kar pa se ni skladalo s kratkimi gradbe­ nimi roki. Po možnosti smo se skušali izogniti tudi obdelanim površinam in plantažam topolov, vendar to povsod ni bilo mogoče. Kanal smo glede na lego laporjev razdelili na tri odseke. Prvi odsek do km 14,2 je karakterističen po visoki legi laporja, ki ga je nujno treba izkopa­ ti. Zato je ta del kanala globok pri strojnici 18 m, v km 14,2 pa 13 m, računano od površine terena. Hi­ dravlična globina kanala je 8 m. Ves ta del kanala je zatesnjen z zagatno steno, zato so vsi izkopi v suhem. Pri km 14,2 laporji že toliko potonejo, da je možno predvideti hidravlično globino 4 m nad nji­ mi. Temu primerno se seveda kanal razširi na širi­ no dna 75 m, vse do km 15,2. Od tu do konca ka­ nala se laporji zopet dvignejo, zato smo morali ka­ nal razširiti na 120 m, pri čemer je hidravlična glo­ bina 3,0 m. Ves odsek od km 14,2 do izliva kanala je kopan pod koto 192 podvodno. V odvodnem kanalu imamo 6,140.000 m3 izko­ pov, od česar 1,080.000 m3 laporjev. Ves lapor od­ lagamo v deponije. Peščeno gramozni material se pa porabi za: zavarovanje odvodnega kanala zasip strojnice in bet. agregat nasipe dovodnega kanala deponije ob kanalu 490.000 m;i 440.000 m3 2.290.000 m3 1.840.000 m3 Glavna dilema pri projektiranju kanala je bi­ la v tem, kakšen naj bo nagib laporja glede na to, da se plasti spuščajo na desnem bregu pod kotom 17° do 20° proti osi kanala in v načinu izkopa la­ porjev, ki so kot masa čvrsti in trdni (če niso pre­ pereli). Kot notranjega trenja laporjev je 26° do 28°. Zato je bil izbran (na podlagi stabilnostnih analiz) prečni prerez kanala (v prvem odseku) z blagimi nagibi v laporjih — 1 :2,8 do višine 4,5 m od dna, ter 1 :2,3 do berme, ki je na koti 195 m. Šele pri izkopih (zlasti na strojnici) se je pokazalo, da se me­ stoma med sloji laporja pojavljajo do 2 mm debeli sloji črnosive plastične gline, ki jih raziskave niso zaznale. Ti vložki, ki imajo kot notranjega trenja U D K 621.311.21 (Srednja Drava 2) GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1976 (25) ST. 8-9, STR. 121—128 Janko Valant: HIDROELEKTRARNA DRAVA 2 — PRIKAZ PROJEKTA HE SD 2 ima kot druga naj večja hidroelektrarna in kot zadnji člen v verigi poseben pomen, ker izrav­ nava pogonske vode in s tem omogoča nemoten obrat vzvodnim in nizvodnim elektrarnam. Zaradi tega ima velik kompenzacijski bazen z možnostjo nihanja gla­ dine za 1 m, na kar je dimenzioniran tudi dovodni ka­ nat Vzporedno se rešujejo z gradnjo nastali problemi, kakor kanalizacija v Ptuju s čistilno napravo, komu­ nikacije, dokončna rešitev regulacije Pesnice iihl. pri čemer gledamo na to, da v danih možnostih čim manj posegamo v okolje. 12° povzročajo na nekaj mestih lokalne zdrse, ki pa jih bo mogoče sanirati. Izkopi laporja z današnjo mehanizacijo ne predstavljajo večjega problema. Z rijači se lapor preorje, nakar z buldožerjem preorano količino zri­ nemo v večje gomile, ki jih nato nakladač premeče v kamione. Celoten izkop laporja zahteva torej 2 operaciji več kot izkop nevezanih zemljin. Od km 14,2 se ukop nad koto 192 vrši normalno do 0,5 m nad talno vodo. S tem se ustvari plato, po katerem se še lahko gibljejo izkopi in transportni stroji. S tega platoja se nato poglablja kanal. Ker na področju odvodnega kanala ni komuni­ kacij, so predvideni samo trije mostovi za dostop na obdelovalna zemljišča, vzdolž vsake strani ka­ nala pa poljska pot, ki je povezana z obstoječimi. UD C 621.311.21 (Srednja Drava 2) GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1976 (25) NR. 8-9, PP. 121—128 Janko Valant: HYDROELECTRICAL POWER PLANT DRAVA 2 — DESCRIPTION OF DESIGN Hydroelectrical Power Plant SD 2 is of special importance being the second biggest plant and the last link in the chain. It compensates the operating di­ scharge and enables in this way the undisturbed ope­ ration of upstream and downstream power plants. Therefore a relatively big storage reservoir with the possibility of level oscillation of 1 m is foreseen. The headwater channel is designed taking into considera­ tion the above oscillation. At the same time the problems arising due to the construction are being solved e. g. the sewerage system at Ptuj with the clarification plant, the comunications, the final solution of the regulation of the Pesnica etc. Special attention was being paid to the environment protection problems. Projekt termoelektrarne Šoštanj IV in problematika pri zasnovi konstrukcije z ozirom na rudarsko področje (UDK 621: 311.22 (Šoštanj IV) m i h a r e m e c , d i p l . i n Z . 1. Uvod Gradnja termoelektrarne Šoštanj IV. se je pri­ čela februarja 1975. Objekt kot tak predstavlja s svojimi 335 MW do sedaj kot enota največji tovrst­ ni objekt v Jugoslaviji. Investitor TE Šoštanj je iz­ bral kot glavnega dobavitelja opreme konzorcij KWU (ZR Nemčija) — Sulzer (Švica) ob angaži­ ranju priznanih jugoslovanskih podjetij: Metalna. Hidrpmontaža, Brača Kavurič, IMP Ljubljana, Li­ tostroj itd. Gradbeni del projekta je izdelal IBE iz Ljubljane. Odgovorni vodja gradbenega dela projekta pa je avtor članika s sodelavci. Kot zelo uspešen glavni izvajalec gradbenih del pa nastopa gradbeno industrijsko podjetje Gradis TOZD Ce­ lje. Poleg opisa samega objekta naj bi bil namen članka posvetiti glavno pozornost problemom pri projektiranju, ki so zanimivi predvsem za gradbe­ ne strokovnjake, Sl. 1. Glavni pogonski objekt Sl. 2. Situacija 1 . strojnica 2. bunkerski del 3. kotlovnica 4. e. filtri 5. dim nik 6. ob jek t za odpepeljevan je 7. črpaln ica in sklad, o lja za zagon 8. cevovod i hladilne vode 9. hladilni stolp 10. stikaliSče 400 kV 11. reaktor 12. kem ična priprava vode 13. transportni trakovi za prem og 14. črpaln ica in vtočn i ob jekt 15. industrijsk i tiri 16. reka Paka Sl. 3. K otlovn ica s stopniščnim stolpom 2. Opis kompleksa objektov Gradbeno je predvsem zanimiv glavni pogonski objekt. Strojnica je armiranobetonski skelet tloris­ nih dimenzij 30,5 X 65,0 m in višine 31,0 m. Streš­ na konstrukcija je jekleno predalčje z montažnimi siporeks ploščami. Bunkerski del je armiranobeton­ ski skelet širine 12,8 m in visok 46,70 m. Nad koto + 10,00 m so bunkerji za premog. Izvedba je armi­ ranobetonska. Vsak bunker ima kapaciteto 800 do 900 m3. Ko­ tlovnica je jeklena z vmesnimi posluževalnimi eta­ žami na koti + 12,00 m + 20,50 m in + 35,00 m. Tlorisne dimenzije so 57,60 X 51,00 m in višina 50.0 m. Sama konstrukcija kotla je visoka 96,0 m. Ob bunkerskem delu in kotlovnici sta dva stopnišč- na stolpa z dvigali. Večji ima tlorisne dimenzije 5,80 X 6,60 m in višino 83,00 m. Dimnik je armiranobetonski, visok 230 m in ima zgoraj premer 7,52 m, spodaj pa 14,32 m. Debe­ lina armiranobetonskega plašča je spodaj 52 cm in zgoraj 20 cm. Temelj je krožna plošča premera 30.00 m — debeline 3,00 m. Spodnja kota temelja je na globini — 6,50 m. Ostali objekti (objekti priprave vode, transforma­ torji, stikališče itd.) so tudi zanimivi, vendar ne predstavljajo posebnih problemov za gradbenike. 3. Zasnova konstrukcije zaradi izbrane lokacije na rudarskem področju Lokacija nove termoelektrarne je bila izbrana vzhodno od obstoječe TE Šoštanj 3. Z ozirom na že obstoječe objekte je bila tehnološko ta lokacija najugodnejša. Vendar je to že rudarsko področje, kar pomeni, da se bo teren na tem delu deformiral zaradi izkopa premoga v bližnjem rudniku. Plasti premoga v rudniku so nad 100 m debele in v glo­ bini okrog 400 m. Ugotoviti, kakšne bodo deforma­ cije tal, ki se bodo pojavile zaradi rudarjenja je bi­ la naloga, ki jo je obdelal prof. dr. Ivan Sovine na univerzi v Ljubljani. Delo je bilo objavljeno tudi na simpoziju »O zaštiti čovjekove sredine od posledica podzemne eksploatacije mineralnih sirovina-« v Tuzli v oktobru 1975. Za to področje so bili podani vertikalni in horizontalni pomiki površja tal. Ob upoštevanju navedenih pomikov površja je bila naloga projektanta zasnovati konstrukcijo, ki bo sposobna prevzeti te deformacije. Tik pred za­ četkom izdelave glavnega projekta pa se je inve­ stitor odločil, da predvidene premike tal poveča s faktorjem 4. Sprememba tehnološke zasnove in konstrukcije ni bila več mogoča. Brez upoštevanja varnostnega faktorja bi bile deformacije še v mejah, ki jih ar­ miranobetonski skelet z dodatnim armiranjem lah­ ko prenese. Ob upoštevanju varnostnega faktorja pa je bila naloga projektanta z dodatnimi ukrepi zagotoviti potrebno varnost objektov. Glavni objekt termoelektrarne (slika 5), je z dilatacijami razdeljen na več samostojnih sta- a) podložni beton ; b) drsna p loskev; c) zaščitni beton ; d) tem elj tičnih sistemov. Tako je v veliki meri zmanjšan vpliv horizontalnih premikov tal na konstrukcijo. Dilatacije s konzolami, ki so izvedene z drsnimi le­ žišči, omogočajo, da se prek njih prenašajo samo vertikalne obtežbe in omogočajo horizontalne pre­ mike do 30 cm. Absolutni vertikalni premiki tal bodo na pod­ ročju novogradnje velikostne stopnje do 70 cm. Di- ierenčni usedki, ki vplivajo na temelje in konstruk­ cijo, so ocenjeni do 4 mm na dolžinski meter s kri- vinskim radijem površja temeljnih tal 25 000 m. Vpliv teh usedkov na konstrukcijo je preračunan posebno podrobno. Horizontalni premiki tal za ruš- nimi ravninami — kot posledica drsenja porušene krovnine v smeri proti odkopom — so bili ocenje­ ni do 2,4 mm na 1 m. Takšnih deformacij armira­ nobetonska konstrukcija ne more prenesti. Ker je treba računti s trenj skim količnikom med beton- Sl. 6. Prekrivanje podložnega betona z jek len im i ploščam i skimi temelji in tlemi pod njimi, ki jih predstav­ ljajo oligocenske plasti, zgrajene iz laporjev, tufi- tov in tufskih glin med 0,75 in 0,85, bi bile sile v nateznih horizontalnih vezeh kljub dilatacijom zelo velike (na bunkerskem delu, npr. 50001 na vez). Zato je projektirana in izvedena med podložnim betonom in temelji po vsej širini temeljev drsna ploskev, ki takšne premike tal omogoča. Izvedba je shematično prikazana na sliki 6: med podložni be­ ton in 6 cm debelo plastjo zaščitnega armiranega betona je vložena jeklena pločevina. Na sliki 7 vi­ si. 7. P rekrivanje jek len ih p lošč z zaščitnim betonom 12.00 zO.OO -3,50 -5,40■T ~ Sl. 8. Tem elj turbine na peresih L dimo polaganje pločevine na zglajeno (po potrebi tudi zbrušeno) betonsko podlogo, na sliki 8 pa pre­ krivanje pločevine z zaščitno armiranobetonsko plastjo. Z vložitvijo vmesne pločevine se trenjski količnik zmanjša do vrednosti okrog 0,4. Možne so seveda tudi druge variante izvedbe drsne ploskve z uporabo različnih vrst pločevin ali plastike ali kombinacije obeh. Obsežne preiskave trenjskega količnika so pokazale redukcije vse do vrednosti 0,15. Natezne sile v vezeh lahko prevzamemo z obi­ čajno armaturo ali s prednapenjanjem. Vpliv de­ formacij vezi na gornji del konstrukcije se da ugo­ toviti zelo natančno. Izvedba takšne drsne ploskve je enostavna, finančno ni prezahtevna in jo je us­ pešno uporabil tudi projektant hladilnega stolpa. Zanimive so tudi rešitve fundiranja strojev (turbine, mlinov za premog, napajalnih črpalk itd.). Temelji strojev leže na peresih (slika 9). Na ta način lahko ob primerni izbiri peres last­ no frekvenco temeljev poljubno znižamo in zmanj­ U D K 621.311.22 (Šoštanj IV.) GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1976 (25) ST. 8-9, STR. 128—132 Miha Remec: TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ IV Članek obravnava gradbeni projekt za termoelek­ trarno Šoštanj IV. Poleg splošnega opisa objekta ob­ ravnava članek problematiko temeljenja na rudarskem področju. Poseben problem pri zasnovi konstrukcije predstavljajo horizontalni pomiki tal. Pri zasnovi te­ meljev in ostale konstrukcije so zaradi tega nastopili problemi, ki so bili s prilagodi vij o statične konstruk­ cije in z drsnimi ležišči temeljev uspešno rešeni. šamo vpliv na podporno konstrukcijo. Z ozirom na klasično izvedbo je možna namestitev raznih stro­ jev na tehnološko ugodnejših mestih. V tem pri­ meru pa je možna tudi ob neenakomernem pose­ danju kasnejša izravnava temeljev. Zaradi velike višine konstrukcije kotla (96 m) bi znašali odkloni spodnjega dela konstrukcije ok­ rog 40 cm. Zato so stebri nosilne konstrukcije na koti ± 0,00 izvedeni tako, da je vanje možno vsta­ viti hidravlična dvigala za izravnavo. Z ekonomskega stališča so morda zanimivi do­ datni stroški zaradi izgradnje objektov termoelek­ trarne na rudarskem področju. Po sedanjih ocenah — bodo gradbeni stroški zaradi navedenih dodat­ nih del maksimalno do 8 °/o večji. Pri celotni inve­ sticiji pomeni to največ 1,6 %. Sprememba lokacije bi predstavljala neprimerno večje stroške. Gradnja na rudarskem področju je torej v tem primeru iz­ vedljiva in tudi ekonomsko upravičena. UD C 621.311.22 (Šoštanj IV.) GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1976 (25) NR. 8-9, PP. 128—132 Miha Remec: THERMAL POWER PLANT ŠOŠTANJ 4 The civil part of the project for the Thermoelec­ tric Power Plant Šoštanj IV is described in the article. Besides the general description of the plant, the au­ thor is explaining the problems of foundation in the mining region. A special problem in the conception of construction represent the horizontal displacements of the foundation soil. In solving the problems of foundation and of the structure as a whole, we have met with problems which were successfully solved by adaption of suppositions for static calculations of the structure and by sliding surfaces under the foundation. XX Hladilni stolp termoelektrarne Šoštanj IV UDK 621.56:624.97 (TE Šoštanj 4) 1. UVOD Izgradnja vedno večjih termocentral zahteva tudi vzporedno vedno večje količine napajalne in hladilne vode. Le-te pa ni povsod na razpolago v zadostnih količinah. Zaradi tega se predvideva hlajenje turbinskih kondenzatorjev z recirkulacijsko vodo, ki oddaja odvečno toploto v zato predvidenih hladilnih stol­ pih. Za manjše vodne količine se uporabljajo ven­ tilatorski hladilni stolpi, za večje pa hladilni stolpi JANEZ SVETLIC, DIPL. INZ. na naravni vlek ali pa sistem več ventilatorskih hladilnih stolpov. Pri Termoelektrarni Šoštanj je zaradi pomanjkanja ustreznih vodnih količin za pretočno hlajenje bilo že pri prvih treh fazah iz­ brano recirkulacijsko hlajenje, prav tako pa je tudi predvideno pri četrti fazi, termoelektrarni z insta­ lirano močjo 335 MW. Za hlajenje vode je bil izbran hladilni stolp na naravni vlek v montažni izvedbi sistema Industrij­ ski biro Elektroprojekt Ljubljana. Konstruktivna izvedba teh stolpov je plod dolgoletnega študija in 1 brov, nosilcev, plošč in kanalov ter na mestu sa­ mem zabetoniranega centralnega jaška. Na slikah 2 in 3 so prikazani karakterističen prerez in tlorisi omenjenega hladilnega stolpa na naravni vlek tipa IBE. 2. TEMELJENJE HLADILNEGA STOLPA Pri zasnovi konstrukcije in pri temeljenju je bilo potrebno upoštevati poleg že običajnih obtežb kot so lastna teža, koristna teža, veter, potres tudi vpliv deformacije površine zaradi izkopa premoga v južnem krilu zahodnega polja jame Preloge rud­ nika lignita Velenje. Obsežne geološke in geomehanske raziskave v zvezi s tem izkopom so bile naročene in obdelane v posebnem elaboratu Laboratorija za mehaniko Slika 1 raziskovanj. Poleg originalnih sistemov in račun­ skih postopkov so bili izvršeni tudi številni labora­ torijski preizkusi in meritve na že zgrajenih stol­ pih. Hladilni stolp na naravni vlik tipa IBE je se­ stavljen v konstruktivnem pogledu iz dveh popol­ noma ločenih sistemov, in sicer iz: — plašča z ustreznim temeljenjem, in — pršišča z ustreznim temeljenjem. Plašč hladilnega stolpa ima obliko rotacijske­ ga hiperboloida. Elegantna, jasna in konstruktivno enostavna zasnova plašča je predvidena v montažni izvedbi iz izdelanih tankih trikotnih plošč, obroč­ nih nosilcev in poševnih stebrov. Pršišče, kjer se vrši efektivni prenos toplote, pa je prav tako pretežno iz izdelanih betonskih ste­ tal Univerze v Ljubljani, o katerem je govor v članku ing. Remca Projekt TE Šoštanj IV, ki je ob­ javljen v tej številki G V in problematika pri zasnovi konstrukcij na rudarskem področju. Na simpoziju o zaščiti človeka pred posledicami eksploatacije surovin v podzemeljskih rudni­ kih je v Tuzli 2. do 5. oktobra 1975 v strokovnem referatu Gradnja energetskih objektov na rudar­ skem področju prof. dr. Ivan Sovine, dipl. inž., ob­ javil rezultate že omenjenega elaborata. Tu so ob­ delani tudi premiki tal na površini na področju za zdrsno mejo, preračunani po metodi končnih elementov. Velikosti vertikalnih premikov in njih poti ter glede na to predvidena lega najmarkantnejših ob­ jektov Termoelektrarne Šoštanj IV so prikazani na sliki 2 v zgoraj citiranem članku. Za dokončno izbiro mesta temeljenja hladil­ nega stolpa so bile naročene in izvršene dodatne raziskave zemljišča glede na to, da se je že pri predhodnih geoloških raziskavah ugotovila pre­ cejšnja neenakomernost zgornjega sloja pliocena oziroma laporaste oligocenske podlage. Linije enakih globin oligocenskih laporjev so bile ugotovljene na osnovi rezultatov refrakcijsko seizmičnih raziskav in z dodatnimi vrtinami po obodnem temelju plašča. Kot je razvidno iz slik 4 in 5, se prične lapor na severnem območju lokacije lijakasto in strmo spuščati navzdol. Kontaktni sloj med pliocenom in oligocenom je v naklonu 60° glede na horizontalo. Zaradi tega obstoji potencionalna nevarnost, da pride do hitrih zdrsov. Hladilni stolp je bilo potrebno locirati še bolj proti jugu tako, da je prišlo do večjega useka v po­ bočje obstoječega hriba. Po dokončni izbiri lokacije hladilnega stolpa se je na osnovi vseh izvršenih meritev, raziskav in računov definirala možna deformacija površine na tem mestu s krivniškim radijem R = 54 000 M. Ve­ likosti posedkov, dobljenih pri upoštevanju tega radija, pa je bilo treba na zahtevo investitorja po­ množiti z varnostnim faktorjem 4. Tako dobljene vrednosti so maksimalne za določitev posedkov. Maksimalni raztezki poprečne pa znašajo 60 % us­ treznih maksimalnih vertikalnih odnosov. 2.1 Temeljenje plašča hladilnega stolpa Kot je bilo že uvodoma omenjeno, se morajo pri izbiri temeljenja upoštevati vpliv deformacije površine zaradi izkopa premoga, in pa geološke značilnosti na izbrani lokaciji. Odločeno je bilo, da se obročni temelj plašča na koti — 1,55 postavi na gramozno blazino debeline 1,0 m in širine 3,0 m z E = 800 kg/cm2. Spodaj so predvideni gramozni pi­ loti. Osnovni premer pilotov, ki so bili narejeni po sistemu Franki, je 52 cm. Nameščeni so po obodu v dveh vrstah in medsebojni razdalji 1,5 d c\d80 cm. Gramoz so nabijali do take zbitosti, da je bilo do­ seženo v centru pilota E = 800 kg/cm2. Pazili so, da so bile deformacije teh gramoznih pilotov čim manjše pri primarni obtežbi s konstruk­ cijo plašča hladilnega stolpa. Globina gramoznih pilotov variira, vendar je vedno dosegla sloj la­ porja, ki se nahaja različno v globinah od 0—14 m. Značilnost temeljenja je v tem, da je na juž­ nem delu prstan postavljen že direktno na lapora- sto podlago, ki pa se spušča v naklonu ca. 10° proti severovzhodu tako, da je na nasprotnem kraju na nekaterih mestih lapor na globini ca. 10— 14 m, kar je razvidno iz refrakcij sko seizmične raziskave in priloženih poročil o raziskavi terena. Prav zaradi raznolikosti tal je bil izbran način z nabitimi gra­ moznimi piloti, ker smo na ta način uspeli primar­ ne diferenčne posadke temeljnega prstana spravi­ ti na minimum, to je ca. 1 cm. Diferenčni vertikalni posedki za krivinski radij 45.000 m znašajo pri temeljnem obroču plašča, ki ima premer 80,0 m: y = 2 X 45.000 8Ö2 = 0,71 m oziroma: 4 X y = 0,284 m in ustrezni horizontalni premiki X = 0,6 X 4 X y = 0,1704 m Predpostavka, da bodo vertikalni premiki na­ stopali linearno, glede na velik radij ukrivljenosti, je zelo verjetna tako, da se bo v posameznih fazah vertikalnih deformacij stolp kot celota ustrezno nagibal največ za: Hst : Dst X y X 4 = 95 :80 X 0,284 to je za ca. 34 cm na višini 95,0 m glede na vertikalo. Zato niso bile predvidene posebne naprave za izravnavo v vertikalni smeri. V horizontalni smeri pa so raztezki taki, da jih konstrukcija plašča ne more prenesti. Predviden je tak način izvedbe temeljenja, kot je opisan v citiranem članku Projekt TE Šoštanj IV, ki upošteva vpliv horizontalnih deformacij po­ vršine. Na višini težišča obročnega temelja so name­ ščene zatege dimenzij 40/40 cm oziroma 50/50 cm v MB 400. Položene so na izravmavno in izglajeno plast pustega betona, na katerem je položena še 0,5 mm debela polivinilasta folija. Na ta način je zmanjšano trenje na minimum. Celoten temeljni sistem plašča — to je obroč z zategami — se s kab­ li moči 125 ton oziroma 2501 napne, preden se pri­ čne z montažo konstrukcije plašča. Na ta način do­ sežemo, da ostane obroč z zategami tudi pri učinko­ vanju teže plašča in horizontalnih sil zaradi hori­ zontalne deformacije površine v končni fazi prak­ tično nedeformiran. Za prednapenjanje so bili uporabljeni kabli tipa D1207 IMS nosilnost ca. 60 t. LJUBLJANA 1975 Slika 4 REFRAKCUSKE SEIZMIČNE RAZISKAVE , NA OBMOČJU HLADILNEGA STOLPA TEŠ !V; KARTA GLOBIN DO LAPORJA M ERILO;legenda; (ZOBAT£ DO LAPORJA GLOBINA LAPORJA V (m l DOLOČENA 2 REFRAKCtJSKO SEIZMIKCT GLOBINA 0 0 LAPORJA V (m ) DOLOČENA Z VRTINO GEOLOŠKI ZAVOD: LJUBLJANA 1375 Statični račun temeljenja lupine je bil izvr­ šen na naslednje obtežbene primere: 1. Obtežba na temeljni obroč — trenje, ki na­ stopi pri premiku temeljnih tal H =V mx. G = 0,4 X 40 = 16,0 t/m’ obroča Pri tem sta bili upoštevani 2 obtežni možnosti 1.1 Premik tal se izvrši vzporedno z zategami 1.2 Premik tal se izvrši pod kotom 45° glede na smer zateg 2. Radialna horizontalna sila — obtežba pla­ šča hladilnega stolpa R = 20,0 t/2,55 m 3. Obtežba prednapenjanja zateg, in sicer: zatege 1—8 in 42—49 preseka 50/50 cm s silo 250 Mp in vse ostale zatege preseka 40/40 s silo 125 Mp, pri tem so bile upoštevane v bruto iznosu. o z n a č b a /n p o l o ž a j k a b l o v Z A J E G T E M E L J N E G A V E N C A P L A Š Č A N . S . T “ - il- f o o o m y - r - - #<000 - J / y -2 r “ o o o X y / o 0,00112. 20 o, o o t t s 3 0 Of O / 0 0 1 4 o o, ot 7jf3 S o O' 0 2 / /8 60 O, O lf-O 01 o, 0 5 U S o, o j HZS o So fo o Slika 8 Vsi izračuni so bili narejeni z računalnikom računskega centra FAGG v Ljubljani. 2.2 Temeljenje pršišča je bilo predvideno s Franki-piloti nosilnosti 65—861, ki so nameščeni glede na izsledke v sta­ tičnem računu. Glave vseh pilotov so med seboj povezane z veznimi gredami 40/25 cm, ki niso v nobeni povezavi z zategami temeljnega obroča pla­ šča. Prek teh vezi pa poteka plošča debeline 12 cm ki je povezana z armaturo tako z vezanimi gre­ dami, kot tudi s temeljnim obročem plašča. Ta plošča služi hkrati z obrobnim zidcem kot zbirni bazen za eventualno prelito ali akumulirano vodo in pa tudi kot togostna razpora. Globina pilotov je različna, vendar morajo vedno segati do laporaste osnove. Na južnem delu tlorisa pa se sloj laporja dvigne tako, da se teme­ ljenje posameznih stebrov lahko izvrši točkovno. Kot pri plašču, se tudi pri pršišču pojavi pro­ blem deformacije površine terena zaradi izkopa premoga. Ker je konstrukcija pršišča manj občut­ ljiva na diferenčne posedke in pomike kot plašč hladilnega stolpa, tu niso bili pri temeljih pred­ videni nobeni dodatni ukrepi, pač pa je sama kon­ strukcija prirejena tako, da bo možno ohraniti funkcionalnost pršišča tudi pri diferenčnih posed- kih in pomikih posameznih elementov konstrukci­ je. Diferenčni vertikalni posedki za krivinski ra­ dij 45.000 m znašajo pri skrajnih točkah pršišča, to je na medsebojni razdalji ca. 67,0 m. i1 672y = ---------------- = 0,05 m 2 X 45.000 oziroma: 4 X y = 0,20 m in ustrezni horizontalni premiki X = 0,6 X 0,2 = 0,12 m Tudi tu predpostavimo, da bodo vertikalni pre­ miki potekali linerano glede na velik radij ukriv­ ljenosti. (Glej sl. 8). Zaradi omenjenih predvidenih deformacij te­ rena je zasnova pršišča naslednja: Glavni radialni kanali so postavljeni tako, da sta dva kraka vzporedna s smerjo vertikalnih de- formaoij, predvidenih in izračunanih v elaboratu prof. dr. Sovinca oziroma Laboratorija za mehani­ ko tal Univerze v Ljubljani. Linije enakih posedkov so razvidne iz slike 4 — ostala dva pa sta nameščena vzporedno linijam enakih vertikalnih deformacij. Salonitni kanali se podlagajo z lesenimi za­ gozdami, na mestih, kjer se stikujejo z betonskimi kanali, pa so podloženi s tanjšimi ploščami in na­ to zatesnjeni s trajnoelastičnim ikitom. Možnost korekture višine salonitnih kanalov obstoja v vseh smereh. Obodne betonske kanale tople vode pa je možno višinsko uravnavati s po­ močjo ustreznih hidravličnih dvigal. Pri tem je važno omeniti, da je pri vsakem no­ vem položaju pršišča vedno kot osnova merodaj­ na lega centralnega jaška, da bo potrebno glede na to, vedno nekatere elemente dvigovati, druge pa spuščati. Iz računa je razvidno, da je maksimal­ ni možni vertikalni pomik ±10 cm. Celotna etaža ohlajene vode pa se lahko nag­ ne in to od ene do druge skrajne lege največ za 20 cm. Prav za toliko pa so tudi zvišani vsi ustrez­ ni zidovi zbirnih kanalov, da ne bi prišlo pri nag­ njenem položaju pršišča do prelivanja vode in s tem do nepredvidenih izgub. UDK 621.56:624.97 (Šoštanj IV.) GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1976 (25) ST. 8-9, STR. 132—139 Janeiz Svetlič: PLAŠČ HLADILNEGA STOLPA TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ IV Prostorska konstrukcija plašča hladilnega stolpa termoelev trame Šoštanj IV je vpeta v križni temelj Pri temeljenju tega je bilo potrebno upoštevati poleg običajnih obtežbenih primerov tudi neenakomerno po­ tekajoče noseče plasti tal in pa vpliv deformacije po­ vršine zaradi izkopa premoga v južnem krilu zahod­ nega polja jame Preloga — rudnika lignita Velenje. Temeljenje je izvršeno na dobro utrjeni gramoz­ ni blazini, ki je na severnem delu ojačena z gramozni­ mi piloti. Zaradi možne horizontalne deformacije površine terena, zaradi izkopa premoga je bilo potrebno temelj­ ni prstan plašča hladilnega stolpa povezati s sistemom prejnapetih vezi, da bi se preprečila deformacija os- novega tlorisnega kroga stolpa. Za zmmišanje trenja med gramoznim tamponom in temeljnimi tlemi je predv'dena dvoina dekapirana pločevina, premazana z NYXRO mastjo. Vertikalne deformacije so bile predpostavljene, da potekajo linearno. Statične količine temeljnega sistema so bile izra­ čunane z računalnikom FAGG v Ljubljani. HE Ajba na reki Soči UDK 627.847.88 (Ajba) ZGODOVINA IZGRADNJE HE NA SOCl Soča je reka izrazito hudourniškega značaja. Izvira v osrčju Julijskih Alp na višini 1000 m v zgornji trentarski dolini. Del Soče, ki teče po ozem­ lju Jugoslavije, ima razmeroma velik padec in si­ cer 8,1 %o. Zaradi tega se pojavljajo velike erozij­ ske sile in močna prodonosnost. Do danes sta bili na Soči na jugoslovanskem ozemlju zgrajeni dve hidroelektrarni: HE Doblar in HE Plave. Ti dve elektrarni sta bili postavljeni tik pred drugo svetovno vojno in sicer HE Doblar leta 1939 in HE Plave leta 1940. Zanimanje za izrabo vodnih sil reke Soče seže nazaj v leto 1904, ko je bila tedaj razpisana »ko- misionalna poizvedba in obravnava na samem me­ stu« glede lokacije in gradnje »vodno-močne na­ prave« z akumulacijo v bližini izvira Soče. Za iz­ gradnjo te elektrarne se je zanimala družba Ganz. No, do izgradnje te hidroelektrarne ni prišlo, ka­ kor tudi ne do izvedbe dosti drugih projektov na različnih odsekih reke Soče, za katere so se zani­ mali različni drugi interesenti. Do danes pa sta bili vendarle realizirani HE Doblar in HE Plave. V gradnji pa je bila tudi že elektrarna HE Trnovo, za UD C 621.56:624.97 (Šoštanj IV.) GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1976 (25) NR. 8-9, PP. 132—139 Janez Svetlič: COOLING TOWER SHELL OF THE TPP ŠOŠTANJ IV Three dimensional construction of the cooling to­ wer shell for the Thermoelectric Power Plant Šoštanj IV is fixed into the circular foundation. In the design of foundation it was necessary to consider besides the normal loading cases also the irregular position of the bearing soil layers and the influence of settlement due to the coal mining in the southern part of the western exploitation pit Preloge of the Velenje coal mine. The foundation which was done on a layer of well-compacted gravel is strenghtened with pilots in the northern part. Owing to the danger of horizontal deformation on the ground surface because of the coal mining, it was necessary to connect the circular foundation of the cooling tower shell with a system of pre — stressed beams to prevent the deformation of the basic circu­ lar form of the tower. In order to prevent the friction between the gravel layer and the foundation soil a double — pickled steel sheet coated with NYCRO grease is foreseen. The development of vertical deformations was as­ sumed to be linear. Static calculations of the founda­ tion system were performed by the computer at the FAGG Ljubljana University. ADOLF WEDAM, DIPL. IN2. HE Kobarid pa so bila v teku raziskovalna in pri­ pravljalna dela. Dela na obeh stopnjah so bila us­ tavljena v začetku druge svetovne vojne. Obstoječi stopnji HE Doblar in HE Plave sta derivacijski elektrarni in izkoriščata padec od Tol­ mina oziroma Mosta na Soči do vasi Plave. Na pre­ ostalem odseku od kraja Plave do državne meje pa je predvidena nova hidroelektrarna Solkan, katere lokacija leži vzvodno od znanega železniškega sol­ kanskega mostu. Elektrarna Doblar je instalirana na pretok 90 m3/s, kar ustreza približno pretokom srednje letne vode, nizvodna elektrana Plave pa samo na 70 m3/s. Na ta način doživljamo, da se pri polnem obratovanju obeh elektrarn del vode pretaka preko jeza HE Plave, ne da bi jo mogli energetsko izko­ ristiti. IDEJA ZA IZGRADNJO HE AJBA Že pri izdelavi energetske studije Soče, ki je bila izdelana v okviru osnovnega projekta ener­ getske izrabe Soče, je bilo jasno, da sta obe elek­ trarni HE Doblar in HE Plave prenizko instalira­ ni. Rešitev je bila nakazana s tem, da bi bile vode Idrijce speljane mimo HE Doblarja direktno v spodnjo vodo akumulacije za HE Plave. Tako bi HE Doblar izkoriščal samo vode Soče tj. brez Id­ rijce, medtem ko pa bi bilo treba pri HE Plave po­ večati instalacije. Študiranih je bilo več variant in sicer varianta, da bi se dovodni rov, po katerem teče danes voda, s prosto gladino preuredil na ta na­ čin, da bi tekla voda skozi njega pod pritiskom, kot je to primer pri HE Doblar, in bi se povečala instalirana voda vse 70 na 90 m3/s. Druga varian­ ta je predlagala izgradnjo še ene hidroelektrarne na nasprotnem tj. levem bregu Soče. Pri tej vari­ anti bi se instalacija lahko dvignila na 120 m3/s. Tretja varianta pa predvideva izrabo preostalih vod na sami jezovni zgradbi akumulacije Ajba, od koder dotekajo obratne vode v strojnico HE Plave. CEVNI AGREGAT HE AJBA Izbrana varianta izrabe preostalih vod, ki na­ stanejo zaradi razlike med instalacijama HE Dob­ lar in HE Plave, je predvidevala izgradnjo nove stopinje na jezovni zgradbi Ajba, ki akumulira vo­ do za HE Plave. Jez Ajba ima tri velika pretočna polja, ki so dimenzionirana za odvajanje katastrofalno visoke vode. Na desnem bregu, na tisti strani, kjer je ce­ sta, ki pelje iz Nove Gorice proti Tolminu, je vtoč- ni objekt za elektrarno HE Plave, ob nasprotnem bregu, kjer je speljana železnica, pa sta še dve fiks­ ni pretočni polji širine prav tako kot ostala polja po 8 m. Cevna turbina je vgrajena v eno pretočno polje. Tako lahko sosednje fiksno prelivno polje s fiks­ nim prelivnim robom obratuje še naprej s polno zmogljivostjo. Cevna turbina je vgrajena v pre­ točno polje, ki leži ob levem bregu Soče tj. na stra­ ni, kjer teče železnica. IZBIRA TURBIN Že od vsega začetka, ko je bila izbrana varian­ ta, da bo nov agregat vgrajen v jezovno zgradbo Ajba, je bilo jasno, da je edino možna lokacija na levobrežnem delu jeza Ajba. Na tem delu sta dve pretočni polji, ki imata isto širino kot ostala tri po­ lja, ki imajo tablaste zapornice, opremljene na zgornjem robu z avtomatskimi loputastimi zapor­ nicami. Obe polji sta zaprti s težnostnima beton­ skima pregradama, katerih gornji rob je točno na koti normalne zajezbe. V času nastopa katastro­ falno visokih voda, ko se nivo vode v akumulacije dvigne nad normalo, se voda preliva tudi preko fiksnega roba stranskih pretočnih polj. Pretočna sposobnost takih pretočnih polj je majhna in se smatra, da četudi jih ne bi bilo, ne bi bila otežena evakuacija visokih vod na jezu Ajba. Prek obeh pretočnih polj je most, v sredi enkrat podprt, be­ tonske ločne konstrukcije, na katerem je deponija tramovnih zapor glavnih pretočnih polj. Izbor turbin je bil v bistvu zelo enostaven. Re­ zultat predhodnih študij je bil, da naj bo instalacija HE Solkan in vzvodne HE Plave + HE Ajba po 120 m3/s. Torej znaša potrebna instalacija za HE Ajba 50 m3/s. Klasičen agregat. Kaplanova turbi­ na, ima prevelike dimenzije, da bi jo lahko vgra­ dili v eno od obeh pretočnih polj in bi bilo potreb­ no porušiti obe pretočni polji in most z deponijo. Cevno turbino, ki je instalirana prav tako na 50 m3/s, pa je bilo možno vgraditi v eno pretočno polje. Prostora je bilo še ravno zadosti, da je bilo možno pravilno dimenzionirati vse konstrukcije. Turbina in generator v cevni izvedbi hruška­ ste oblike je v celoti izdelana doma. Obliko giblji­ vih kril gonilnika, gibljivih kril vodilnika in lopat predvodilnika ter ostalih delov pretočnega polja agregata je določil Inštitut za turbinske stroje v Ljubljani in opravil tudi vse potrebne raziskave na modelu cevne turbine. Turbino je nato konstruiral in izdelal Litostroj, Ljubljana, a generator R. Kon­ čar iz Zagreba. Take cevne turbine se uporabljajo pri majhnih padcih. Zaradi njihove konstrukcije zahtevajo izvedbe razmeroma manjši prostor, manj izkopov in gradbenih del, s čimer se znižajo speci­ fični stroški. Cevna turbina na Ajbi ima dvojno regulaci­ jo, da dosežemo pravilno nastavitev medsebojnega odnosa odprtja vodilnih in gorilnih lopatic za boljše izkoriščanje pri vsakem podanem pretoku. Kapla­ nov gonilnik s štirimi krili je premera 3 m. Poleg gibljivih lopatic vodilnika ima turbina še posebne nosilne predvodilne lopate. Spodnja je debelejša in votla, da je skozi njo možno priti k turbinskemu ležaju in tesnilki. »Hruška« s sinhronskim generatorjem je na­ slonjena na betonski podstavek in meri v preme­ ru 3,2 m, dovodna cev (rov) pa 6,4 m. Hruška je na­ polnjena z zrakom, ki hkrati služi za hlajenje ge­ neratorja. Cevni agregat HE Ajba je šele prvi večji pri nas. V načrtu pa so še cevne turbine na Savi, Dra­ vi, Donavi in Vardarju. OPIS HE AJBA Lokacija Glavni del jezovne zgradbe Ajba obsega tri pretočna polja širine po 8,0 m. Situirana so približ­ no v sredi struge Soče. Ostali del profila je izpol­ njen z vtočnim objektom, na levem bregu pa z dve­ ma pretočnima poljema. Glavna pretočna polja imajo prag na koti 96,00, pretočno polje ob vtoč- nem objektu pa je še na nižji koti, ker služi hkrati tudi za izpiranje usedlin pred gostimi grabljami vtočnega objekta za HE Plave. Dvojne zapornice zajezujejo vodo na koto 106,00. V času katastrofalno visokih vod, katere se v profilu doblarske pregrade ocenjujejo na Sl. 1. HE A jb a na rek i So£i 3000 m3/s, se vodna gladina na jezu Ajba, ko so vse zatvomice popolnoma odprte, dvigne na koto 108,85. Spodnja voda je v tem primeru na višini 104.00. Poprečna višina dna struge v spodnji vodi pod pretočnimi polji je približno 90,45. Levobrežni polji, široki po 8,0 m, sta zaprti z dvema betonskima težnostnima pregradama. Kota krone, ki je hidravlično ugodno oblikovana, znaša 106.00. Pri visokih vodah, ko se gladina v akumu­ laciji dvigne nad koto 106, se prelivajo vode tudi skozi ti dve pretočni polji. Kot je bilo že omenjeno, je vodostaj v akumulaciji pri pretoku katastrofal­ no visoke vode na koti 108,85, torej se preliva prek fiksnega roba teh dveh polj voda v višini 2,85 m. Na koti 111,50 sta ti dve polji premeščeni z mostom ločne konstrukcije. Širina mostu je 9,0 m. Na tem mostu je urejena deponija pomožnih za­ por. Levobrežno polje je bilo izbrano za lokacijo nove elektrarne in od vseh tipov študiranih vari­ ant turbin je cevna turbina najbolje ustrezala in je bila tudi za to izbrana ter vgrajena. Pri projektiranju nove hidroelektrarne s cevno turbino se je projektant držal načela, da deluje kompletna nova gradnja kot monolitna zgradba in je neodvisna od obstoječih elementov, in da nova zgradba v ničemer dodatno ne obtežuje obstoječih objektov. Zato je predvideno, da je ves vtočni ob­ jekt s platojem za stroj za čiščenje rešetk in servo- motorjem za varnostno zapornico situiran na vzvodnem delu svetle širine obstoječega mostu. Prav tako pa je strojnica z nujnimi stranskimi prostori situirana na nizvodni strani izven svetle širine obstoječega mostu. V prostoru pod mostom pa zavzemajo celoten prostor armiranobetonski dovod­ ni cevovod, ki dovaja vodo do turbin, prostor za električno opremo in montažni prostor. Vtočni objekt Vtočni objekt sestavljajo armiranobetonska konstrukcija s hidravlično ugodno oblikovanim vtokom, opremljenim z gostimi grabljami. Te grab­ lje čisti čistilni stroj. Prag vtočnega objekta je na koti 96,60, dimen­ ziji vtočnih grabelj sta 8,0 X 9,0. Zgornji rob vtoka je na koti 105,50. Hitra tablasta zapornica ima dimenzije 5,0 X 7,0 in jo poganja oljni servomotor. Njena lega je ali popolnoma odprta, ali popolnoma zaprta in nima funkcije reguliranja. Plato vtočnega objekta, na katerem sta stroj za čiščenje rešetk in oljni servomotor, ima tlorisne dimenzije 7,30 X 10,00 in je na koti 108,60. Raz­ lika med višino mosta in platoja znaša 2,90 m, Za premostitev te višine so predvidene zunanje be­ tonske stopnice. Dovodni cevovod Armiranobetonski dovodni cevovod je dolg, merjeno od osi finih grabelj do začetka cevne tur­ bine 22,65 m. V profilu zapornice je pravokotni presek 5,0 X 6,4 m, v odseku cevne turbine pa pre­ ide v okrogli profil s premerom 6,40. Strojnica Vstop v montažni prostor je na koti 104,50 in je za 0,5 m višji od vodostaja katastrofalno visoke vode. Po notranjih betonskih stopnicah pridemo na koto 101,00 kjer je montažni plato in odprtina v montažni jašek, katerega dno je na koti 37,80. Tu so montirani turbinski servomotorji in črpalke. Od tu je tudi možen vstop v turbino od spodaj na­ vzgor. V prostoru med turbino in montažnim pla­ tojem sta še dva prostora, kjer je montirana vsa električna oprema, avtomatika, kompresorji itd. Od tu je tudi možen dostop do turbinskega jaška in v generatorski del cevnega agregata. Širina vseh spodnjih prostorov je 6,40 m, mon­ tažni prostor pa je v spodnjem delu širok 6,40 v zgornjem delu pa 8,20. 35 kV postaja Na platoju med bregom Soče in železnico je nova 35 kV postaja z vsemi stranskimi prostori in s priključkom na daljnovod. Gradnja Gradnja se je razvijala v dveh smereh in sicer v rušenju obstoječih objektov in zaščiti gradbene jame s sidranjem bregov ter razpiranjem na me­ stu, kjer je bilo odstranjeno betonsko telo težnost- ne pregrade ter v izgradnji novega objekta, vključ­ no z izgradnjo vzvodne in nizvodne betonske ločne pregrade. Izgradnja HE Ajba se je začela februarja leta 1971 in končala avgusta 1975. Najprej je bilo treba zgraditi vzvodno in niz­ vodno pomožno pregrado. V času remonta HE Pla­ ve, ko je bila akumulacija prazna, je bila zgrajena betonska ločna pregrada s konstantnim radijem debeline 1,00 m (temelj). Debeline loka pa so bile 0,80, 0,60 in 0,35 m. Lok se je opiral na ločilni ste­ ber med pretočnima poljema in v breg. Nizvodna pomožna pregrada je imela iste parametre kot vzvodna in se je prav tako opirala na steber pre­ točnih polj ter na levi breg. Po osušitvi gradbenih jam so pričeli z delom na izkopih ter z rušitvami. V glavnem se je ru­ šenje odvijalo na odstranjevanju masivne težnostne betonske pregrade, ter na podslapje. Povprečna globina betonske pregrade je bila na koti 94,80, do­ datna globina izkopa v hribini pa je bila še 7,0 m nižja. Geološke razmere v območju izkopov S tem, da je bila odstranjena masivna betonska pregrada, še 7,0 m poglobljen izkop v dolžini stroj­ nice in spodkopan nizvodni oporni zid, ki je pretil, d,a se bo zrušil v gradbeno jamo, je bilo treba iz­ vršiti določena varovalna dela in izvesti geološka raziskovanja. Iz geološkega elaborata za HE Plave posne­ mamo, da sloji kamnin padajo v smeri proti grad­ beni jami. Breg sestavljajo: krovni sloj, gramozni nanos (pesek, prod), nato si sledijo sloji apnenčastega konglomerata, laporja z glino, nato zopet apnen­ čast konglomerat in apnenčast konglomerat s plast­ mi laporja. Kot osnova je bilo ugotovljeno, da na­ stopa laporni apnenec z vložki gline. Naklon pla­ sti je bil ugotovljen 10—15°. Ploskve med sloji so bile zaglinjene in iz njih je mestoma polzela voda. Iz tega kratkega opisa je razvidno, da je bilo treba zelo skrbno paziti, da se ne bi breg porušil v gradbeno jamo. Pri raziskavah sta sodelovala Laboratorij za mehaniko tal pri FAGG v Ljubljani in Geološki za­ vod. Kot rezultat teh raziskav je sledila odločitev, UDK 627.847.88 (A jba) GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1976 (25) ST. 8-9, STR. 139—143 Adolf Wedam: HE AJBA NA REKI SOCl Zaradi različnih višin instalacij na elektrarnah HE Doblar in HE Plave se vedno pretaka neizkoriščena voda preko jezu za hidroelektrarno Plave. Da bi bile tudi te vode izkoriščene, je bilo potrebno vgraditi v obstoječi jez majhno elektrarno. Najprej je bila obde­ lana varianta s Kaplanovo turbino, pozneje pa je bila sprejeta odločitev, da naj bo ta turbina cevna. Tako sta Litostroj in Rade Končar razvila in skonstruirala cevno turbino požiralnosti 50 m3/s, ki že uspešno obra­ tuje 1 leto. HE Moste, četrti agregat UDK 627.84A88 (Moste) Ko se je projektirala izgradnja hidroelektrarne Moste pri Žirovnici, ki izkorišča vodo reke Save na padcu Hb = 163,50 m, so mislili na to, da bi v isti strojnici vgradili prečrpovalni agregat, ki bi ponoči črpal vodo Save v obstoječo akumulacijo Završnico in jo v času dnevnih potreb ob konicah izkoriščal v turbinskem obratovanju. Projekt je ta predlog obdelal, gradbena dela so bila po projektu izdelana, izpadla pa je izgradnja in montaža turbinsko-čr- palnega agregata, kar se z večjo zamudo vrši prav v sedanjem času. da se bočni zid sidra z 12 sidri dolžine po 6 m in pa, da se na mestu, kjer je prej stala masivna tež- nostna pregrada, ki jo je bilo treba zaradi gradnje porušiti, uredi 5 razpor (Painerji F 30), ki so bile preračunane, da lahko prevzamejo po 60 ton pri­ tiska. Ko so bila urejena navedena zaščitna dela, so izkopi ter betoniranje potekali po planu. Gradbena jama je bila praktično suha. Naj večja ovira pri gradnji je bila ta, da je bil prostor izkopov in be­ toniranje zelo majhen in da ni bilo možno izko­ ristiti mehanizacije, ki je bila na razpolago. Hidroelektrarna HE Ajba je že v zadovoljstvo upravila preizkusno obratovanje in ima že za sabo nad 1000 obratovalnih ur. Pred kratkim je bil teh­ nični pregled in je sedaj že vključena v redno ob­ ratovanje. Vse kaže, da se bo nova konstrukcija turbine obnesla in bodo zato sledile še nove cevne turbine še večjih dimenzij na Savi in na vodotokih po drugih republikah. UDC 627.84/.88 (Ajba) GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1976 (25) NR. 8-9, PP. 139—143 Adolf Wedam: HYDROELECTRIC POWER PLANT A.TBA ON THE SOCA RIVER Because of the different installed capacities of the HPP Doblar and HPP Plave some amount of unutili­ zed water was spilled over the weir of the HPP Pla­ ve. In order to make use of this water it was neces­ sary to build a small power plant at the existing weir. Initially a solution with Kaplan turbine was con­ sidered, but later the final decision for a bulb type turbine was accepted. So a bulb type set with the absorption capacity of 50 m-Vsec. which has been suc­ cessfully operating for more than one year had been developed and constructed by Litostroj and Rade Kon_ čar. ADOLF WEDAM, DIPL. INŽ. HISTORIAT Pri Žirovnici je bila leta 1914 zgrajena Zavr­ šnica, hidroelektrarna, ki izkorišča vode reke Za­ vršnice na padcu do nivoja reke Save. Voda Za­ vršnice je zajezena v bližini sotočja z Rečico s po­ močjo težnostne betonske pregrade na koto 630,50 S tem je bil ustvarjen akumulacijski bazen, ki ima celotno prostornino 130.000 m3. Pri denivelaciji od kote 630,50 na koto 627,00 pa znaša koristna pro­ stornina 90.000 m3. V elektrarni izkoriščena voda se odteka v Savo približno na koti 467,0 in znaša bruto padec 163,50 m. V strojnici ob Savi je prostora za štiri agre­ gate po 0,75 m3/s. Torej je bila predvidena instala­ cija vsega skupaj 3,0 m3/s. Vendar pa sta bila vgra­ jena samo dva agregata, katerih požiralnost znaša po 1 m3/s. Torej znaša danes instalacija vsega skupaj 2,0m3/s. Po projektu je bil zamišljen od vodostan- ske komore do strojnice tlačen jeklen cevovod, ka­ terega bi sestavljali dve vzporedni cevi premera po i ,0 m. Vendar pa je bila v prvi etapi izgradnje montirana samo desna veja cevovoda. Do dokončne izgradnje turbin in leve veje tlačnega cevovoda ni nikoli prišlo. Leta 1952 je bila zgrajena pri Mostah nova elektrarna, HE Moste. Strojnica HE Moste je vko­ pana v teren do stropne konstrukcije, locirana pa je v neposredni bližini pravkar opisane HE Žirov­ nice. Obe strojnici sta povezani s podzemskim hod­ nikom, kjer se razvejajo dovodne tlačne cevi do enih in drugih agregatov. Dejstvo, da je završniška elektrarna stara in da bo kmalu iztrošena, saj je v pogonu od leta 1914, in da je potekal spodnji del železnega tlačnega ce­ vovoda po površini terena, ki je nestabilen in pla­ zovit ter je tlačni cevovod utrpel že znatne defor­ macije, kar je ogrožalo varnost obratovanja, je na­ rekovalo potrebo po ukrepih za zavarovanje stare centrale in cevovoda. Pri proučevanju več različnih možnosti, ki so bile med seboj pretehtane tako po tehnični kot tudi po ekonomski plati, je vznikla misel, da bi ne ka­ zalo v stari HE Završnici nadomestiti iztrošenih strojev z novimi, temveč, da bi v novi strojnici HE Moste predvideli prostor za četrti agregat, ki naj bi izkoriščal vode iz završniškega bazena. Zaradi vsega tega je strojnica HE Moste zgrajena tako, da so v njej montirane tri turbine, katere poganja vo­ da Save, zajete v akumulaciji Moste in da je grad­ beno zgrajen prostor, ki je rezerviran za četrti ag­ regat. Ta četrti agregat naj bi v bodoče nadomeščal staro strojnico HE Završnica. V nadaljevanju štu­ dije pa je bila zamisel o četrtem agregatu dopol­ njena še s tem, da bi njegovo moč lahko povečali na ta način, da bi prečrpavali vodo iz bazena HE Moste na nivo akumulacije Završnica. Na ta način je bil predviden prečrpovalni agregat, s črpalko in turbino na isti osi. Ta zamisel je bila sprejeta in so gradbena dela bila izvedena v celoti po gabaritih, ki sta jih dala Litostroj in R. Končar. V strojnico so bili montirane 3 turbine in na novo je bil izve­ den zadnji del tlačnega cevovoda HE Završnica, medtem ko četrti agregat ni bil nikoli niti naročen, niti montiran. V naslednjih letih je šel razvoj prečrpovalnih turbin svojo pot dalje in investitor se je odločil, da naroči pri Litostroju in R. Končarju reverzibilno turbino, to je stroj, ki v eno smer črpa, v drugo pa se vrti kot turbina. Na isti osi je montiran motor- generator. Hkrati pa je tudi padla odločitev, da za­ radi geoloških pogojev ne bo obratovala akumula­ cija HE Završnica kot tedenska, ampak kot dnev­ na akumulacija. OPIS OBJEKTA HE ZAVRŠNICA, zgrajena leta 1914 V dolini Završnice je bila zgrajena betonska pregrada, ki je zajezovala vodo do kote 630,50. V času 38-letnega obratovanja se je ta akumulacija za­ radi zaprojevanja zmanjšala od 110.000 na 90.000 m3, torej za 20.000 m3. Ta podatek velja za sloj de- velacije, ki znaša 3,5 m. Da bi se zopet povečala vsebina koristnega prostora, je bila pred leti ure­ jena na kroni pregrade provizorna konstrukcija, s pomočjo katere je bilo možno nadvišati gladino vo­ de za l m tj. od kote 630.50 na 631.50. S tem je bil dosežen prvotni koristni prostor 110.000 m3 vode. Obratna voda doteka iz te akumulacije do ci­ lindričnega vodostana profila 6,5 m po dovodnem tunelu F = 2,59 m2, L = 800 m. Od tu dalje pa po tlačnem cevovodu v strojnico Završnico ali pa v strojnico Moste. Tlačni cevovod je že v celoti zamenjan in je od zasunske komore do fiksne točke 2 dvojen pre­ mer po 1,0 m, od tu dalje pa vse do strojnice pa je enojni, premera 1,5 m, po celi dolžini zakopan z mi­ nimalnim prekritjem 1,0 m. V predprostoru strojnice HE Moste je na ob­ stoječo tlačno cev za HE Završnico montiran raz- cepni komad, ki povezuje to cev tudi z reverzibil­ nim agregatom (4. agregat) v strojnici HE Moste. he m o s t e , Če t r t i a g r e g a t "T Kot je bilo že povedano, je bil prvotno predvi­ den agregat, katerega so sestavljali: turbina, čr­ palka in motor-generator. Ustrezno temu konceptu opreme so bila že izvršena vsa gradbena dela. Pre­ den pa je dozorela misel, da bi šli v realizacijo iz­ gradnje četrtega agregata, je padla odločitev, da bo črpalka in turbina v enem samem komadu. S tem se je menjal celoten koncept gradbenega dela v prostorih, rezerviranih za četrti agregat. Za reali­ zacijo nove zamisli so bila potrebna izdatna rušilna dela, poglobiti je bilo treba izkope ter jih na novo obbetonirati in izdelati nove etaže za turbino-čr- palko in za motor-generator. Stranski prostori so uporabljeni, kot je bilo najbolje mogoče. Vseh gradbenih del v strojnici HE Moste če­ trti agregat je po količini malo, so pa vsa dela zelo zapletena, ker je vsa izgradnja ena sama rekon­ strukcija na zelo tesnem prostoru in v stavbi, ki je na več krajih razpokana. Obratovalni režim Ko bo obratoval četrti agregat kot črpalka, bo celotni dovodni sistem od akumulacije na Savi do strojnice HE Moste deloval kot sesalni del črpalke in dovodni sistem elektrarne Žirovnica kot tlačni sistem. Sesalni del sestavljajo 840 m dolg dovodni tu­ nel premera 3,0 m, vodostan premera 7,5 m, tlačno cev dolžine 154,5 m in premera 2,6 m, ter 20 m dol­ žine premera 0,8 m. Tlačni del pa sestavljajo 1039 m dolga tlačna cev premera 1,5 m, vodostan premera 6,5 m in 800 m dolg dovodni rov premera 2,59 m2. Črpalke sesajo vodo s kote (maks.) 524,25 (min.) 510.0 na koto (maks.) 631,50 oziroma (min.) 627,0. Torej znaša bruto črpalna višina 105,75 m. Pri turbinskem obratu je v pogonu samo veja HE Za­ vršnica in odvodni kanal HE Moste. Ker je celotni sistem hidravlično zelo kompli­ ciran in od tega zavisijo vse rešitve obratovanja turbo črpalke, je bila izdelana posebna študija. Ta študija je morala ugotoviti optimalne krmilne za­ kone zapiralnih organov tj. vodilnika agregata, re­ gulatorja tlaka in predturbinskega zasuna. Vse to mora biti izpolnjeno zaradi regulacijske garancije glede narastka turaže in največjega narastka tlaka. Rezultati te študije so pokazali, da ni potrebno izvesti nobenih dodatnih del na vodostanih tako ve­ je HE Moste kot veje HE Žirovnica, da so vsi na­ rastki tlaka v mejah, ki jih lahko prevzame sedaj vgrajen material. Vse to je bilo možno izpolniti, ker je v spiralo turbine črpalke vgrajen regulator tla­ ka, ki v vseh možnih fazah obratovanja samodejno ukrepa. Četrti agregat je prvi reverzibilni hidravlični stroj, skonstruiran in izdelan doma. Dimenzoniran je na 4,7 m3/s pri črpalnem obra­ tovanju in na 6 mVs, ko obratuje kot turbina, Je plod dolgotrajnih študij Turboinštituta, Litostroja in R. Končara in izhodišče za konstruiranje še več­ jih tovrstnih reverzibilnih strojev. BAZEN ZAV RŠN ICA VODOSTAN ZAV RŠN ICA U DK 627.84/.88 (Moste) GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1976 (25) ST. 8-9, STR. 143—146 Adolf Wedam: HE MOSTE, IV. AGREGAT Članek opisuje realizacijo izgradnje IV. agregata v HE Moste. Že pri izgradnji strojnice Moste je bil zgrajen prostor za agregat, ki bi črpal vodo iz nižjega nivoja akumulacije Moste na višji nivo akumulacije Žirovnica. V času potreb pa bi isti agregat obratoval kot turbina na padcu od akumulacije Žirovnica do spodnje vode elektrarne Moste. Po prvotnem projektu sta bili predvideni črpalka in turbina na isti osi, toda ločeni, realizirana pa je reverzibilna turbina, ki jo je razvil Litostroj s svojimi sodelavci in kooperanti. Se­ daj je gradnja te elektrarne v fazi montaže opreme. ČE Pohorje UDK 621.311 (Pohorje) Naloga črpalnih elektrarn je dvojna: v času manjše potrošnje se z viški proizvodnje prečrpava voda iz spodnjega v zgornji akumulacijski bazen, v času konic, ko ni mogoča zadostna proizvodnja energetskih objektov, pa se akumulirana voda iz­ rabi za dodatno, konično proizvodnjo. Razen te os­ novne naloge črpalna elektrarna služi tudi kot krat­ kotrajna (dnevna) rezerva v primeru izpadov ali okvar večjih proizvodnih enot, kar omogoča siste­ mu, da si preskrbi po ekonomski ceni dodatno ener­ gijo, ki je sicer v izredno kratkem času (nekaj mi­ nut) ne bi mogel dobiti ali pa le po zelo visoki ceni. Upoštevajoč obe nalogi torej črpalna elek­ trarna predvsem omogoča obratovanje termičnih elektrarn v območju optimalnega učinka, prepre­ čuje izgube zaradi prelivanja vode pri hidroelek­ trarnah, varuje pa tudi omrežje pred razpadom, do katerega lahko pride ob izpadu velikih proiz­ vodnih enot. V svetu je danes gradnja črpalnih elektrarn v polnem razmahu, pri čemer je tendenca razvoja usmerjena k večjim akumulacijam, ki služijo lah­ ko tudi kot rezerva. Normalno obratuj e črpalna elek­ trarna s turbinami 1000—1500 ur letno, s črpalka­ mi pa 1500—2000 ur; skupno število obratovalnih ur je torej 2500—3500 ur letno, kar v načelu ustre­ za ekonomskemu obratovanju hidroelektrarn. Z ozirom na specifično vlogo črpalnih elek­ trarn je ekonomski prikaz objekta drugačen kot običajno: važno je ne le. kolilko stane proizvedena kilovatna ura, temveč predvsem, koliko ves ener­ getski sistem pridobi ali prihrani z izgradnjo črpal- ne elektrarne. Porečje Drave v Sloveniji je vabljivo za študi­ je o možnostih izgradnje črpalnih elektrarn pred- UDC 627.84A88 (Moste) GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1976 (25) NR. 8-9, PP. 143—146 Adolf Wedam: HYDROELECTRIC POWER PLANT MOSTE, THE FOURTH AGGREGATE The construction of the fourth set of the HPP Moste was described. Already during the construction of Moste HPP powerhouse (30 years ago) the place for the later erection of the fourth set was built. This aggregate should pump the water from the lower wa­ ter level of the HPP Moste storage reservoir to the higher level of the Žirovnica storage. Initially sepa­ rated pump and turbine on the shaft were foreseen, but finally a reversible type turbine was accepted and developed by Litostroj and its cooperators. The erection works on the fourth set are in the final stage. KOVACEC JANKO, DIPL. ING. vsem zaradi tega, ker na reki obratuje vrsta hi­ droelektrarn, katerih akumulacije služijo kot spod­ nji bazen črpalne elektrarne, kar seveda občutno zmanjša stroške izgradnje. Inženirski biro Elektroprojekt je v dveh štu­ dijah prikazal možnosti izgradnje črpalnih elek­ trarn na Pohorju (v porečju Drave); prva študija podaja možnost izgradnje objektov, ki služijo pred­ vsem za proizvodnjo konične energije, druga štu­ dija po podaja prikaz objektov, ki lahko služijo tu­ di kot rezerva. V prvi študiji je prikazana tudi možnost izgradnje črpalne elektrarne, ki ima do­ datno lastno proizvodnjo, v delu pa je tretja štu­ dija, ki nakazuje možnosti energetske izravnave dravske verige hidroelektrarn, kateri ta izravnava omogoča proizvodnjo, garantirano po količini in po času brez ozira na hidrološki značaj leta. Taka iz­ ravnava bi pomenila izreden kvalitetni skok vred­ nosti proizvodnje vseh hidroelektrarn na Dravi (vse do izliva v Donavo). V naslednjem je podan kratek prikaz treh va­ riant črpalne elektrarne Pohorje (glej sliko 1): 1. variante Kohov potok 2. variante Kolarjev vrh 3. variante Lobnica. Skupna vsem variantam je enotna instalirana moč 3 X 100 = 300 MW in enotna dnevna konična proizvodnja pet ur. Prva varianta upošteva le peturno dnevno obratovanje v konici in sedemurno dnevno črpanje v času manjše obtežbe; dodatno se črpa voda še v p I •,<*J < "-' > V - ̂ \ . ^ %: ;..:t':-' ' : -■: .'-■:|£ ~ Cŷ vJ- v: >; 5ge@*? :>W»V. ifAvmjc- i *4 /Jr,) f j š ' l ? Ä ' f ■ . t,..- ith \giy ’ 133Ž-00- .'■fmmiidy.vr^ , tosia*-*---* Č rnova ■'& V jfcki \jöm.'fäSfUV'SsjUä& y&m&m soboto in nedeljo. Ta varianta ne omogoča rezerve v sistemu. Druga varianta razen vsakodnevnega peturne­ ga obratovanja v konici razpolaga zaradi večjega zgornjega akumulacijskega bazena tudi z vodo, ki omogoča 24-urno obratovanje kot rezerva z močjo 300 MW. Tretja varianta predstavlja kompleksno reši­ tev, kjer je razen peturnega dnevnega koničnega obratovanja na razpolago tudi bazen za 24-urno rezervo, poleg tega pa je tu podana tudi letna pro­ izvodnja 60—100 GWh (konične ali dnevne ener­ gije) z dotokom vode iz lastnega povodja. Drugo in tretjo varianto je mogoče zgraditi v etapah. Varianta Kohov potok Vsaka črpalna elektrarna ima zgornji in spod­ nji akumulacijski bazen, ki ju povezuje tlačni ce­ vovod ali rov, v katerem je vgrajena strojnica s turbinami in črpalkami. Zgornji akumulacijski bazen variante Kohov potok ima bazen vsebine 2,0 milijona m3. Kota za­ jezitve je na višini 737 m. Dolina se v spodnjem delu zasuje, v zgornjem pa deloma odkoplje, tako da nastane posoda podolgovate oblike, katere dno in pobočja so obložena z vodotesno asfaltno pre­ vleko. Možna je izvedba z delnim odklopom pobo­ čij, pri čemer se z odkopanim materialom zasuje dno, pobočja pa priredijo za oblaganje; prikladnej- ša pa je rešitev, pri kateri se v sotočju obeh potokov, ki tvorita akumulacijski prostor, pridobi material za zasipavanje dna in tudi material za oblikovanje pobočij, ki se dobijo z dosipavanjem materiala na predvideno obliko. V spodnjem delu bazena se na­ haja odvzemni objekt, iz katerega teče voda po 1350 m dolgem tlačnem rovu premera 4,0 m v stroj­ nico, ki leži med Dravo in železniško progo 300 m nizvodno od jezu hidroelektrarne Ožbalt. Tlačni rov poteka sprva vertikalno, nato pa poševno do Sl. 3. S tro jn ica K oh ov potok (situacija) razcepa pred strojnico, kjer preide v vodoravno lego in se razdeli v tri krake premera po 2,0 m. Tlačni rov je obbetoniran in obdan z jeklenim plaščem, kontakt s skalo je podan z ustreznimi in­ jekcijami. Strojnica je jaškastega tipa. V njej so predvideni trije agregati, opremljeni z dežnikasti- mi generatorji in reverzibilnimi turbinami — čr­ palkami moči po 100 MW. Skupna moč strojev je 300 MW. Za to moč je pri srednjem padcu 430 m potreben turbinski pretok 81 m3/s; črpalke zmorejo 66 m3/s. Strojnica je dostopna po cesti iz HE Ož­ balt; elektrarniško dvorišče in montažna dvorana sta na isti višini, strojnica pa je poglobljena. V strojnici so tudi zasuni cevovoda. Vse transporte opravlja dvojni mostni žerjav. Razdelilna postaja 220 kV s transformatorji se nahaja nizvodno od strojnice, gledano v smeri toka reke Drave. Dalj­ novod poteka po dolini Drave v razdelilno postajo Cirkovci. Možna je variantna povezava z razde­ lilno postajo 380 kV v Mariboru. Iz turbin odteka voda po 300 m dolgem pokritem cevnem kanalu v bazen HE Ožbalt. Ta oddaljenost zahteva spodnji vodostan zmernih dimenzij, ki je lociran tik ob iz­ tokih iz turbin ob strojnici. Spodnji bazen s koto zajezitve 299,92 m predstavlja bazen HE Ožbalt na Dravi. Lega strojnice bi sicer pogojevala iztok v bazen HE Fala, kar bi izločilo odvodni kanal s spodnjim vodostanom, zahtevalo pa zelo globoko lego strojnice; razen tega je falski bazen premaj­ hen z ozirom na zahtevano vsebino. Prednosti variante Kohov potok za črpalno elektrarno so zelo primeren padec, kratka poveza­ va med obema bazenoma, ugodne geološke prilike v rovu in v strojnici, primeren topografski obris terena, enostavna povezava z omrežjem. Kot nedo- statek se lahko navede zvezo med strojnico in spodnjim bazenom, predvsem pa dejstvo, da ni možno povečanje zgornjega bazena, ki bi lahko po­ tem služil tudi kot rezerva v sistemu. Varianta Kolarjev vrh Varianta Kolarjev vrh ČE Pohorje se od pred­ hodne razlikuje po večjem padcu in zelo ugodnih prilikah za izgradnjo večjega zgornjega bazena, ki bi lahko služil za rezervo. Zgornji akumulacijski prostor se nahaja na obronkih Kozjaka severno od Fale. Za izgradnjo bazena se mora izravnati skoraj raven Kolarjev vrh. Material, ki se pri tem dobi — 70 °/'o z odri­ vom, 30 % z razstreljevanjem — se uporabi za iz­ delavo obodnega nasipa, katerega pobočja in dno se nato prekrijejo z asfaltno oblogo. Bazen je mož­ no graditi v dveh etapah: v prvi se pridobi volu­ men, potreben za pokrivanje dnevnih konic pri peturnem obratovanju (0,90 milijona m3), v drugi se poveča bazen v severni smeri; zvezo med obema etapama tvori nasip z zapornico, ki omogoča ko­ municiranje vode. Taka izdelava (podobna kot jo ima ČE Vianden-Luxemburg) omogoča naknadno povečanje moči elektrarne in izgradnjo novega ro­ va k strojnici brez prekinitve obratovanja. Za 24- urno obratovanje v rezervi mora bazen vsebovati 4,0 milijone m3. Zajezitev je na koti 1002 m. V zahodnem delu bazena je vtočna zgradba, iz katere poteka poševen tlačni rov premera 3,0 m in dolžine 2,3 km k strojnici, ki je situirana na levem bregu akumulacijskega bazena HE Fala, ca. 1 km sever­ no od te elektrarne (pred Sturmovo grabo). Stroj­ nica je jaškastega tipa podobno koncipirana kot v prvi varianti. Ker pa je padec mnogo večji (sred­ nji padec znaša 700 m), so v njej predvideni več­ stopenjski reverzibilni agregati, kot so vgrajeni npr. v ČE La Coche-St. Helene v Franciji. Možna pa je seveda vgradnja ločenih črpalk in turbin s skupnimi motorji-generatorji na vertikalni ali ho­ rizontalni osi. Razdelilna postaja s transformatorji se nahaj ob strojnici, daljnovodna povezava je predvidena s Cirkovci. Spodnji akumulacijski ba­ zen predstavlja akumulacija HE Fala; strojnica leži neposredno ob tem bazenu, katerega gladina je na koti 281,80 m. Prednost variante Kolarjev vrh je v velikem padcu, kratkem dovodnem rovu in v elastični možno­ sti etapne izgradnje. Kot nedostatek se lahko na­ vede verjetno težavna ograditev gradbene jame (v prodni terasi z velikimi samicami in visoko talno vodo) in razmeroma majhna koristna vsebina spodnjega bazena, ki pa še odgovarja zahtevam po­ gona. Ta varianta je cenejša od prve v začetni eta­ pi, pri povečavi taka primerjava ni mogoča, ker se Kohov potok ne da povečati. Varianta Lobnica Varianta Lobnica je po zasnovi bolj komplici­ rana od obeh predhodnih in tudi dražja, vendar se višja cena kmalu rentira z lastno proizvodnjo, za­ radi česar je ta varianta vseeno premisleka vredna. Varianta Lobnica se gradi v treh etapah: v pr­ vi etapi je predviden zgornji akumulacijski bazen na Šumiku, tlačni cevovod in strojnica v Smolniku pri Rušah. V drugi etapi se zgradi nov zgornji bazen na Miznem vrhu in se poveže z rovom z bazenom na Šumiku, kjer je postavljena manjša strojnica. Ba­ zen Šumik izgubi funkcijo osnovnega bazena, ker njegova gladina ne niha več, zaradi česar postane prvorazredni turistični objekt v najlepšem predelu v osrčju Pohorja. V tretji etapi se zgradi še tretji bazen na Čr­ nem jezeru, v katerem se zbira in tudi izravnava voda, pritekajoča iz Radoljne in Oplotnice po do­ vodnem rovu. Ta voda skupno z vodo Lobnice na Šumiku predstavlja osnovo lastne proizvodnje; mo­ žen je še dovod vode po severni veji iz Vuzeni­ škega, Vuhreškega, Planinskega in Lampretovega potoka, ki se stekajo v bazen na Šumiku. Pri konični elektrarni za peturno dnevno obratovanje ima bazen na Šumiku vsebino 0,8 mi­ lijonov m3 z zajezitvijo na koti 1052. Srednji padec Sl. 4. Prerez stro jn ice L obnica i I < i v strojnici v Rušah znaša 780 m, moč pa 300 MW. Akumulacijski bazen na Miznem vrhu ima vsebino 3,0 milijone m3 in zajezitev na koti 1332. Dodatni padec do Šumika znaša v poprečju 275 m; skupni srednji padec do Drave je potem 1055 m. Strojnica na Šumiku ima moč 100 MW, skupna moč obeh elektrarn za 24-urno rezervo pa je 400 MW. Voda iz lastnega povodja, ki se zbira deloma na Šumiku deloma pa v Črnem jezeru, omogoča letno proizvod­ njo 60—100 GWh, s pritegnitvijo severnega dovod­ nega kanala do 150 GWh. Iz Črnega jezera s koto zajezitve 1205 in vsebino 5,0 milijoni m3 voda v Šumik gravitacijsko odteka; ker znaša padec med Črnim jezerom in Šumikom poprečno 150 m, je možna tudi energetska izraba, ki pa tu ni pred­ videna. Strojnica v Smolniku pri Rušah leži ob aku­ mulacijskem bazenu HE Mariborski otok na Dravi s koto zajezitve 267,20 m. Ta bazen je tudi spodnji bazen za varianto ČE Pohorje—Lobnica. Zasnova strojnice je podobna kot prej, v njej so trije več­ stopenjski reverzibilni agregati. Tlačni rov med akumulacijo na Miznem vrhu in Šumikom je dolg 2 km in ima premer 2,40 m. Od Šumika poteka najprej 3,5 km dolgi dovodni rov premera 3,0 m do vodostana pod Žigertovim vrhom. Od od poteka tlačni rov premera 2,40 m dolg 2,9 km do strojnice ob Dravi. Prednost variante Lobnica je v raznolikosti etapne izgradnje, v zelo ugodnih geoloških pogo­ jih (magmatske hribine centralnega Pohorja so zdrave in nerazpokane, vodotesne ter nepreperele U D K 621.311 (P ohorje) GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1976 (25) ST. 8-9, STR. 146—150 Janko Rovačec: CE POHORJE Na Dravi obratuje veriga hidroelektrarn, katerih bazeni lahko služijo kot spodnji bazen črpalne elek­ trarne, kar bistveno poceni stroške izgradnje. V članku je prikazanih nekaj značilnih variant CE Pohorje, od­ visno od nalog, ki se posamezni varianti pripisujejo. že skoraj na površini. Metamorfne hribine v drav­ ski dolini pa so globoko preperele in bolj propust­ ne z izjemami amfibolitov in gnajsov ob Dravi) ter v zelo ugodnih topografskih pogojih. Velika prednost je lastna proizvodnja. Nedostatek te vari­ ante so dolgi rovi in v zvezi z njimi visoka cena izgradnje. Kratko opisane tri variante predstavljajo le najbolj značilne primere iz velikega števila sicer enako obdelanih variant. Odločitev za izgradnjo ene ali druge ali tretje ali še katere druge variante pa je seveda stvar študioznega nadaljnjega projek­ tiranja in tudi vplivov, ki so izven okvirov tehnič­ nih rešitev. Prav gotovo je dejstvo, da naš energetski sistem črpalne elektrarne potrebuje in sicer prvo čimprej. Danes Slovenija nima nobene konične elektrarne in nobene akumulacijske elektrarne. Slovenski energetski sistem, ki je sicer povezan z jugoslovanskim, je pretežno termičen, hidroobjek- tov je manj v procentualni udeležbi. Izgradnja ve­ likih novih enot v Šoštanju, Trbovljah in predvsem v nuklearni elektrarni Krško zahteva črpalne elektrarne, sicer bo prišlo do prelivanja vode v hi- droobjektih, ki proizvajajo sicer najcenejšo ener­ gijo, pri čemer bodo neizkoriščene odtekale mimo turbin stotine milijonov kilovatnih ur. V Sloveniji je danes koncentrirana večina pro­ izvodnje hidroelektrarn v dravski verigi, zato bodo tu izgube največje in je upravičena želja Dravskih elektrarn, da v tem področju črpalno elektrarno tudi čimprej zgradimo. UD C 621.311 (Pohorje) GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1976 (25) NR. 8-9, PP. 146—150 Janko Rovačec: PUMPING PLANT POHORJE Pondage basis of hydroelectric power stations, in operation on the Drava River, are convenient as lower basis for hydroelectric pumping stations and conside­ rable reductions in investment could therefore be ob­ tained. The paper gives information on some chara­ cteristic alternatives of the Pohorje pumping plant, ac­ cording to different purposes of the plant in the power generating system. Hidroelektrarna Piva (HE Mratinje) - prikaz projekta UDK 621.321.21 (Piva) 13. julija 1976 je pričela obratovati nova HE Piva. Kljub temu, da ob takem dogodku običajno še niso končana vsa dela, je ta praznični dan ven­ dar simbolično pomenil zaključek skupnih priza­ devanj velike skupine ljudi, da bi zgradili nov ve­ lik objekt za proizvodnjo električne energije. V tem prispevku so podane predvsem glavne kara­ kteristike elektrarne in prikazan prispevek IBE Ljubljana pri izgradnji HE Piva. Kratka zgodovina projektiranja HE Piva se je pod do sedaj bolj znanim nazi­ vom HE Mratinje prvič pojavila leta 1961 v »Os­ novnem energetskem projektu Pive«, ki ga je iz­ delal IBE Ljubljana in v »Osnovnem projektu povodja Drine«, ki ga je izdelal Energoprojekt iz Beograda. Prvotni koncept je bil med nadaljnim projek­ tiranjem delno spremenjen, vendar pa se je v vseh projektih iskala možnost graditve čelnih akumula­ cij za izravnan je pretoka za nizvodni sistem elek­ trarn na Drini. Čelne akumulacije v »vozlišču Šče- pan polje« so HE Piva na reki Pivi z zajezno koto 675,00 m, HE Bijeli Brijeg na reki Tari z zajezno koto 660,0 m in HE Buk Bijela na Drini z zajezno koto 500,00 m. Vse tri akumulacije imajo koristno vsebino, ki ustreza 33 °/o celoletnega pretoka rek Pive in Tare, kar omogoča popolno letno izravna- SAVO JANEŽIČ, DIPL. IN2. FRANC ZUPAN, DIPL. INZ. nje voda v »Vozlišču«. Taka rešitev je omogočila lociranje HE Pive v naj ožji del Pive, ki je topograf­ sko in geološko zelo primeren za izgradnjo visoke pregrade z akumulacijo s popolnim letnim izrav- nanjem pretokov Pive. Geološka raziskovalna dela, izvedena v letu 1964, so potrdila možnost izgradnje predvidene elektrarne, zato je v letu 1965 IBE Ljubljana iz­ delal investicijski program za elektrarno z instali­ rano močjo 2 X 120 MW, ki je bila v tem programu prikazana kot neposredni dobavitelj električne energije za Aluminijski kombinat v Titogradu. S kasnejšim dogovorom med investitorjem in Elek­ trogospodarstvom SR Črne gore in SR Srbije pa je bila instalirana moč povečana na 3 X 120 MW, kar je bilo upoštevano pri izdelavi idejnega projekta, ki ga je IBE Ljubljana izdelal v letu 1968. Glavni projekti so bili končani do leta 1971 in so delo IBE Ljubljana, ki je bil projektant gradbenega dela za vse objekte za preusmeritev re­ ke Pive v času gradnje pregrade, vseh podzemnih objektov tj. strojnice z dovodnim in odvodnim si­ stemom in podzemne razdelilne postaje 220 kV ter Energoprojekta iz Beograda, ki je bil projektant pregrade z evakuacijskimi organi, projektant razi­ skovalnih del in zakoličevanja objektov ter obde­ lovalec hidrologije, geologije in energetike. Elek- trostrojni del glavnega projekta je prav tako skup­ no delo obeh projektantskih podjetij. a. LOCNA PREGRADA 1. VTDĆNI OBJEKT 2. DOVODNI TUNELI Z BET OBLOGO 3. CEVOVODI Z JEKLENO OBLOGO A. STROJNICA 5. TRANSFORMATORSKI PROSTORI S. TURBINSKI SIFONI 7. SPODNJI VODOSTAN B. ODVODNI TUNEL S. PRISTOPNI TUNEL IO. RAZDELILNA POSTAJA 220 kW Tl. PODSLAPJE '12. OBTOČNI TUNEL 13. VZVODNA POMOŽNA PREGRADA 14. NIZVODNA POMOŽNA PREGRADA 15. INJEKCIJSKA ZAVESA IS. POSTAJA ZA OPAZOVANJE PREG. He Piva je akumulacijska elektrarna s pod­ zemno strojnico v levem boku kanjona v nepo­ sredni bližini pregrade. Na pregradnem mestu ima korito reke tipično kanjonsko obliko (»V« oblika) z izrazito strmimi bo­ ki (60° — 80°) zarezanimi v triadne apnence. Vzvod­ no od pregradnega profila se korito znatno razširi. Hribina je v pregradnem profilu najmanj tekton­ sko in karstifikacijsko poškodovana. Večje tekton­ ske poškodbe predstavljajo v glavnem vertikalni stisnjeni razlomi brez ali z glinastim zapolnjenjem, ki se raztezajo prečno z ozirom na smer toka reke Pive (70° — 75°). Te razlomi delijo masiv na ve­ like bloke debeline 30 do 50 m. Ponekje so ti razlo­ mi konvergentni in na posameznih mestih (posebej v levem boku) formirajo prostorske kline hribine, katerih stabilnost je bila posebej analizirana. Ra­ čuni so pokazali, da so ti klini v smeri pravokotno na reko avtostabilni, v smeri toka reke pa so med seboj vpeti. Karstifikacijske poškodbe so v glav­ nem površinske in segajo do globine 15 m, le nad koto 620 m na desnem boku sega karstifikacija do 90 m. Prav tako je bila v času izkopa za podzemno razdelilno postajo 220 kV ugotovljena velika kaver­ na izpolnjena z močno stisnjeno peščeno glino s slo­ ji peščenjakov in bloki apnenca, ki je zahtevala spremembo načina izvajanja del na tem objektu. Objekti za preusmeritev reke Pive v času gradnje V času gradnje je bila reka Piva preusmerjena v obtočni tunel v desnem boku kanjona, gradbena jama glavne pregrade je bila zaščitena z vzvodno in nizvodno pomožno pregrado. Vsi objekti so di­ menzionirani tako, da ščitijo gradbeno jamo pred 5-letno visoko vodo, tj. 630 m3/sek (slika 1). Obtočni tunel je podkvastega preseka H = B = 8,50 m, dolžine 330 m delno obložen z betonsko ob­ logo, na odsekih kjer je kvaliteta hribine to dovo­ ljevala pa samo torkretiran. Vzvodna pomožna pregrada je betonska ločna višine 23,50 m, dolžine v kroni 64,0 m. Ker je fun­ dirana delno na skali, delno na rečnem nanosu je razdeljena na vertikalne bloke širine 12,0 m z ver­ tikalnimi dilatacijami, ki omogočajo neenakomer­ nost posedanja posameznih blokov. Neposredno pred vzvodnim licem pregrade je bila projektirana armiranobetonska diafragma debeline 60 cm skozi rečni nanos do osnovne hribine. Maksimalna glo­ bina pri izkopu diafragme je znašala 24,50 m, za­ radi velikih težav pri izkopu (zaradi neugodne gra- nulometrijske sestave nanosa in samic), pa je pov­ prečna debelina izvedene diafragme znašala 1,33 m. Nizvodna pomožna pregrada je nasutega tipa z obojestranskima nagiboma 1 :1,5 tesnjena z armi­ ranobetonskim jedrom debeline 50 cm, ki se nave­ zuje na armiranobetonsko diafragmo, izvedeno do osnovne hribne. Glavna pregrada V fazi idejnega projekta je bilo ob izbiri mi­ krolokacije pregrade preučenih 5 profilov na odse­ ku kanjona dolžine 150 m. Za izbrano lokacijo je zaradi njenih topografskih, geoloških in geoteh- ničnih karakteristik najustreznejša ločna betonska pregrada z dvojno zakrivljenost j o in spremenljivi­ mi debelinami tako v vertikalni (slika 2) kot v ho­ rizontalni smeri (slika 1). Topografske, geološke, geotehnične in geofizi­ kalne raziskave pregradnega mesta so pokazale, da je izbrani profil nesimetričen v pogledu vseh na­ štetih parametrov. Levi bok je bolj strm od desne­ ga (sl. 3), deformacijski moduli pa npr. variirajo od 70.000 kg/cm2 na vrhu levega boka do 150.000 kg/cm2 v dnu da bi na desnem boku od dna do ko­ te 600,00 cm padli na 100.000 kg/cm2, od te kote pa do krone pregrade naglo padajo na nizko vrednost 25.000 kg/cm2. Zaradi danih nesimetrij je tudi telo pregrade nesimetrično. Zaradi nizkih vrednosti deformacij­ skega modula v zgornjem desnem boku je pred­ viden masivni opornik, ki je preko sistema hori­ zontalnih armiranobetonskih pilotov naslonjen na hribino približno istih geotehničnih karakteristik kot jih ima sikala na ustreznih višinah na levem boku (sl. 3). Vzdolž vzvodnega roba temelja pregrade je projektirana injekcijska galerija, ki je v prečnem prerezu zaradi velike strmine bokov stopničasta (sl. 3). Iz te galerije se izvede konsolidacijsko injekti- ranje, kot tudi del injekcijske zavese v področju pregrade. Na vsakih 40 m višine pregrade od kote 482.00 navzgor so izvedene horizontalne kontrolne galerije, ki služijo za namestitev instrumentov za opazovanje pregrade. Med gradnjo pa te galerije služijo za napeljavo vodov vode za hlajenje beto­ na, kot tudi za napeljavo vodov za injektiranje de­ lovnih spojev pregrade. V dnu pregrade sta dva drenažna vodnjaka za zbiranje in evakuacijo pro­ nicajoče vode. Pregrada je v statičnem pogledu računana kot tanka lupina z dvojno zakrivljenost jo. Napetostna stanja so računana v 46 točkah mreže 9 konzol in 5 lokov. Pri osnovni obtežbi so dobljene naslednje vrednosti za glavne napetosti: omats = 104 kg/cm2 in <7min = 17 kg/cm2, za temperaturne vplive ± 6 kg/cm2 in za seizmične vplive (IX. stopnja) ± 26 kg/cm2. V temeljnih ploskvah se ne pojavljajo natezne napetosti, robne napetosti so pod 60 kg/cm2. Pregrada je iz nearmiranega betona marke 300, armirana je le okolica evakuacijskih organov, ga­ lerij in jaškov. Vsi evakuacijski organi so nameščeni v sami pregradi. Na kroni pregrade je preliv s tremi pre- livnimi polji širine 13,00 m, ki jih zapirajo seg­ mentne zapornice višine 5,00 m z avtomatično re­ gulacijo. V telesu pregrade so trije srednji in dva temeljna izpusta. Vsi evakuadjski organi s podslap- jem so bili preiskani na hidravličnih in hidrodina­ mičnih modelih, ki jih je izdelal Vodogradbeni la­ boratorij iz Ljubljane. Podslapje je projektirano neposredno nizvodno od pregrade. Obloženo je z ar­ miranobetonsko oblogo debeline 2,0 m, vezano s prednapetimi sidri na hribino, predvideno je tudi dreniran j e hribine na kontaktu z oblogo. Za opazovanje pregrade je predvidena vgradi­ tev približno 1200 mehaničnih in električnih instru­ mentov (svinčnice, klinometri, deflektometri, geo­ detski reperji, zevometri, ekstenzometri, defometri, presometri, termometri). Predvideno je merjenje naslednjih vrednosti: — temperatura vode v akumulaciji, — temperatura zraka nizvodno od pregrade, — temperatura betona pregrade, — filtracijski pritiski pod pregrado in v bokih, — pritiski v temeljnem spoju, — raztezki v posameznih točkah konstrukcije, — odpiranje spojnic pregrade, — premiki pregrade (v horizontalni in verti­ kalni smeri), — deformacije hribine v temeljih, — vplivi potresov. Vsi električni instrumenti so povezani z opazo­ valno postajo na desnem boku. Izkop za temelje pregrade je potekal od zgo­ raj navzdol v horizontalnih etažah višine 10 do 20 m. S pomočjo že montiranih radialnih kabelskih žerjavov je bil opravljen ves transport potrebne opreme in izkopnih strojev (vrtalne garniture, bul­ dožerji). Pred pričetkom masovnega miniranja po­ samezne etaže je bilo izvršeno konturno miniranje, ki je omogočilo, da je odpadla potreba po kasnej­ šem dokopavanju, sa je bilo oblikovanje temeljne­ ga spoja opravljeno že pri konturnem miniranju. Skupna količina izkopa za temelje pregrade znaša 557.500 m3. Pri vgrajevanju betona v telo pregrade so ko- riščeni radialni kabelski žerjavi, s katerimi so bila poleg transporta betona in opažev transportirana tudi dvigala za premeščanje opažev, buldožer za razstiranje betona in vibracijska sredstva za vgra- jevanje betona (buldožer — nosilec baterije pervi- bratorjev in ročni pervibratorji). Agregat za beton je drobljenec. Kamnolom z drobilci in separacijo kapacitete 420 t/uro je lociran na razdalji ca. 700—900 m nizvodno od pregrade, transport agregata do betonarne je izveden s tra­ kastim transporterjem kapacitete 500 t/uro v tunelu dolžine 700 m. Betonarna je locirana na koti kro­ ne pregrade v neposredni bližini pretovorne ram­ pe. Betonarna je popolnoma avtomatizirana in ima kapaciteto 240 m3/uro. V telo pregrade je bilo vgrajenih skupno 733.000 m3 betona. Zahtevana marka betona je MB-300, ta marka je bila dosežena z 250 kg cemen- ta/m3, kolčina cementa je bila kasneje reducirana na 230 kg/m3 in končno na 210 kg/m3. Injekcijska dela Konsolidacijsko injektiranje se izvaja iz stop­ ničaste injekcijske galerije do globine okrog 30 m pravokotno na temeljni spoj po celi površini teme­ lja, to je do globine, kjer napetosti povzročene z obtežbo pregrade padejo pod 20 kg/cm2 (sl. 1 in 3). Injekcijska zavesa se v področju pregrade iz­ vaja iz že omenjene stopničaste injekcijske galeri­ je in delno iz posebnih tunelov, obloženih z vodo- nepropustnim betonom ter sledi vzvodnemu robu temelja pregrade. V bokih je trasa injekcijske za­ vese usmerjena v vzvodno smer in sega ca. 300 m v levi in ca. 850 m v desni bok. V bokih se injek­ cijska zavesa izvaja iz injekcijskih tunelov na koti 680 m. Globna zavese je na področju pregrade od 100 do 150 m, v bokih pa je zavesa globoka 200 m, le v zadnjih 100 m v desnem boku ima globino 300 m. Strojnica z dovodnim in odvodnim sistemom (sl. 1, 4, 5, 6, 7) V fazi idejnega projekta je bilo obdelanih več variant lokacije strojnice. V začetni fazi so bile ob­ delane tudi rešitve z zunanjo strojnico, vendar so zaradi velikosti same strojnice, komandnih in trans­ formatorskih prostorov te rešitve odpadle. Rešitev s podzemno strojnico je zahtevala tudi končno os­ vojena namestitev evakuacijskih organov (prelivov, srednjih in temeljnih izpustov) na krono pregrade oz. v telo pregrade. Položaj strojnice je v prostoru določen tako, da najbolje ustreza hidravličnim zahtevam za formi­ ranje čim ugodnejšega dovodnega in odvodnega si­ stema kot tudi rešitvi pristopnega tunela. (Sl. 1. in 4.) Oddaljenost strojnice od pregrade je taka, da je strojnica izven cone, potrebne za stabilnost pregra­ de in hkrati zdravi, tektonsko najmanj, porušeni hribini. Tlorisne dimenzije strojnice so 16,70 X 72,50 m, komandnega trakta 16,70 X 19,20 m in transforma­ torskih prostorov 13,00 X 53,80 m (slika 5) največ­ ja višina strojnice pa 38,65 m (slika 6 in 7). Ker je kota strojnice na 498,45 m, kar je pod koto zajezbe bodoče HE Buk Bijela, kakor tudi za­ radi možnosti večjega priliva prečejnih voda zaradi akumulacije za pregrado, je velika pozornost po­ svečena drenažnemu sistemu v strojnici. Vsi dre- nažni kanali se stekajo v tri med seboj povezane drenažne vodnjake. Vtočni objekt z zaščitno rešetko je na koti 586,50 m. Dovodni sistem je za vsako turbino pose­ ben. Do injekcijske zavese so tuneli z betonsko ob­ logo premera 5,00 m skoraj horizontalni, za zaveso pa so tuneli poševni v nagibu 48° z jekleno vbeto- nirano oblogo premera 4,00 m. Dovodni tuneli so KO M ANDA 8T RO JN IC A T R AN SFO RM ATO RSK I P R 0 8 T 0 R I Slika 5 opremljeni z avtomatsko varnostno tablasto zapor­ nico, ki jo je po poševnem šahtu mogoče dvigniti do revizijskega prostora na koti 671 m. Nad vertikalno krivino leži revizijska komora, iz katere je možen dostop v vsakega od treh dovod­ nih tunelov. Odvod izkoričenih voda je rešen s Skupnim od­ vodnim tunelom podkvastega preseka B = H = 10,20 m z betonsko oblogo. V višinskem pogledu je odvodni tunel tako situiran, da deluje pod pritis­ kom (razen zadnjega dela) tudi pri najnižjih nivo­ jih vode v koritu Pive. Proračuni maksimalnega možnega udarca v od­ vodnem sistemu so pokazali, da je vodostan nujen. Vodostanu se združujejo vsi trije turbinski sifoni in je cilindričnega tipa z dušilko. Preiskan je bil na hidravličnem modelu. Vodostanski jašek ima eliptični presek dimenzij 20,5 X 11,00 m in je di­ menzioniran tako, da dovoljuje poljubno ponovnih vklopov v primeru izpada elektrarne. KO M A N D A STR O JN IC A TRAN SFO RM ATO RSK I PROSTORI P O D O LŽN I PREREZ 0 5 10 15 20 SUka 7 Skupna količina izkopa strojnice z dovodnim in odvodnim sistemom znaša 129.000 m3 od tega — dovodni sistem 45.000 m3 — strojnica 49.000 m3 — transformatorski prostori 12.000 m3 — odvodni tunel 12.000 m3 — vodostan 11.000 m3 Izkop strojnice se je vršil od kalote proti spod­ njim delom strojnice. Vrstni red del na izkopu strojnice je podan na sliki 8. Po izbijanju bočnih tunelov in sidranju kalote z eikspanzijskimi sidri je bilo izvršeno k on turno miniranje po obodu stroj­ nice. Po izkopu celotne kalote strojnice do 1,50 m pod spodnjim robom žerjavove proge je bila be­ tonirana kalota v kampadah dolžine 6,60 m (slika 9). Srednji del strojnice višine 15,5 m je bil izkopan v treh fazah, izvoz tega materiala se je odvijal sko­ zi pristopni tunel. Paralelno s tem izkopom pa je preko odvodnega tunela in spodnjega dela vodo- stana bil izvršen izkop treh sifonov, po katerih je bil omogočen izvoz materiala iz izkopa spodnjega dela strojnice. Površine izkopa so v kaloti in bokih sidrane z ekspanzijskimi sidri dolžine 4,0 m nosil­ nosti 14 t približno 1 sidro na 4 m2 površine. Nalo­ ga teh sider je, da služijo kot začasna zaščita de­ lovnih mest v času izkopa, poleg tega pa povezu­ jejo hribino v obok, ki preprečuje izpadanje posa­ meznih samcev in klinov hribine v času, dokler ar­ miranobetonska kalota ni sposobna prevzeti obtež­ be hribine (sl. 10). Pod žerjavovo progo so vgrajena perfo sidra nosilnosti 25 t, skupne dolžine 6 m, od tega dolžina sidrne glave 2 m. Razporejena so na razdalji po 3 m v horizontalni in vertikalni smeri. V ležišču kalote so uporabljena prednapeta si­ dra tipa BBRV nosilnosti 67 t skupne dolžine 15 m na medsebojni razdalji 3 m. Vsi poševni jaški tj. dovodni tuneli v nagibu 48° in poševni jaški tablastih zapornic na vtočnem objektu v nagibu 65° so bili izkopani tako, da je v prvi fazi bil izbit od spodaj navzgor smerni rov dimenzij 2,1 X 2,2 m z uporabo »Alimak« platfor­ me. Razširitev jaškov na polni profil pa se je izva­ jal od zgoraj navzdol, pri čemer je smerni rov slu­ žil kot materialni jašek. Podobno je bil izvršen tudi izkop vodostan- skega eliptičnega jaška, s tem, da je bil v prvi fazi izkopan spodnji del vodostana, nato zgornji del pravokotnega tlorisa in zabetonirana kalota, ves srednji del višine 35 m pa s pomočjo vertikalnega »Alimak« jaška. V podzemnih objektih strojnice z dovodnim in odvodnim sistemom je bilo vgrajenih skupno 46.500 m3 betona. Od tega: — dovodni sistem 21.000 m3 — strojnica 17.500 m3 — transformatorski prostori 4.000 m3 — odvodni tunel 2.000 m3 — vodostan 2.000 m3 Za pripravo betona je služila posebna beto­ narna kapacitete 25 m3/uro, locirana 300 m nizvod­ no od vhoda v pristopni tunel za strojnico. Za tran­ sport betona so bili uporabljeni avtomešalci 3,0 m3, do samega mesta vgrajevanja pa je bil beton tran­ sportiran z betonsko črpalko na razdaljo do 200 m in višino dviganja do 100 m. Kapaciteta uporab­ ljene črpalke je znašala 50 m3/uro. Razdelilna postaja 220 kV Zaradi strmih bokov kanjona Pive je tudi raz­ delilna postaja 220 kV predvidena kot podzemni objekt. Sestavljajo jo vzdolžna kaverna dolžine 62,0 m, razpona 14,90 m in maksimalne višine 20,35 m in tri prečne kaverne razpona 14,0 m, maksi­ malne višine 11,00 m. Kljub obsežnim geološkim raziskovalnim de­ lom je bila med gradnjo odkrita velika kraška ka­ verna izpolnjena z zelo stisnjeno glino s sloji pe­ ščenca in bloki apnenca. Dimenzija kaverne je bila tolikšna, da se je začelo razmišljati celo o drugi lokaciji razdelilne postaje. Izdelani so bili sanacij­ ski načrti, potrebna so bila obsežna dela pri nado­ meščanju gline z betonom ter sidranju betonskih blokov na osnovno hribino. Skupna količina izko­ pa za razdelilno postajo je 38.000 m3, vgrajenega pa je bilo 6.500 m3 betona. Zapiranje obtočnega tunela Po projektu obtočnega tunela je bilo predvi­ deno, da se po končani gradnji pregrade reka Piva preusmeri skozi temeljne izpuste v pregradi, ob­ točni tunel pa se na vtočnem portalu zapre z je­ klenimi tablastimi zapornicami. Na nizvodnem por­ talu pa je bil predviden nizek zaščitni nasip. Iz ta­ ko zaprtega obtočnega tunela bi se izčrpala voda in v profilu injekcijske zavese bi se zgradil betonski čep za definitivno zapiranje obtočnega tunela. V času gradnje pa je prišlo do odlaganja veli­ kih količin materiala pred vtočnim portalom, del­ no je bil zasut tudi začetni del tunela, prav talko je bilo dvignjeno tudi dno korita Pive in s tem gladi­ na vode nizvodno od obtočnega tunela. Bilo je izdelanih več variant zapiranja obtoč­ nega tunela v novo nastalih pogojih, končno je bi­ la osvojena varianta, da se po predhodni preusme- A-Ä ritvi Pive skozi izminirano odprtino v vzvodni po­ možni pregradi in sekundarni obtočni tunel (sl. 11 in 12) zapre vtočni portal tunela s čepom iz »pre- pakt betona«. Pod zaščito delno adaptiranih tab- lastih zapornic, ki so bile z vzvodne strani zasute po filternem pravilu je bil skozi vrtine premera 146 mm in 196 mm nasut agregat. Skozi injekcijske vrtine je bil zainjektiran tako rečni nanos v tunelu, ko nasuti agregat. Pod zaščito tako injektiranega nasipa je bil ostali prazen prostor do zapornic za­ betoniran s kontraktor postopkom. Končno je bil ves vzvodni čep ponovno zainjektiran, tako, da se je zagotovila vodonepropustnost. Po zaključku in- jektiranja so bile na vtočnem portalu sekundarne­ ga tunela spuščene tablaste zapornice in Piva pre­ usmerjena skozi temeljne izpuste v pregradi. V mirni vodi je bil zabetoniran betonski čep debeline 8,50 m na iztočnem portalu obtočnega tu­ nela (sl. 13). Izkopana sta bila dva vertikalna utora, v katera je bila podvodno nameščena jeklena pod­ porna konstrukcija za dvostranski opaž iz lesenih oblic. Po končanem betoniranju s kontraktor postop­ kom je bilo izvršeno injektiranje spojev kot tudi injektiranje rečnega nanosa pod betonskim čepom. Zabetoniran in zainjektiran je bil tudi beton­ ski čep nizvodno od zapornic na sekundarnem ob­ točnem tunelu (sl. 14). Po končanih zgoraj navedenih delih je bil zabetoniram čep za definitivno zapiranje obtočnega tunela ter izvršeno povezovanje čepa in injekcij­ ske zavese z dvema injekcijskima rozetama, prav tako je bilo izvršeno tudi kontaktno injektiranje na področju čepa (sl. 15). Glavni tehnični podatki HE Piva — površina padavinskega področ­ ja 1757,7 km2 — srednje letne padavine v pada­ vinskem področju 1750 mm/leto — srednji letni pretok v pregrad­ nem profilu Qsr = 74,4 ms/sek — 1000-letna visoka v voda v _ pregradnem profilu *3j,i»/» 1900 m /s Slika 14 Slika 13 B-B B - VRTINE ZA BETONIRANJE A.C. D -V R T IN E ZA INJEKTIRANJE A - A Akumulacija: — kota normalne zajezitve — kota najnižje obratovalne gladine — celoten volumen akumulacije — koristni volumen akumulacije — izravnanje pretokov Energetski podatki: — instalirani pretok — višina instalacije — največji bruto padec (za poln bazen pri Q = 80 mVsek) — energetska vrednost akumula­ cije, tj. vrednost ene praznitve: — na lastnem padcu — na padcu obstoječih nizvodnih elektrarn — na padcu predvidenih nizvod­ nih elektrarn to je skupno — instalirana moč — srednja letna proizvodnja Turbine — 3 kom Francis spiralne z vertikalno osjo — moč turbine — število obratov Generatorji — 3 kom trifazni sinhroni z vertikalno osjo Transformator j i — 3 kom trifazni Pregrada — tip: ločna — konstruktivna višina — hidravlična višina — dolžina loka v kroni — dolžina loka v nivoju korita — skupna kubatura betona Evakuacijski organi —preliv preko krone pregrade — število prelivnih polj — segmentne zapornice dimenzij — evakuacij ska sposobnost — srednji izpusti v pregradi z vtokom na koti 592,00 in iztokom na koti 580,46 m — število srednjih izpustov — premer izpusta — tablaste zapornice na iztočnem delu izpusta — pretočna sposobnost pri zajezitvi na koti 675,00 m za vse tri izpuste — temeljni izpusti na koti 503,00 m — število temeljnih izpustov 2 675.0 m 595.0 m — premer izpusta — tablaste zapornice na iztočnem 2,25 m delu izpusta 2 kom Vbr = 880 X 108 m3 Vn = 790 X 108 m3 — pretočna sposobnost pri zajezitvi na koti 675,00 m za oba izpusta Q = 240 m8/sek790/2350 = 33,51 %> Podslapje oblikovano v koritu pod pregrado obloženo z armiranim be­ tonom Qi = 3 X 80 m3/sek Qî Qsr 3,23 185.8 m 259.8 GWh — kubatura betona obloge Dovodni sistem: 3 ločeni dovodi tunelskega tipa, horizontalni del pred injekcijsko zaveso ima beton­ sko oblogo, poševni del za zaveso pa ima vbetonirano jekleno oblogo. V = 45.045 m3 — horizontalni del dovoda 185.0 GWh 472.0 GWh 961,8 GWh 3 X 120 MW 860 GWh — dovod I L = 86,58 m — dovod II L = 104,63 m — dovod III L = 122,60 m Poševni del dovoda: Lj = L[i — Lju = 138,646 m 0 4,00 0 5,00 m 0 5,00 m 0 5,00 m m 166,000 KM n = 231 o/min Odvodni sistem: skupni odvodni tunel z betonsko oblogo podkva­ stega preseka B = H = 10,70 m, dolžine 112,82 m s šahtnim vodo- stanom na začetku. 120 MVA, cos rp — = 0,95 120 M V A, 16/245 kV Ha = 220 m Hh = 190 m L o = 268,56 m Ln = 40,0 m V = 732.940 m3 3 13 X 5 m 1670 m3/sek Splošne imformacije Investitor: Elektroprivreda Crne Gore — Nikšič Projektanti: IBE Ljubljana Energoprojekt — Beograd Sodelujoči inštituti: Vodogradbeni laboratorij — Ljubljana Institut »Jaroslav Cerni« — Beograd Zavod za ispitivanje materiala Beograd Glavni izvajalci del: Gradbena dela: »Hidrotehnika« — Beograd Injekcijska dela: »Geosonda« — Beograd Tesnilne diafragme in sidra: »Geotehnika« — Zag­ reb Turbine — »Litostroj« — Ljubljana Generatorji in transformatorji — »Rade Končar« — Zagreb Zapornice in cevovodi: »Metalna« — Maribor 3 2,5 m V i r i 2 kom Idejni projekt HE Mratinje 1968 Glavni projekti HE Mratinje 1968 do 1974 Materiali s »Simpozija o izgradnji HE Mratinje« Q = 373 m3/sek (Nikšič 1974) Materiali s »Simpozija za konsolidacijo tal« (Zagreb 1976) UDK 621.311.21 (Piva) GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1976 (25) ST. 8-9, STR. 151—161 Savo Janežič - Franc Zupan: HIDROELEKTRARNA PIVA (MRATINJE) — PRIKAZ PROJEKTA V članku so podani glavni podatki za akumulacij­ sko hidroelektrarno Piva z instalirano močjo 3 X 120 MW in srednjo letno proizvodnjo 860 GWh, ki je pri­ čela obratovati 13. julija 1976. Na kratko so opisani glavni objekti HE Piva: ob­ jekti za preusmeritev reke Pive v času gradnje, glav­ na betonska ločna pregrada konstruktivne višine 220 m, injekcijska dela v pregradnem profilu, podzemna strojnica z dovodnim in odvodnim sistemom in pod­ zemna razdelilna postaja 220 kV. Podane so količine glavnih gradbenih del ter opi­ san način gradnje teh objektov. Opisano je tudi zapiranje obtočnega tunela, ki je zaradi spremenjenih pogojev med gradnjo zahtevajo modificiranje prvotno predvidene projektne rešitve. UD C 621.311.21 (Piva) GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1976 (25) NR. 8-9, PP. 151—161 Savo Janežič - Franc Zupan: HYDROELECTRIC POWER PLANT PIVA (MRATINJE) The main data on the Hydroelectric Power Plant Piva with the installed capacity of 3 X 120 MW and the average annual output of 860 GWh which started to operate on 13th July, 1976 are presented by the authors. The main structures of the Hydroelectric Power Plant Piva such as: the river diversion structures du­ ring construction, the main concrete arch type dam with the structural height of 220 m, grouting works, the underground powerhouse with headwater and tailrace tunnels and the 220 kV underground switch­ yard are briefly described. The main civil works and the method of construc­ tion are given. The closing of diversion tunnel which had requi­ red modifications of the initially foreseen design so­ lutions, due to the altered conditions during construc­ tion, is described. Sodelovanje IBE pri gradnji jedrske elektrarne Krško UDK 627.8:539 Uvod Porast porabe električne energije v Sloveniji in v Jugoslaviji zahteva stalno intenzivno izgrad­ njo novih energetskih proizvodnih enot. Po obsto­ ječih prognozah se bo potrošnja električne energije večala s takšno intenzivnostjo, da bodo v bližnji prihodnosti obstoječe elektrarne v Jugoslaviji pred­ stavljale le še rezervo. Za primarne vire energije, za katere se je še pred kratkim smatralo, da so ne­ izčrpni, se je izkazalo, da so za posamezne dele naše države že precej izkoriščeni. Prevsem siromašen predel Jugoslavije z ozirom na klasične vire ener­ gije, je zapadni del (SR Slovenija —- SR Hrvatska). Takšna situacija je porodila potrebo, da se zgradi prva jugoslovanska nuklearna elektrarna prav na področju SR Slovenije. To predstavlja začetek gradnje jedrskih elektrarn v Jugoslaviji, saj že ob­ stajajo načrti za gradnjo druge centrale na Hrvat- skem, za več elektrarn v SR Srbiji in za nuklear­ no elektrarno v Makedoniji. Seveda izgradnja nu­ klearnih elektrarn ne pomeni, da se bodo gradile samo takšne, ampak lahko pričakujemo gradnjo klasičnih energetskih objektov še naprej, kolikor bodo na razpolago viri energije. Tako stanje je privedlo do situacije, da v Slo­ veniji prav ta čas gradimo tri elektrarne, ki vsaka predstavlja doslej največjo zgrajeno elektroener­ getsko enoto svojega tipa v Sloveniji: HE Srednja PETER JERIHA, DIPL. INZ. BOZO KOGOVŠEK, DIPL. INZ. Drava kot hidrocentrala 115 MW, TE Šoštanj kot termoelektrarna (335 MW) in NE Krško. IBE so­ deluje pri gradnji vseh treh objektov. Z naslednjim predstavljamo jedrsko elektrar­ no Krško in udeležbo IBE Ljubljana pri gradnji. NE Krško Elektrarna Krško moči 617 MW (ob obratova­ nju hladilnih stolpov), na slabo obogatenem uranu 235, predstavlja jedrsko elektrarno z Westinghouso- vim lahkovodnim reaktorjem tipa PWR, to je re­ aktor z vodo pod tlakom. V tem primeru je voda moderator in hladilo. Voda v reaktorju je pod vi­ sokim tlakom, kar omogoča, da se segreje do viso­ kih temperatur, ne da bi se uparila. Voda kroži v primarnem sistemu po dveh iden­ tičnih hladilnih zankah in oddaja toploto v dveh parnih generatorjev, kar povzroča uparjanje vode v sekundarnem parnem sistemu. Hladilna voda se vrača v reaktor, medtem ko nasičeno paro sekun­ darnega sistema vodimo v parno turbino, kjer eks­ pandira in v kondenzatorju kondenzira. Konden­ zat se vrača v parne generatorje. Kot hladilna vo­ da za kondenzat je predvidena voda iz reke Save in sicer se predvideva možnost pretočnega hlajenja in preko hladilnih stolpov v primeru nizkih pretokov reke Save. Ločimo dva kroga: primarni, radioaktivni in sekundarni, ki praviloma ni radioaktiven. Da se prepreči možnost širjenja radioaktivnih efluentov v objektu samem in na okolico pri nor­ malnem obratovanju in v primeru nezgod, so pred­ videni varnostni ukrepi, ki imajo odločilen vpliv na izbor opreme, lokacijo in gradbeno projektira­ nje. Lokacija jedrske elektrarne Krško je na levem bregu reke Save ca. 3 km jugovzhodno od mostu v Krškem. Elektrarna zavzema področje rombične oblike izmere približno 19 ha. Na severu, zahodu in vzhodu meji elektrarna na sadovnjak Agrokombi­ nata Krško, ki zavzema kompletno področje kon­ trolirane cone z radijem 500 m. Južna stran loka­ cije se končuje na levem bregu Save, v dolžini 500 m. Elektrarna bo prometno povezana s Krškim z dovozno cesto dolžine 3600 m in železniškim indu­ strijskim tirom dolžine 1500 m prek daljnovodov 380 kV Ljubljana, 2 X 380 kV Zagreb, 380 kV Mari­ bor in 2 X 110 kV Brestanico pa z daljnovodnim omrežjem Slovenije in Jugoslavije. Elektrarna bo oskrbovana z dodatnim virom tehnološke vode iz vodnjakov na levem bregu Sa­ ve, ki ležijo v bližini zahodne meje elektrarne, in vodnjaka na desnem bregu, ki bo predvidoma loci­ ran okrog 900 m jugozahodno od središča reaktor­ ske zgradbe. Kot vir hladilne vode služi reka Sa­ va. Centralni vhod za železnico, cesto in druge najpomembnejše komunikacije je s severne strani. Urejena kota dvorišča NE Krško je na nadmorski višini 155,20 m. Kompleks glavnih pogonskih objektov je situ­ iran v sredini ograjenega področja elektrarne tako, da je center reaktorske zgradbe oddaljen 160 m od urejene brežine Save, glavna os objekta pa poteka v smeri jugozahod-severovzhod. Glavni pogonski objekti, ki tvorijo konstruktivno in tehnološko ce­ loto, okrožajo reaktorsko zgradbo od juga v smeri urnega kazalca po naslednjem redu: pomožna zgradba na jugu, zgradba sistemov za hlajenje komponent na jugozahodu, vmesna zgradba na za­ hodu in severu, komandna zgradba na severovzho­ du in na vzhodu zgradba za ravnanje z gorivom. Vzhodno od komandne zgradbe je kompleksu pri­ ključena zgradba s pomožnima diesel agregatoma. Navedeni objekti skupaj z nekaterimi manjšimi zu- najnimi objekti in črpalnico bistvene oskrbe vode so v skladu z ameriškim zakonom 10 CFR 50 Ap­ pendix A klasificirani kot zgradbe seizmične kate­ gorije I in se projektirajo^ skupaj z večjim delom opreme, ki je v njih, po specialnih kriterijih, ki za­ gotavljajo naj večjo možno varnost naprav, tudi ob primeru izjemno močnega potresa s pospeškom 0,3 g. Turbinska zgradba je severno od komandne in vmesne zgradbe, severno od nje pa glavni in po­ možni transformatorji ter prostozračno stikališče 380 in 110 kV. Okrog glavnih pogonskih objektov so različni pomožni objekti kot pomožna kotlarna, skladišče reaktorske dodajne vode in vode za me­ njavo goriva, rezervoarji za kondenzat in demine- ralizirano vodo, skladišče kurilnega olja, skladišče desel goriva, skladišča plinov, 5-letno skladišče radioaktivnih odpadkov, nevtralizacij siki bazen, me­ teorološki stolp itd. Na meji elektrarne so na pe­ tih mestih nameščene kontrolne postaje za merje­ nje radioaktivnosti. Objekti, ki služijo oskrbi in napajanju elek­ trarne s cirkulacij sko in bistveno oskrbno vodo so locirani ob Savi in so naslednji: jez preko Save, ki omogoča dvig gladine Save in zajem hladilne vode ob nizkih pretokih, vtok in črpalnica bistve­ ne oskrbe vode 110 m vzvodno ob jezu, vtok in čr­ palnica cirkulacijske hladilne vode ob jezu, ustrez­ na iztočna objekta vzvodno oziroma nizvodno od jezu in 2 bateriji ventilatorskih hladilnih stolpov v jugovzhodnem področju lokacije. Sistem dovodnih in odvodnih kanalov povezuje vtočne objekte z glavnimi pogonskimi objekti oziroma hladilnimi stolpi. Upravno-administrativno in tehnično osebje je nameščeno v centralnem upravnem poslopju, v ka­ terega sklopu so še garaže in servisne delavnice. Zgradba je vzhodno od strojnice, s katero je pove­ zana preko nadzemnega karidorja. Sistemi objektov so povezani z glavno krožno cesto širine 7 m in posameznimi priključki. Gradnja Po sporazumu med izvršnim svetom SR Slo­ venije in SR Hrvatske sta podjetji Savske elektrarne iz Ljubljane in Elektroprivreda iz Zagreba ustano­ vili podjetje Nuklearna elektrarna Krško — v us­ tanavljanju, ki vodi izgradnjo NE Krško. Glavni dobavitelj opreme je ameriška firma Westinghouse, v okviru katere sodelujejo pri izgradnji še Gilbert kot glavni projektant, Gradis in Hidroelektra kot izvajalca gradbenih del ter Hidromontaža in Đuro Đaković kot izvajalca montažnih del. Sama pogodba med Westinghousom in NEK temelji na sistemu »ključ v roke«, vendar ne za vse objekte elektrarne in za vse dejavnosti, tako da ostajajo investitorju še vedno določene obveze za izgradnjo. Tako na primer so v obsegu investitor­ jeve dobave del hidrotehničnih objektov, upravni in pomožni objekti, komunalna in zunanja uredi­ tev in zunanji infrastrukturni objekti. Investitorjeva obveza je bila tudi organizacija raziskovalnih del ter priprava študij in projektov, ki so omogočili pridobitev ustreznih podatkov o lo­ kaciji. Ker naši predpisi ne obravnavajo gradnje nuklearnih elektrarn, je moral investitor izvršiti raziskave po programih, ki jih je predpisal West­ inghouse na osnovi ameriških predpisov 10 CFR 50 in 10 CFR 100. Med najodgovornejše naloge pri definiranju podatkov o lokaciji spada določitev seizmičnosti lokacije, kar pomeni definiranje maksimalnega po- Sl. 1. NE K rško: situacija 1. Reaktorska zgradba 2. Pom ožna zgradba 3. Zgradba za ravnanje z gorivom 4. Kom andna zgradba 5. Zgradba sistem ov za h la jen je kom po­ nent6. Zgradba za zasilna diesel agregata 7. Vm esna zgradba8. P rostor za grelnike (v turbinski zgradbi) 9. Turbinska zgradba 10. T ransform atorji 11. R ezervoar za vodo za m enjavo gorivi. 12. R ezervoar za reaktorsko doda jno vodo 13. R ezervoar za diesel generatorja 14. Skladišče goriva za pom ožno kotlarno 15. Pom ožna kotlarna 16. Crpalnica b istvene oskrbne vode 17. Crpalnica za h ladilno vodo 18. H ladilni stolpi in kanali 19. Iztočn i ob je k t hladilne vode 20. U pravni ob jek t in delavnice 21. Iztočni o b je k t bistvene hladilne vode 22. Jez p rek o Save 23. Stikališče 380 kV in 110 kV tresnega pospeška tal, odzivnega spektra tal in fa­ ktorja dušenja. Po dolgotrajnih geoloških, geofi­ zikalnih, tektonskih in drugih raziskavah je bil de­ finiran tako imenovan »potres varne zaustavitve* (safe shutdown earthquake) z naslednjimi karakte­ ristikami: — horizontalni pospešek 30 % zemeljskega po­ speška — vertikalni pospešek 20®/o zemeljskega po­ speška Za dinamične analize je bil privzet odzivni spe­ kter ameriške energetske komisije (AEC) in 10 °/o dušenje. Glede na znaten vpliv potresnih sil na dimen­ zioniranje objektov nuklearne elektrarne so zgrad­ be pomembne za varnost naprav in okolja uvršče­ ne v tako imenovano prvo kategorijo. Ostale zgradbe se projektirajo skladno z jugoslovanskimi predpisi. Ameriški predpisi zahtevajo dobesedno abso­ lutno zaščito objektov prvega varnostnega razre­ da pred kakršnimikoli možnimi naravnimi kata­ strofami. Odločilen vpliv na projektiranje in grad­ njo imajo tudi zahteve po zaščiti pred maksimal­ nimi možnimi poplavami lokacije. Z ozirom na to je celotni kare elektrarne zaščiten pred eventual­ nimi poplavami z visokovodnim nasipom. Sodelovanje IBE pri pripravah za gradnjo NE Krško IBE Ljubljana je kot izkušena projektant­ ska organizacija pri gradnji energetskih objektov v Slovenji in v drugih jugoslovanskih republikah aktivno sodeloval pri pripravah za gradnjo prve jugoslovanske jedrske elektrarne že od prvih idej v letu 1964, pa do realizacije ideje z gradnjo 617 MW nuklearne elektrarne v Krškem. Leto 1965 lahko označimo kot realni pričetek priprav gradnje NE Krško. Takrat je Elektrogo­ spodarska skupnost Slovenije po izboru Krškega kot najprimernejše lokacije za zahtevno gradnjo je­ drske centrale izdelala prve projekte, na osnovi ka­ terih so bila izdana načelna soglasja za gradnjo na današnji lokaciji. Prvo večjo nalogo je IBE opravil v letu 1967 z izdelavo investicijskega programa za nuklearno elektrarno moči 340 MW, ki je bil narejen za reak­ tor težkovodnega tipa. Začetni poskusi, da bi si SR Slovenija z lastnimi sredstvi zgradila jedrsko elek­ trarno, niso uspeli. Po sklenitvi sporazuma med Izvršnima sveto­ ma Skupščine SR Slovenije in Sabora SR Hrvatske 27. 10. 1970 o pripravi skupne izgradnje dveh je­ drskih elektrarn, so priprave za gradnjo prve od obeh elektrarn v Krškem stekle pospešeno. Savske elektrarne iz Ljubljane, Termoelektrarna Šoštanj in Elektroprivreda iz Zagreba, so kot investitor gradnje spomladi 1971 razpisale natečaj na osnovi razpisnih tehničnih pogojev, ki jih je izdelal IB Elektroprojekt v sodelovanju z angleško konzul- tantsko firmo Burmot in Elektroprojektom Zagreb. Razpisa za ponudbe so se udeležile naj večje svetov­ ne firme, ki dobavljajo elektrarne s komercialnim tipom lahkovodnih reaktorjev: Westinghouse, Ge­ neral Electric, KWU-Siemens, KWU—AEG in ASE A. Strokovnjaki IBE za područja nuklearne tehnike, jedrskega goriva, instrumentacije in elek- troinstalacij, hladilnih sistemov in gradbeništva so sodelovali z investitorjem v komisijah za evaluaci­ jo tehničnih ponudb. Investitor je v letu 1972 po proučitvi tehničnih in komercialnih pogojev izbral kot najugodnejšega ponudnika ameriško firmo Westinghouse, ki je nu­ dila 617 MW centralo z lahkovodnim reaktorjem ti­ pa PWR (pressurised water reactor — tlačnovodni reaktor). V času do izdaje lokacijske odločbe v letu 1974 je IBE za Nuklearno elektrarno Krško izdelal še idejni projekt za objekte elektrarne, ki so glede na vsebino pogodbe med NEK in Westinghousom 'osta­ li izven Westinghousove obveze, pripravil različne študije s področja hidrologije in hladilnih sistemov ter organiziral izdelavo seizmoloških, geoloških, transportnih in ekoloških študij lokacije, ki so se uporabile pri lokacijski dokumentaciji in prelimi­ narnem varnostnem poročilu. Sodelovanje IBE pri gradnji NE Krško Od pričetka gradnje NE Krško v začetku leta 1975 IBE intenzivno sodeluje pri izgradnji. Glavna področja njegovega dela so naslednja: — pregled tehniške dokumentacije firme We­ stinghouse in Gilbert za gradbeni, elektro in teh­ nološki del — projektiranje hidrotehničnih objektov (jez na Savi, črpalniea in iztok hladilne vode, daljno­ vodi in stikališča, razni objekti na dvorišču elek­ trarne in drugo ...) — izdelava lokacijskih dokumentacij skupno z Regionom-Brežice — dela v zvezi z upravnim postopkom — razne usluge. Te dejavnosti opravlja Elektroprojekt pri pro­ jektiranju sam, pri pregledu tehniške dokumen­ tacije pa z najbolj renomiranimi jugoslovanskimi institucijami kot IZIIS-Sfcopje, Elektroprojektom Zagreb, Zavodom za varstvo pri delu v Ljubljani, Inštitutom Jožef Stefan v Ljubljani, ZRMK Ljub­ ljana, IMK Ljubljana, Fakulteto za gradbeništvo in Fakulteti za strojništvo pri Univerzi v Ljubljani, Inštitutom za sigurnost Zagreb, kakor tudi z NE Krško. Obseg sodelave IBE pri izgradnji NE Krško je odvisen predvsem od vrste pogodbe z dobavitelji in od medrepubliškega dogovora o enakopravni de­ litvi dela med republikama Slovenijo in Hrvatsko. V naslednjem predstavljamo specifično pod­ ročje dela pri gradnji nuklearne, to je pregled teh­ niške dokumentacije. Pregled tehnične dokumentacije Glavni projektant za gradbene in tehnološke projekte je Gilbert Associates, Inc., Pennsylvania, ZDA. Za takšne primere, ko se objekt gradi po teh­ nični dokumentaciji, izdelani v tujini, zahteva slo­ venski zakon o graditvi objektov, da se izvrši pre­ gled tehnične dokumentacije v eni cd pooblaščenih organizacij združenega dela v Jugoslaviji. Takšen pregled tehnične dokumentacije mora biti v skladu s citiranim zakonom. Pregled tehnične dokumen­ tacije za NE Krško je, ker gre za objekt nukle­ arne elektrarne, zelo specifičen. Glavna značilnost dokumentacije za Nuklearno elektrarno Krško jeve- lik razkorak med našo regulativo in regulativo za gradnjo nuklearnih elektrarn v ZDA. Predvsem velja ugotovitev, da je jugoslovanska regulativa za to področje gradnje nepopolna in pomanjkljiva, kar povzroča težave pri kontroli dokumentacije ne samo pri projektu čisto nuklearnega dela, ampak tudi v vseh drugih strokah (npr. gradbeništvo, ob­ jekti seizmičnega razreda s poostrenim seizmičnim projektiranjem in poostrenimi zahtevami za izved­ bo gradbenih del). Zato se srečujemo pri takšnem objektu z ame­ riškimi predpisi prav na vseh področjih projekti­ ranja in izgradnje. Tempo gradnje NE Krško zahteva postopek projektiranja, ki ni običajen niti pri gradnji podob­ nih objektov doma niti v tujini. Westinghouse s projektantom Gilbert-Ass. je imel ob pričetku gradnje le idejne-dispozicijske načrte in PS AR (Preliminarno varnostno poročilo), na osnovi kate­ rih izdeluje ob sprotnem prilagajanju dejanski opremi in drugim zahtevam opažne načrte in statične račune za posamezne dele zgradb. Več mesecev za opažnimi načrti bo projektant predlo­ žil arhitektonsko dokumentacijo, ki bo prikazovala finalna gradbena dela in predpisovala tehnične po­ goje in specifikacije za različna obrtniška dela. In­ stalacijski načrti za tehnološko, elektrostrojno opre­ mo in instalacije se izdelujejo vzporedno z napre­ dovanjem gradbenih del. Nuklearna elektrarna je ob pomoči IBE vložila velike napore, da je z Westinghouseom in Gilber- tom uskladila terminske plane projektiranja s pla­ nom napredovanja gradnje, tako da bi gradnja po­ tekala tudi skladno z zahtevami zakona o gra­ ditvi objektov. Izdelan je bil plan projektov za pridobitev gradbenih dovoljenj (nostrification pachage sche­ dule), k1! obsega 60 gradbenih projektov in 71 tehno­ loških projektov. Na ta način smo pristopili k prido­ bivanju delnih gradbenih dovoljenj, kar dovoljuje 23. čeln zakona o graditvi objektov. Treba pa je poudariti, da je povzročila delitev projekta na tolikšno število faz veliko administrativnega dela pri pridobivanju soglasij in gradbenih dovoljenj, da ne govorimo o slabi preglednosti dokumentacije in preglavicah pri kontroli, ki jo zahteva 28. člen zakona. Upoštevajoč možnosti projektanta in zahteve jugoslovanske gradbene zakonodaje pa je mogoč le tak postopek, saj bi že združitev dveh delnih pro­ jektov povzročila vsaj dvomesečno zamudo pri iz­ daji gradbenega dovoljenja ali pa bi bila doku­ mentacija premalo popolna za pridobitev gradbe­ nega dovoljenja. Projekte za NE Krško lahko delimo v nasled­ nje skupine: 1. Gradbeni projekti, ki obravnavajo le grobe nosilne gradbene konstrukcije (armirani beton; je­ klo) za posamezne dele različnih zgradb pogonskega objekta. Npr. za pomožno zgradbo, ki je poleg re­ aktorske zgradbe najbolj tipičen objekt jedrske elektrarne, je bilo izdelanih 7 delnih projektov. Vsebina projekta je: tehnično poročilo, predizmere, statični računi in dinamične analize, tehnične spe­ cifikacije in načrti. 2. Analize predstavljajo pomožno tehnično do­ kumentacijo, v kateri so predloženi dinamični se­ izmični izračuni, izračuni dinamičnih učinkov pri okvarah visokoenergijskih cevovodov in opreme, ra­ čuni stabilnosti in drugi zahtevnejši izračuni, ki za­ htevajo posebno obravnavo, največkrat s pomočjo kompjuter j a. Vsa dokumentacija je v angleškem jeziku, gle­ de zahtevnosti in kompletnosti pa menimo, da se ne more primerjati z dokumentacijo za nobenega od doslej zgrajenih energetskih objektov v Jugo­ slaviji. 3. Arhitektonski projekt bo dopolnil gradbeno tehnično dokumentacijo iz točke 1, tako da bosta obe fazi predstavljali toliko popoln gradbeni pro­ jekt za elektrarno Krško, kolikor dopuščajo raz­ mere glede na ameriško prakso. 4. Tehnološki projekti, instalacijski projekti, elektriški projekti. Celotna tehnologija bo predložena upravnim organom v soglasje v 17 grupah v tehnoloških pa­ ketih, ki bodo vsebovali skupno 71 projektov. Za­ radi vpliva električne in instalacijske opreme na tehnologijo so vsi ti projekti obravnavani skupno. Poleg dokumentacije za gradbeno dovoljenje bo projektiranih še nad 2000 izvedbenih načrtov, veliko število tehničnih specifikacij in druge teh­ nične dokumentacije. Kontrola dokumentacije se opravlja po krite­ rijih, ki jih predpisuje jugoslovanska tehnična re­ gulativa ali ustrezna ameriška regulativa za po­ dročja, ki jih jugoslovanska ne ureja. Doslej je bilo od januarja 1975 pa do septem­ bra 1976 nostificiranih 35 gradbenih projektov in izdanih prav toliko gradbenih dovoljenj. Pri tem navajamo naj občutljivejši pokazatelj postopka: čas za pridobitev gradbenega dovoljenja od sprejema projekta. Izkazalo se je, da je povprečno porab­ ljeni čas za pregled in opremo projekta približno 1 mesec, če je bila dokumentacija brez pomanjklji­ vosti. Upravni postopek je povprečno trajal prav tako približno mesec dni, skupaj je torej poteklo pri vsakem projektu vsaj dva meseca od izdelave projekta do pridobitve gradbenega dovoljenja. Tega časa pri največjih prizadevanjih IBE ni bilo mo­ goče skrajšati, saj bi bilo možno pospeševanje le na račun površnosti in popuščanja pri zahtevah za kompletnost projektov. Da je bilo pri projektiranju kakor tudi pri kontroli dokumentacije opravljeno obsežno delo pove podatek, da že doslej obsega pro­ jekt preko 20.000 strani statičnega računa in analiz, in nad 200 načrtov. Trdo delo pri proučevanju domače in tuje re­ gulative, tehnične in znanstvene literature, pri pregledovanju in projektiranju tehnične dokumen­ tacije, bo na vsak način prekalilo širok krog inže­ nirjev in tehnikov na IBE in drugih institucijah. Izkušnje se bodo morale izkoristiti in obogatiti pri gradnji naslednjih nuklearnih elektrarn ali podob­ nih objektih doma, pri izdelavi in dopolnitvi jugo­ slovanske regulative za gradnjo jedrskih objektov, pa tudi pri šolanju in vzgoji mlajših kadrov. UDK 627.8:539 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1976 (25) ST. 8-9, STR. 161—166 Peter Jeriha-Božo Kogovšek: JEDRSKA ELEKTRARNA KRŠKO Referat podaja preglede sodelovanja Industrijske, ga biroja Elektroprojekta pri pripravah za gradnjo in pri gradnji NE Krško. Glavna področja dela Elek­ troprojekta so bila: Izdelava preliminarnih investicijskih programov in idejnih projektov, izdelava razpisnih pogojev, sodelo­ vanje pri evaluaciji tehničnih ponudb, pregled tehnič­ ne dokumentacije, projektiranje hidrotehničnih objek­ tov in izdelava lokacijskih dokumentacij. Članek podrobneje obravnava predvsem dejav­ nosti, ki so specifične za gradnjo nuklearne elektrarne, to je pregled tehnične dokumentacije z ozirom na ju­ goslovanske in ameriške predpise. UD C 627.8:539 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1976 (25) NR. 8-9, PP. 161—166 Peter Jeriha-Božo Kogovšek: NUCLEAR POWER PLANT KRŠKO A survey of IBE’s cooperation in the preparatory works and in the construction of the NPP Krško is presented in the report. The main IBE’s activities are: Preparation of preliminary investment program­ mes and preliminary designs, preparation of conditi­ ons, cooperation in evalution of technical bids, review of technical documentation, design of hydrotechnical structure and preparation of site documentation. The article particularly deals with the activities specific for the construction of the nuclear power plant i. e. review of technical documentation with regard to the Yugoslav and American regulations. Razdelilne (transformatorske) postaje RTP ali RP UDK 621.226 Od proizvajalca električne energije (hidroelek­ trarne, termoelektrarne, plinske elektrarne, jedr­ ske elektrarne itd.) je potrebno električno energijo pripeljati do potrošnika (gospodinjstvo, gospodar­ stvo in industrija). Pot za transportiranje električne energije ime­ nujemo daljnovod (DV), razporejanje, transforma­ cija ter razdeljevanje električne energije pa se op­ ravlja v razdelilnih transformatorskih postajah (RTP). RTP ali RP nič ne proizvajajo, saj so le nujni vmesni člen celotne verige transformacije električ­ ne energije širom po Sloveniji, zato so bolj malo znane. V teku let se je potrošnja električne energije toliko povečala, da smo od 35 kV (kilovolti) prenos­ nih napetosti prešli na 110 kV, 220 kV in 380 kV NADA H VASTIJA, DIPL. INZ. napetosti (čim višja je električna napetost, tem več­ je so prenosne zmogljivosti pri manjših izgubah, kar poceni gradnjo). Od razdelilnih transformatorskih postaj 10, 20 in 35 kV, ki so grajene v stavbah, smo tako prešli na postroje na prostem 110 kV, 220 kV in v zad­ njem času na 380 kV napetosti. Namen našega članka je opisati delež gradbe­ nega oddelka IBE pri teh tako specifično elektro­ tehničnih napravah. Naše podjetje projektira RTP že od prvih povojnih let do danes. Tako smo izdelali projekte RTP po vsej Slo­ veniji in sicer: — 59 postrojev 110 kV napetosti s transforma­ cijo na 10, 20 ali 35 kV ali brez transformacije; — 5 postrojev 220/110 kV napetosti; — 1 postroj RTP 380/220/110 kV Ljubljana II v Beričevem, ki je že v gradnji; — 1 postroj RTP 380/110 kV v Mariboru—Do­ goše, ki je tudi v gradnji; — 1 postroj 380 kV v Divači (v gradnji); — pripravljamo projekte za RP 380/110 kV pri NE Krško ter RP Podlog 380 kV. Objekti, ki sestavljajo RTP: A. Stavbe za napetosti 10, 20 ali 35 kV, ki vključujejo še komandni prostor, pomožne prosto­ re, relejni prostor ter akumulatorski prostor itd. B. Prostozračni postroji vsebujejo: — 110, 220 in 380 kV postroje, ki jih sestavlja­ jo jeklene konstrukcije za vpenjanje vodnikov (por­ tali) in pritrjevanje vseh električnih aparatov (pod­ stavki) s temeljem. — Specialne temelje za nameščanje transfor­ matorjev, težkih 80-300 ton, z lovilci olj. — Posebne lovilne podzemne rezervoarje za transformatorska olja za primer požara ali eksplo­ zije, imenovane oljne jame, velikosti 25 m3 do 100 m3. Oljne jame so grajene tako, da ne onesna­ žujejo okolja (podtalnica ipd.). — Ceste za transport omenjenih transforma­ torjev s specialnimi prikolicami ter za transport os­ tale opreme. — V postrojih se izdela tudi po več km kana­ lov različnih velikosti za polaganje električnih kab­ lov. — Relejne hišice. — Samostojno komandno stavbo z vsemi po­ trebnimi prostori (AKU, relejni in kabelski prosto­ ri itd.). — Obratno stavbo. — Pomožne stavbe, delavnice, skladišča. — Montažni stolp. — Stavbe za protipožarno zaščito transforma­ torjev. — Garaže. — Zaklonišče. — Razsvetljavne stolpe. — Ograje. — Odvodnjavanje in kanalizacijo. Vsi omenjeni objekti ne predstavljajo posebnih problemov pri projektiranju, kljub specifičnosti gradenj. Podrobneje bi opisali le portale, ki služijo za vpenjanje vodnikov z D V stebra (horizontalna ob­ težba 95%) preko celotnega postroja, ker se di­ menzije bistveno spreminjajo glede na velikost električne napetosti. Za portale različnih električnih napetosti po­ trebujemo naslednje dimenzije: 110 kV — medsebojna razdalja 3 električnih vodnikov (AlFe 240/40 mm2) znaša od 2,0—2,5 m, zato so minimalne razdalje prečke 9.0 m in stebra 9.0 m. Tovrstne portale smo v prvih povojnih letih gradili iz armiranega betona, kasneje pa iz centri- fugiranega betona. Z vse večjim uveljavljanjem je­ kla v gradbeništvu se tudi v RTP pojavijo prvi por­ tali tipa Vierendel ter polnostenski portali, sestav- leni iz valjanih profilov in pločevine. Sl. 1. RTF P odlog 220/110 kW Sl. 2. NE K rško 380/110 kW - shema 220 kV — prečke razpetin 16.0 m ter stebri vi­ šine oc 12.0 m ali več. Zaradi ekonomičnosti grad­ nje se uveljavlja palični sistem stebrov in prečk v glavnem ravninske izvedbe z uporabo valjanih profilov. 380 kV — medsebojna razdalja 3 električnih vodnikov (AlFe 490/65 mm2) znaša v tem primeru 6,0— 6,5 m, zato potrebujemo prečke proste razpetine od 22,0 do 24,0 m in stebre, visoke od 12,0 do 26,0 m do vpet j a vodnikov, z upoštevanjem strelovodnih konic pa še dodatnih 10,0 m. Take razpetine prečk in višine stebrov so na­ rekovale tudi uporabo prostorskih paličnih kon­ strukcij. Iz priloženih slik je razvidno, kakšne ob­ like konstrukcij zahteva npr. 220 ali 380 kV po­ stroj. Kratki podatki 380 kV portala Prečka — dolžina 24.0 m, ki je obremenjena s tremi vodniki, izolatorskimi verigami Pu = 4,5 MP, je izdelana iz prostorskega paličja velikosti 100 X 150 cm. Uporabljeni so kotniki 130 X 130 X 13 z 8 vmesnimi torzijskimi okviri iz [_ 14. Tehta približ­ no 4700 kg. Steber (višine 26 + 10 m) je ob terenu obreme­ njen z momentom M = 340,0 Mpm, zaradi omejene­ ga prostora v stikališču je razpon paličja omejen. Teža ravninskega stebra znaša ec 7000 kg, prostor­ skega pa 10000 kg. Poseben problem je temeljenje omenjenih steb­ rov. Temelje običajno dimenzioniramo po Suzber- gerjevi metodi, z naslonitvijo sten temelja na teren. Tako znaša pri srednje dobrem terenu prostornina enega temelja od 48,0—66,0 m3 armiranega betona V primeru slabega terena (RTP Podlog v Savinjski dolini) pa so vsi portalni stebri izdelani na tlače­ nih in nateznih pilotih. Največja RTP v Sloveniji doslej je RTP 380/220 /110 kV Ljubljana II v Beličevem. V I. fazi gradnje je na 15 ha: — postavljeno 1,6 km ograje — vgrajenih 1000 ton jekla za konstrukcije portalov in podstavkov — betoniranih 4,4 km različnih kanalov za po­ laganje električnih kablov — betoniranih oo 1900 kom temeljev velikosti od 1,0 m3 do 66 m3 — betonirani transformatorski temelji z lovil­ ci olja za teže 220 in 280 ton (4 kom) — betonirani 2 oljni jami velikosti 58 in 100 m3 — izdelanih oo 3,0 km cest širine 6,0 m in 3,5 m — sezidanih 15 stavb različnih velikosti — izkopanih 22,0 km jarkov za polaganje ozemljitev — izkopano in izravnano oo 80.000 m3 mate­ riala na 5 različnih višinah platojev mesebojne vi­ šinske razlike 1,45 m — itd. Investicijska vsota gradbenih del bo znašala 115 milijonov din. Vse to dokazuje, da je bilo pri tako hitrem razvoju elektroenergetike sodelovanje gradbenikov vedno bolj potrebno. Sl. 3. RTP 380/220/110 kW Postroj L jubljana II - tloris UDK 621.226 GRADBENI VESTNIK, LJÜBLJANA, 1976 (25) ST. 8-9, STR. 166—169 Nada Hvastija: RAZDELILNE (TRANSFORMATORSKE) POSTAJE RTP ALI RP Članek opisuje projektantski delež gradbenega od­ delka IBE pri teh tako specifično elektrotehničnih na­ pravah. Običajno gradimo stavbe le za 10, 20 ali 35 kV na­ petosti. Na približno 450 m2 tlorisa so vključeni tudi komandni, relejni in akumulatorski prostor. Za 110, 220 in 380 kV napetosti se za montažo vi­ sokonapetostne opreme gradijo posebni prostozračni postroji. Največji tovrstni objekt je RTP 380/220/110 kV postroj Ljubljana II (15 ha). Tu je bilo vgrajenih 1000 ton jeklenih portalnih konstrukcij, kjer so med ostalimi bili izdelani tudi stebri višin 36,0 m ter prečke razpetine 24,0 m. UDC 621.226 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1976 (25) NR. 8-9, PP. 166—169 Nada Hvastija: DISTRIBUTING (TRANSFORMER) STATIONS The article illustrates the design activity of the civil engineering department of IBE with these spe­ cific electrotechnical installations. We are used to building structures for 10, 20 or 35 kV voltages only. The area about 450 m2 includes also control, protective relays and storage battery rooms. For the arection of high voltage equipment for 110, 220 and 380 kV voltages special outdoor switchy­ ards are built. The largest structure of such kind is the outdoor switchyard of the 380/220/110 kV Transformer Station Ljubljana II (15 ha). About 1000 tons of steel gantries were built in and besides others also columns of 36 m height and cross- arms with 24,0 span were used. 380 kV daljnovodi v Sloveniji UDK 621.315.1 b r a n k o z a d n i k , d i p l . i n z . JANEZ JAKŠE, DIPL. INZ. 1. Energetska zasnova mreže Po vojni se je v Sloveniji razvijalo 110 kV omrežje, ki je povezovalo elektrarne na Dravi z Mariborom, elektrarni Šoštanj in Trbovlje z Mari­ borom, Celjem, Ljubljano in Zagrebom in elektrar­ ne na Soči z Ljubljano in primorskim področjem. Okoli leta 1960 se je v Jugoslaviji pričelo raz­ vijati omrežje 220 kV kot nekakšna nadgradnja bolj ali manj razvitih, a še ločenih omrežij 110 kV posameznih republik oziroma regij. Pri tem je Slovenija zadnja od jugoslovanskih republik do­ bila v letih 1966—1969 omrežje in povezave 220 kV s sosednjimi področji, poleg tega pa tudi povezavo z Avstrijo in Italijo. S priključitvijo HE Đerdap na 380 kV napetost pa je bila sprejeta važna odločitev, da se prične tudi v Jugoslaviji razvijati omrežje 380 kV, (ki je v Evropi že močno razpredeno. V letu 1970 je na­ stal predlog omrežja 380 kV Jugoslavije v obliki zank. Pri tem naj bi se zahodna jugoslovanska zan­ ka 380 kV zaključevala preko Slovenije. Poleg tega je bila sprožena tudi akcija, da bi gradnjo tega omrežja pomagala financirati Mednarodna banka za obnovo in razvoj. Mednarodni kredit nudi ugod­ no možnost prehoda od dosedanjega »krpanja« omrežja na širokopoteznejšo gradnjo interkonek- cijskega omrežja 380 kV, ki ga bo potrebno močno povezati z evropskim omrežjem iste napetosti. Po­ leg tega tudi novi veliki viri električne energije na področju Slovenije, kot so NE Krško 600 MW, TE Šoštanj IV 300 MW in drugih republik, zahtevajo zaradi ekonomike vključevanje v 380 kV omrežje. Energetske analize so pokazale, da je za Slovenijo najvažnejša naslednja elektroenergetska smer: Za­ greb—Krško—Maribor—Celj e—Ljublj ana— Divača —Reka. Prva etapa projektiranja in izgradnje v Slove­ niji zajema 380 kV daljnovod od Zagreba preko NE Krško do Maribora prelko Podloga (priključek tudi na TE Šoštanj), Ljubljane do Divače in naprej do Meline pri Reki. Dolžina tako opisane trase znaša na slovenskem ozemlju 320 km, medtem ko bo zna­ šala dolžina celotne jugoslovanske zanke okoli 3000 km. Celotno investicijsko-tehnično dokumentacijo za omenjeni objekt je izdelalo podjetje Inženirski biro Elektroprojekt iz Ljubljane, konstrukcijo do­ bavlja Energoinvest Sarajevo, vodnike IMPOL Sl. Bistrica, izvajalec del pa je podjetje Dalekovod iz Zagreba. V pripravi je že tudi dokumentacija za II. fazo izgradnje 380 kV mreže v Sloveniji, ki bo zajemala DV 380 kV Krško—Ljubljana in povezavo z Italijo preko daljnovoda Divača—Opatje selo—Redipuglia. 2. Trasa daljnovoda Med največjimi problemi projektiranja sloven­ ske zanke 380 kV je bil brez dvoma problem dolo­ čitve ustrezne trase. Obsežno zastavljeno 380 kV omrežje s širokimi koridorji (načeloma je za vse magistralne 380 kV slovenske vode sprejet koridor širine 100 m) na eni strani, na drugi pa majhen slovenski prostor z vsemi svojimi prostorskimi ele­ menti je zahteval od projektanta kot od investi­ torja kar največjo angažiranost. Posebne težave so predstavljali neenotni kriteriji vrednotenja pro­ stora (pri čemer so se enkrat favorizirale gozdne Sl. 1. Prikaz 380 kV zanke v S loveniji površine, drugič urbani prostor, tretjič industij- ske cone). Takšno obravnavanje je onemogočalo optimiranje variant in imelo dostikrat za posledico uveljavljanje lokalističnih teženj. Osnovna izhodišča pri projektiranju pa so v glavnem bila: ekonomičnost gradnje (najkrajša možna razdalja med trafo postajami), upoštevanje veljavnih tehničnih normativov, najmanjši možni poseg v gozdne površine, upoštevanje urbanističnih programov in načrtov, uporaba obstoječih koridor­ jev, dostopnost, upoštevanje krajevnih in krajin­ skih zanimivosti, estetski videz in drugo. Kot eden največjih problemov pri projektira­ nju trase je bil problem križanja koridorjev avto­ mobilskih cest. To je izredno težaven problem, ker je imela AC v večini primerov uzakonjenih več variant tras z razmeroma širokimi rezervati (več 100 m). Posledica tega je bila, da ustreznih soglasij za križanja oziroma približevanja daljnovodov AC ni bilo mogoče dobiti, dokler ni bila izbrana do­ končna varianta z glavnim projektom. 3. Hidrometeorološki podatki Za projektiranje täko važnega elektroenerget­ skega objekta kot je 380 kV omrežje so odločilnega pomena klimatske razmere vzdolž dalj navodnih tras. Zaradi razmeroma skromnega števila opazo­ valnih postaj in dislokacije le-teh sta bila tako projektant kot investitor postavljena pred težavno in odgovorno nalogo: določiti vetrovni pritisk in do­ datno obtežbo snega ali ledu. Na podlagi študije Hidrometeorološkega zavoda in na podlagi podat­ kov, ki so jih posredovale institucije oziroma pod­ jetja, katerih objekti so že v neposredni bližini tras, je bila celotna 380 kV zanka razdeljena glede na vetrovni pritisk na dve coni: — notranja Slovenija (odsek DV—slovensko- hrvaška meja—Krško—Maribor—Podlog—Ljublja­ na in delno odsek Ljubljana—Divača) 60 kp/m2; — področje Krasa (odsek Senadole—Divača— meja SRH) 110 kp/m2. Pri določitvi dodatne obtežbe pa so upoštevani še naslednji faktorji: pristopnost trase, nadmorska višina, večja varnost obratovanja. Na podlagi tega je bila pri približno 45 % trase upoštevana normalna dodatna obtežba z vrednostjo 1,0 X 0,18 ]/d, pri približno 55% pa povečana obtežba 1,6 X 0,18 K d oziroma 2,5 X 0,18 ]/d) na področju prehoda preko Krima). 4. Geološki podatki Daljnovod se vije po razgibalnem terenu z zelo različnimi geomehanskimi karakteristikami. Za po­ trebe projektiranja je izvedel Geološki zavod Ljub­ ljana prospekcijo celotne trase na osnovi obstoječih arhivskih podatkov in ogleda terena, na najbolj kritičnih mestih pa so bile izvedene sondažne vrti­ ne. Ti podatki so ustrezali za projektiranje teme­ ljev stebrov. Pri sami izvedbi je odprto gradbeno jamo prevzel strokovnjak, ki je tudi ugotovil, ali teren, predviden v projektu, ustreza dejanskemu stanju. S takšnim načinom smo se izognili velikim stroškom sondiranja na vsakem stojnem mestu, ki pa se jim nismo mogli izogniti na prehodu preko Ljubljanskega barja, kjer je potrebno opraviti tudi veliko dolgotrajnih laboratorijskih preiskav, ki vse še niso zaključene. 5. Temeljenje V osnovi je temeljenje stebrov uporabljeno pri slovenski zanki enako kot pri daljnovodih nižje napetosti na našem območju, to je z razčlenjenimi temelji v kolikor toliko solidnem terenu ([o] tal = = 1,0 kp/cm2) in s ploščo na slabo nosilnih glinastih tleh s talno vodo. Posebno veliko preglavic je pov­ zročal prehod preko Ljubljanskega barja, kjer je potrebno na nekaterih stojnih mestih izvesti celo pilote do globine 22 m. Razčlenjeni temelji so bili izvedeni na veliki večini stojnih mest. Zaradi tipizacije je bila osvo­ jena enotna globina temeljev 2,80 m oziroma 3,30 m ne glede na nosilnost terena in obremenitev, spre­ minjali sta se le drugi dve dimenziji, da se je do­ segla potrebna varnost tako na izvlek kot na tlak. Temeljenje s ploščo se je uporabilo na odseku trase NE Krško—Zagreb in na prehodu daljnovoda preko Ljubljanskega barja. Osnovne karakteristike plošče so: globina ukopa 1,50 m, tlorisne dimenzije so odvisne od obremenitev in se gibljejo v mejah od 10 X 10 do 14 X 14 m. Debelina plošče je 30 cm. Pri uporabi plošče na delu trase pri prečkanju Ljubljanskega barja je prišlo do nepričakovanih zapletov. Prvotno je bilo predvideno, da se celotni del trase preko Barja temelji na plošči, ki je ustre­ zala geološki prospefcciji, podani na osnovi infor­ mativnih vrtin v bližini posameznih stojnih mest. Po dokončni odločitvi o poteku trase in razpore­ ditvi stojnih mest pa je preiskava terena s sondaž- nim vrtanjem na vsakem stojnem mestu pokazala, da je sestava tal ponekod talkšna, da ob upoštevanju specifičnih obremenitev dalj no vodnih stebrov ne dopušča izvedbo plošče. Največji problem je bilo neenakomerno posedanje pri kotnih stebrih. Za­ radi tega je za določena stojna mesta v teku projek­ tiranje temelja s piloti. Po projektu so piloti armi­ ranobetonski 0 80 in 100 cm; največja globina 22 m, povprečna globina 14 m. V času pisanja tega članka na stojnih mestih, kjer so predvideni piloti, še niso pričeli z gradnjo, sicer pa so zabetonirani prak­ tično vsi temelji, razen na odseku Divača—meja SRH. 6. Daljnovodni stebri Glede na klimatske razmere in tipizacijo sta bila v slovenskem delu 380 kV zanke uporabljena dva osnovna tipa enosistemsikih stebrov (obešene 8 faze), ki sta oba oblike Y in poimenovana: —tip Y na področju vetrovne cone 60kp/m2 — in tip Ne (nosilni) oziroma Ze (napenjalni) na področju vetrovne cone 110fcp/m2. Konfigura­ cija zemljišča, razpetine, lomni koti so narekovali še nadaljnjo delitev tipov stebrov v podskupine, ki omogočajo enokomsko projektiranje daljnovoda. Konstrukcije tipa Ze (Ne) imajo zaradi višje cone vetra (110 kp/m2) širšo glavo (odklon izolator- skih verig) in seveda zaradi tega tudi večje dimen­ zije kot stebri tipa Y. Pojavljajo se znatne razlike v teži konstrukcije in sicer: — stebri Y 22 Mp/km — stebri Ze (NE) 29 Mp/km Za primerjavo naj navedemo podatek, da je znašala pri DV 380 kV Beograd—Đerdap teža kon­ strukcije 18 Mp/km, vendar so bili tu uporabljeni tako imenovani »finski« (portali) stebri s sidri, ki izkazujejo manjšo težo kot pri nas uporabljeni ste­ bri oblike Y. Vendar naše terenske razmere niso dopuščale njihove uporabe. Sl. 3. Silhueta eno- in dvo-sistem skega stebra Del slovenske 380 kV zanke je iz energetskih in prostorskih razlogov zgrajen dvosistemsko (od­ sek Zagreb—NE Krško in odsek Cirkovci—Maribor). Na tem delu se pojavi tretji tip stebra, ki do sedaj ni bil omenjen: dvosistemski steber z obliko glave »sod«. Zaradi velikih dimenzij (napenjalni stebri so visoki tudi do 66 m s tlorisom nog 14 X 14 m) znaša temu primemo tudi teža 40 Mp, teža na km daljnovoda pa ca. 48 Mp. Vsi sitebri so zasnovani kot prostorske predalč­ ne konstrukcije, ki so prirejene tako, da se dajo postavljati tudi na zelo strmih terenih. Nožni del stebra sestoji iz štirih nog, katerih dolžino je možno poljubno spreminjati od 0—7 m tako, da se prila­ godimo tudi zelo razgibani konfiguraciji terena brez večjih zemeljskih del, kar je še posebno važno na težko dostopnih stojnih mestih. Vse konstruk­ cije so vijačene, kar omogoča hitro in natančno montažo v tovarni pripravljenih elementov. Za­ ščita pred korozijo je izvedena z vročim pocin­ kanjem. Material: Uporabljeni so vročevaljani profili oblike L in [J različnih kvalitet: (Č 0361, C 0561, Č 0370), vijačeni s surovimi vijaki CV 50. Minimalni uporabljeni vijak je M 12. 7. Vodniki Odločitev glede tipa in preseka vodniko v j e bila sprejeta že pri projektu DV 380 kV Beograd—Đer­ dap. Ugotovljeno je bilo, da je najoptimalnejši kombinirani jeklo-aluminijski vodnik prereza 490/65 mm2 (delež aluminija 490 mm2, delež jekla 65 mm2), in sicer po dva vodnika v vsaki fazi. Med drugim je do takšne odločitve privedlo tudi dej­ stvo, da je večina obstoječe jugoslovanske 220 kV mreže zgrajene s tem prerezom (unifikacija ma­ teriala). Talko bo tudi celotna jugoslovanska 380 kV mreža zgrajena z jeklo-aluminijastimi vodniki 2 X A1FE 490/65 mm2 z izjemo dalmatinskega področja, kjer so zaradi težjih klimatskih pogojev povečali je­ kleno jedro in so uporabljeni vodniki 2 X AlFe 490/110 mm2. Vodniki v slovenskem delu trase so napeti po­ vprečno na 8 kp/mm2, teža vodnikov na km pa znaša 1866 kp. 8. Kratek statistični pregled slovenske zanke Dolžina tras (I. faza) 320 km Število stebrov 829 Nosilnih stebrov 662 Napenjalnih stebrov 167 Teža konstrukcije 8.520 Mp Izkopi 40.000 m3 Beton 15.400 m3 Sl. 4. M ontaža stebra Dolžina valjanca za ozemljitev 59.000 m Teža vrvi 4.800 Mp Število izolatorjev 99.400 Maks. razpetina 714 m Cena daljnovoda na km 2,500.000.— din 9. Zaključek Izgradnja daljnovoda je v polnem zagonu. Zgrajen je že del trase od Zagreba—Krškega—Ma­ ribora do Podloga. Na odseku Podlag—Ljubljana je potrebno izvršiti še elektro-montažna dela, na odseku Divača—meja SRH pa se opravljajo pri­ pravljalna dela (dostopne poti). Rok izgraditve ce­ lotne zanke je konec leta 1977. To je že poprav­ ljeni rok, saj je bila prvotno predvidena izgradnja do konca leta 1976. K tej zakasnitvi je največ pri­ pomogel zamuden postopek pridobitve lokacijskega dovoljenja (samo za odsek Ljubljana—Divača je bilo potrebno zbrati nad 2000 soglasij vseh priza­ detih, kar ob upoštevanju »ažurnosti« naše admini­ stracije vsekakor ni kratkotrajno delo). Kot že omenjeno se načrtuje II. faza izgradnje 380 kV mreže, hkrati pa se razmišlja že tudi o viš­ jih nivojih napetosti 750 kV oziroma 1000 kV. O teh napetostnih nivojih se veliko razmišlja oziroma načrtuje v evropskem prostoru, zato je treba ome­ njeni problematiki skrbno slediti, da ne bi ostali tudi na tem področju izolirani, kot se je to zgo­ dilo pri prometu (avtoceste). U D K 621.315.1 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1976 (25) ST. 8-9, STR. 170—174 Branko Zadnik-Janez Jakše: 380 kV DALJNOVODI V SLOVENIJI Članek podaja problematiko projektiranja prvih 380 kV daljnovodov v SR Sloveniji. Pri tem razglablja o problemu izbire daljnovodne trase in na kratko opi­ suje posamezne važnejše elemente daljnovoda kot so temelji, stebri iin vodniki. Podaja tudi smernice nadalj­ njega razvoja mrež najvišjih napetosti pri nas. L i t e r a t u r a 1. M. Plaper in B. Fatur: Pogledi na bodoči raz­ voj omrežij naj višjih napetosti v Sloveniji, Ref. št. 507 Elektroinštituta »M. Vidmarja-« Ljubljana, 1971. 2. J. Jakše: Problematika projektiranja sloven­ skega 380 kV prenosnega omrežja, Elektrotehniški vestnik 1976, št. 1. 3. IBE: Glavni projekti 380 kV daljnovodov. UD C 621.315.1 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1976 (25) NR. 8-9, PP. 170—174 Branko Zadnik - Janez Jakše: 380 kV TRANSMISSION LINES IN SLOVENIA The article shows the problems of designing the first 380 kV transmission lines in Slovenia. It deals with the problem of route selection and describes in brief the individual more important elements of a transmission line, e. g. foundations, towers and con­ ductors. Suggestions for further development of the highest voltage network in our country are given. Vodnogospodarska ureditev področja Drine in Morače UDK 622.5 (Drina — Morača) Va l e n t i n k o v a č , d i p l . i n Z. IBE Ljubljana je v preteklem letu sodelo­ val v kooperaciji z Energoprojektom iz Beograda in Energoinvestom iz Sarajeva pri širši vodnogo­ spodarski obdelavi ureditve področja Drine in Mo­ rače, naročene neposredno s strani Izvršnih svetov skupščin zainteresiranih mejnih republik Srbije, Bosne in Hercegovine in Črne gore. Po projektni nalogi naj bi bile posebno obdelane rešitve za ureditev srednjega toka Drine, dalje za vozlišče Sčepan polje, kjer se stekajo reke Piva in Tara v Drino ter za gornji tok Tare, kjer obstajajo — za potrebe energetike — ugodne možnosti deriva­ cije vode v 700 m nižje ležečo reko Moračo. Obdela­ va naj bi osvetlila predlagane rešitve s stališča vseh potencialnih koristnikov vod ob upoštevanju potreb za bližnjo in daljno bodočnost, vse na osnovi naj­ novejše razpoložljive tehnične dokumentacije. Pro­ učene so možnosti obogatitve sosednih porečij reke Bosne, Spreče, Morave in Kolubare iz obilnih vod reke Drine in celo nekateri predeli Save vzvodno sotočja z Drino ter prostor med Savo in Donavo naj bi bili izdatno oskrbovani za potrebe nama­ kanja. Tudi za preskrbo mesta Beograd in naprej proti vzhodu so predvidene določene količine vode spodnjega toka reke Drine. Obravnavani so potroš­ niki vode za industrijo, pitne vode, namakanja, interesenti za ublažitev poplavnih valov ter potroš­ niki električne energije. Po projektni nalogi je bilo treba predlagati rešitve, ki so sprejemljive za vse tri zainteresirane republike, pri čemer je tudi bila postavljena za­ hteva za določeno sistematizacijo pozitivnih in ne­ gativnih posledic predlaganih rešitev s stališča vodnega gospodarstva, energetike in drugih gospo­ darskih panog in da se posebej dajo predlogi, ki bi stimulirali vsako republiko za realizacijo* razpo­ ložljivih potencialov preko vzajemnih kompenzacij pozitivnih in negativnih efektov, dogovora o vrst­ nem redu izgradnje, skupnih vlaganjih, načinu eks­ ploatacije naprav itd. Kot končni cilj je projektna naloga predvidela pripravo družbenega dogovora o komplesnem izkoriščanju vode v porečjih Drine in Morače. Zahtevana je tudi bila obdelava druž­ beno pravnih pogledov, ki bi bili vezani za pred­ lagano prevajanje vode gornje Tare v Moračo, ka­ kor tudi za gradnjo in obratovanje objektov, ki bi izkoriščali skupne potenciale na mejah zaintere­ siranih republik. Od skupnega obravnavanega padavinskega po­ dročja rek Drine in Morače tj. 20.000 km2 odpade na posamezne imenovane republike približno po ena tretjina. Od skupno predvidenih investicij ca. 50.000 milijonov pa odpade 30 % na Črno goro, 17 °/o na BiH, vse drugo pa spada pod skupni potencial, 30 % BiH in Srbija, 16'% BiH in Črna gora ter 5 °/u Srbija in Črna gora. Prav ta veliki skupni poten­ cial je tudi povzročil, da se velika naravna boga­ stva do sedaj na tem področju niso primemo izko­ ristila. Pričakuje se, da bo nova ustavna ureditev tudi v tem pogledu pripeljala do hitrejšega razvoja teh področij. Drina je imela in ima še danes vse značilnosti mejne reke. Področja ob njej so stalno bila periferna v odnosu na upravne centre, kar je vse tudi imelo določen zaviralni vpliv na razvoj. Že desetletja nazaj obstajajo vodnogospodarske osnove, energetski osnovni, idejni in deloma tudi glavni projekti za objekte na obravnavanih področ­ jih, leta 1973 je tudi že bila pripravljena in revidi­ rana kompleksna obdelava z isto problematiko na osnovi podobne kooperacije treh projektnih organi­ zacij. Sedanja obdelava predstavlja dejansko samo dopolnitev te dokumentacije na osnovi svežejših vhodnih podatkov. Dosti dela je bilo vloženo v revalorizacijo in­ vesticij za gradbena dela in opremo predvidenih objektov, pri čemer je posebna pozornost bila po­ svečena ponovni oceni vrednosti poplavljenih zem­ ljišč in objektov, problemom okoli potrebnega pre­ seljevanja prebivalcev, preložitvi komunikacij itd. Od skupnih investicij odpade 38'% na gradbena dela, 27 % na opremo, 10 °/o na odkupe in odškod­ nine, 8 % na preložitev komunikacij ter 17 °/o na druge stroške. Naj večji obseg je zavzela energet- sko-ekonomska analiza, saj se kot glavni nosilec investicij v neposredni prihodnosti le še pojavlja elektroenergetika, ki bi zgradila akumulacijske bazene za vse druge potrošnike vode s skupno vse­ bino 3300 milijonov m3, instalirala 3250 MW moči s srednjo letno proizvodnjo preko 10 milijard kWh. Predlagana rešitev s kompleksnim izkoriščanjem vod Drine in Morače je dala 21 °/o več energije ob enakem povečanju investicij, poplavljenih je pa samo 7 % več obdelovalnih površin in samo 3 % več preseljenih prebivalcev. Večji energetski efekti so pri tem doseženi s prevajanjem 22 m3/s gornje Tare v reko Moračo. Predlagana optimalna rešitev ima po sedanji oceni tudi 33% večje skupne in­ stalirane moči, vendar je ta podatek smatran samo kot orientacijski. Energetske analize so pokazale na sicer relativno malo vrednost instaliranih moči hi­ droelektrarn v letih 1982 do 1990, ko se bo pa proti letu 2000 struktura elektroenergetskega siste­ ma bistveneje spremenila in bodo prevladovale ter­ moelektrarne, pa postanejo vse moči hidroelektrarn garantirane tj. polno izrabi jive. V perspektivi se to­ rej lahko pričakuje vse večji poudarek na vrednote­ nju hidroelektrarn po specifičnih investicijah za in­ stalirano moč. V usvojeni alternativi kompleksnega izkoriščanja vod Drine in Morače znašajo — pred optimizacijo instaliranih moči specifične investicije 15,5 din/kW nasproti 17,0 din/kW za alternativo iz­ koriščanja vseh vod Drine v prirodnem toku. Predlagana ureditev obravnavanega področja predvideva gradnjo 27 hidroelektrarn proti 21 ta­ kim objektom za alternativo brez prevajanja vod. Na srednji Drini je pri tem odpadla rešitev z veliko akumulacijsko hidroelektrarno Dubravico in to za­ radi velikih problemov okoli potopitve gosto nase­ ljenih področij. Predlagana je rešitev z dvostopenj­ sko izrabo približno istega padca. V vozlišču Ščepan polje so predlagane akumulacijske hidroelektrarne Buk Bijela in Bijeli Brijeg, ki bi skupno z že ob­ stoječo hidroelektrarno Mratinje (Piva) dale mož­ nost za ekonomsko izrabo padca Drine do sotočja s Savo v desetih več ali manj pretočnih hidroelek­ trarnah. Poskrbljeno bi bilo za zadostno ublažitev poplavnih valov ter zagotovljene optimalne mož­ nosti namakanja 335.650 ha v Mačvi, Semberiji, Sremu ter Bosanski in Srbski Posavini. Dodatne bo možno 10 m3/s vode prevesti v porečje reke Bosne za industrijski razvoj Sarajevskega bazena, 14 m3/s za podobne potrebe tuzlanskega področja ter 10 m3/s vode napeljati proti Beogradu za pre­ skrbo s pitno vodo. Za te efekte bo potrebno an­ gažirati 229 milijonov m3 sicer energetskih akumu­ lacij v mesecih julij in avgust, za potrebe namaka­ nja, ker bi čisto energetski obrat akumulacij omo­ gočil namakanje samo 168.000 ha. Končno je omo­ gočena popolna zaščita področja spodnje Drine od poplav, dosežena ustavitev erozije obal Drine in zagotovljena plovba po spodnji Drini za eks­ ploatacijo neomejenih količin rečnega gramoza. Ob­ ravnavan je val visoke vode s povratno dobo 500 let in doseženo zmanjšanje visoke vode na pretok 2500 oz. 3500 m3/s pri čemer znaša potreben retenzijski prostor v akumulacijah 600 odnosno 350 milijonov kubičnih metrov. Poseben del obdelave je bil posvečen orienta­ cijski kvantifikaciji vplivov akumulacijskih baze­ nov na moč in proizvodnjo nizvodnih hidroelek­ trarn, kar naj bi omogočilo primemo razdelitev ve­ likih investicij za gradnjo akumulacijskih hidro­ elektrarn. Hidroelektrarna Mratinje, ki že obratu­ je, ter hidroelektrarne Buk Bijela in Bijeli Brijeg ležijo namreč preteženo na ozemlju Črne gore, med­ tem ko so potencialni koristniki izravnanih vod na ozemlju BiH in Srbije. Gradnja teh akumulacij je tudi vezana na potopitev večjega dela kanjona Ta­ re, ki ga smatrajo kot enega najlepših naravnih lepot Evrope. Kvantificirani so bili tudi negativni vplivi, do katerih pride na drinskih hidroelektrar­ nah po derivaciji 22 m3/s v Moračo. Postavljeni so tudi pogoji za tako prevajanje vode. Zahtevana je polna kompenzacija za izgubljene energetske efekte na drinskih hidroelektrarnah z dobavami moči in energije s strani koristnika teh vod na hidroelektrarnah na Morači. Poleg tega je zahtevano, da se vnaprej zgradita hidroelek­ trarni Buk Bijela in Bijeli Brijeg in da se s pre­ vajanjem vode v ničemer ne ogrozi normalni razvoj izkoriščanja vodnih izvorov v prirodnem toku Drine. Prevajanje se odobrava za 30 let, naikar se ta soglasnost revidira in lahko v celoti ali delno podaljša na naslednjih 5 do 10 let. Če bi že v času do take revizije prišlo do deficitov na vodi povzročenih s prevajanjem, bo moral koristnik po­ kriti take deficite brez nadomestila in to do pri­ rodnih pretokov Tare na mestu odvzemanja. Pogoji so torej zelo ostri, tako da bo moral kristnik pre­ vajanja dobro proučiti vse možnosti perspektivne­ ga obratovanja hidroelektrarn na Morači do mož­ nosti popolne ustavitve koncesije. Take možnosti so že deloma preučene in je na glavni elektrarni Ko- štanica predvidena podvojitev instalacije z reverzi­ bilnimi agregati, naprava pa že v začetni fazi ob­ ratovanja razpolaga tudi z vodo iz gravitacijskih dovodov iz lastnega padavinskega področja Mora- če. Po izteku koncesije in že pred tem rokom pa bodo ostali koristniki vode razpolagali z možnost­ jo pokrivanja deficitov na vodi iz akumulacije hi­ droelektrarne Koštanica s koristno vsebino 200 mi­ lijonov m3, pri kateri se bo že v pri fazti grad­ nje predvidela možnost podvojitve te prostornine. V elaboratu so končno obravnavani družbe- U D K 622.5 (Drina—M orača) GRADBENI VESTNIK, LJU BLJAN A, 1976 (25) ST. 8-9, STR. 174—176 Valentin Kovač: VODNOGOSPODARSKA UREDITEV PODROČJA DRINE IN MORACE Za pripravo družbenega dogovora o kompleksnem izkoriščanju vode porečja rek Drine in Morače je bila v 1976. letu pripravljena posebna dokumentacija kot dopolnilo že poprej izdelanega Osnovnega projekta in Vodnogospodarske osnove. Dopolnilna dokumentacija je imela nalogo posebno osvetliti nova spoznanja o možnostih izkoriščanja na vodi bogatega porečja Drine za preskrbo z vodo so­ sednih sušnejših predelov reke Bosne, Spreče in Kolu- bare, dalje bosanske in srbske Posavine in Srema za potrebe industrije in poljedelstva ter širšega področja mesta Beograd za preskrbo s pitno vodo. Posebno so prikazane rešitve možnih akumulacij vode v srednjem delu Drine, upravičenost gradnje hidroelektrarne Bijeli Brijeg z ozirom na povezanost z delno potopitvijo zna­ nega kanjona reke Tare ter koristi in posledice od pre­ vajanja vede gornje Tare za potrebe aktiviranja hidro­ energetskega potenciala reke Morače. noekonomslki ukrepi za stimuliranje izgradnje pred­ laganega sistema hidroelektrarn. Analizirane so možnosti financiranja take izgradnje, možnost iz­ menjave energije, možnosti skupnih vlaganj ter predplačila na dobave električne energije itd. Pri­ kazane so negativne strani parcialnega pristopa k izgradnji ter poudarjena potreba enotnega koncep­ ta izkoriščanja hidroenergetskega potenciala. Med­ republiški družbeni dogovor bi morali spremljati us­ trezni predpisi o prostorski namembnosti akumula­ cijskih bazenov in ukrepih za zagotovitev izgradnje, sistematski odkupi zemljišč in gradbenih objektov in preseljevanje prebivalstva, usklajenagradnjano- vih komunikacij, sprejemanje samoupravnih spora­ zumov o enotnem režimu obratovanja hidroelek­ trarn in akumulacij sikih bazenov, o načinu ugotav­ ljanja efektov, medsebojnih vplivov in načinu de­ litve efektov itd. V elaboratu so analizirani tudi pravni pogledi predlaganih rešitev v zvezi z do­ ločili nove ustave SFRJ, zakonov o osnovah režima vod i n možnostih dogovarjanja zanteresiranih re­ publik o financiranju in gradnji vodnogospodar­ skih in drugih objektov na Drini in Morači. UD C 622.5 (Drina—M orača) GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1976 (25) NR. 8-9, PP. 174—176 Valentin Kovač: DRINA AND MORAČA RIVER DEVELOPMENT OF WATER RESOURCES In order to give the basic information for the pre­ paration of the Social Compact on the overall water resources development of the Drina and Morača River Basin, a special study was prepared in 1976 as a sup­ plement to the previous studies and reports. Acoording to the presented conclusions water could be diverted from the Drina River catchment area to the adjacent areas lacking of precipitation, the Bosna, Spreča and Kolubara River basins, the Bosnian and Serbian Sava River banks, mostly for industrial and irrigation purposes and for the region of Belgrade for drinking water requirements. Presented are the pro­ jects for irrigation and flood control reservoirs in the Drina River middle areas. The problems on the oppor­ tunity of the Bijeli Brijeg reservoir development on the Tara River, connected with flooding of a large part of the famous Tara canyon, as well as the benefits and consequences of an upper Tara diversion to the Morača River for hydroelectric power development, are being discussed. INFORMACIJE1 8 6 1 8 7 Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Leto XV II 8-9 Serija: MATERIALI AVG. - SEPT. 1976 Podne obloge kot zaščita Večina betonskih tal ne dosega take kvalitete, da bi prenesla vse obremenitve, katerim so tla pri obra­ tovanju izpostavljena. Na zunaj je površina videti so­ lidna, je gladka in enakomerna, vendar se kmalu pod obratovalnimi pogoji pokažejo pomanjkljivosti. Veliko­ krat površina betona ni dovolj odporna proti obrabi in se prične drobiti. Nastane prah, ki je posebno škod­ ljiv tam, kjer so v prostoru nameščeni precizni aparati. Izrabljena mesta spremene barvo in površina postane neenakomerna. Zaradi poroznosti betona se ta navzame umazanije ali pa se poškoduje zaradi agresivnih snovi npr. raznih čistilnih sredstev, kislin, olj, itn. Najstarejši primer izboljšanja površine betona, ta­ ko glede boljše odpornosti, predvsem pa zaradi lepšega videza, je teraco obloga. Zgornja plast trde, ampak krhke teraco obloge je ločena od podloge. Obloga plava na peščeni podlagi in ločilna plast prevzema vse pre­ mike tako, da se prevleka ne more poškodovati (raz­ pokati) pri premiku ali delovanju podloge. Enako izboljšavo površine želimo doseči z nana­ šanjem umetnih snovi na površino betona: —• poveča naj se odpornost proti obrabi, — prepreči naj se prašenje površine, — doseže kemijska odpornost, — prepreči vpijanje tekočin, in — doseže gladka in dekorativna površina. To so običajno primarne zahteve, ki so v vseh pri­ merih v ospredju. Večkrat pa želimo z oblogo doseči tudi posebne lastnosti kot je npr. prevodnost poda za odstranitev statične elektrike ali npr. mehke obloge za telovadnice in podobno. UPORABNOST UMETNIH SNOVI ZA OBLOGE Kot vemo, imamo na razpolago veliko izbiro umet­ nih snovi, ki jih lahko nanašamo na betonske površine. Odvisno od zahtev in od pogojev pri obratovanju iz­ betona beremo najprimernejšo obliko. Za tako izbiro pa mo­ ramo vsaj površno poznati vrste in lastnosti umetnih snovi. Omejil se bom na obdelavo betonskih površin s te­ kočimi snovmi, ker bi bil opis uporabe predfabricira- nih oblog, kot so azbestvinilne plošče, topli podi, po- dolit in filcane obloge, preširok. Za zaščito betona uporabljamo naslednje vrste umetnih snovi: 1. Termoplasti Termoplaste, pripravljene za zaščito betona, dobimo raztopljene v topilih ali kot vodne disperzije. Najpo­ gosteje so to akrilati ali kopolimerizati akrilatov. Na­ nosi so tanki kot pri nanašanju barv. Z njimi doseže­ mo predvsem dekorativne efekte in povečano kemijsko odpornost površin. V gradbeništvu jim uporabljamo predvsem kot barve za beton, ali pa pri sanacijah vid­ nih betonskih površin, kjer se pojavijo na površini madeži rje betonskega železa. Proti obrabi taki nanosi niso posebno odporni. 2. Elastomeri Elastomeri so prav tako za uporabo pripravljeni v raztopinah. Redkejši so čisti elastomeri brez topil, ra­ zen v primerih, kjer želimo doseči mehke in debele prevleke ali pa želimo povezati betonske dele z elas­ tično povezavo. Kot primer je obdelava fug ali pri sa­ nacijah razpok v betonu. Predstavniki elastomernih umetnih snovi v topilih so kloroprenski kavčuk, klor- sulforirani polietilen, brez topil pa npr. polisulfidni kavčuk, poliuretani in akrilati. 3. Duroplast! Duroplasti se uporabljajo za impregnacijo ali za barve v sistemih s topili. Za nanašanje debelejših plasti na beton, za lepljenje betona ali za umetni beton se uporabljajo sistemi brez topil. Prva dva predstavnika duroplasitov ali reaktivnih umetnih snovi sta poliuretanska in epoksidna smola, ki strjujeta po mehanizmu poliadicije. Poliestri in poliakrilati, ki vsebujejo v makromole­ kuli dvojne vezi in se nenasičeni strjujejo s polimeri- zacijsko reakcijo, ki jo sprožimo z dodatkom kataliza­ torja. Zaradi enostavnega nanašanja na beton in nana­ šanja v poljubno debelih slojih z doseganjem visokih mehanskih lastnosti, se največ uporabljajo za zaščito betona duroplasti, zato bom opisal lastnosti posamez­ nih predstavnikov bolj natančno. Zaradi te slabe strani so se pojavili na tržišču novi proizvodi v obliki prahu. Prah, ki je pakiran v vrečah kot cement, je sestavljen iz dobro osušenega kremen­ čevega peska kot polnila, finega prahu trdnega kopoli- metilmetakrilata in prav tako prašnatega aktivaitorja polimerizacije. Na gradbišču se tej zmesi v prahu doda tekoči nizko viskozni monomer. Pri tem ni toliko važ­ no razmerje enega dela do drugega, ampak se tekoči­ ne doda toliko, da se doseže pasta in je delo pri raz- prostirainju obloge čim lažje. Tekoči monomer pri me­ šanju raztopi ali nabrekne polimer in nato zatrdi ob prisotnosti aktivatorja, ki je prav tako topen v mo- nomeru. 3.1. A k r i l n e s m o l e Delo s tako pripravljenimi polproizvodi je mnogo Reaktivne akrilne smole še niso dolgo v uporabi za ščitenje betona. Zaradi nekaterih nezaželenih lastnosti, kot so visoki skrčki in hitro, včasih skoraj nekontroli­ rano strjevanje, se do danes niso popolnoma uveljavile v praksi. enostavnejše, čeprav so časi strjevanja še vedno kratki in znašajo od 10 do 25 minut. Tudi skrčki so zaradi vi­ soke vsebnosti polnil zreducirani na minimum. 3.2 N e n a s i č e n e p o l i e s t r s k e s mo l e Osnovna komponenta je metilmetakrilat Nenasičeni poliestri, ki so proizvod esterifikacije /C H 3 ch2 = C ' x c o o ch3 zmesi nasičenih in nenasičenih dikarbonskih kislin z dvovalentnimi alkoholi, so raztopljeni v tekočem mo- nomeru — stirenu. Strjevalni polimerizacijski proces se aktivira s katalizatorjem — peroksidom. Reakcij a po­ Akrilatne smole so srednje ali nizko viskozni po­ liestri na akrilatni osnovi, ki vsebujejo dvojne nenasi­ čene vezi. Viskozna akrilatna smola je raztopljena v monomernem metilmetakrilatu. Pri dodatku peroksida kot katalizatorja se sproži reakcija polimerizacije. Str­ jevanje poteka izredno hitro, zato pride do velikih na­ petosti v oblogi in do velikih skrčkov, ki dosežejo celo 12 °/o vrednost. teka na enak način kot pri akrilatnih smolah. Slabe stra­ ni so zopet visoki skrčki, hitro strjevanje in poleg tega še slaba obstojnost v alkalijah. Poliester, položen na alkalno podlago kot beton ali azbest cement, se lah­ ko umili. Z uporabo posebnih tipov poliestrov je ta ne­ prijetnost sicer odpravljena, ostanejo pa težave pri po­ laganju zaradi hitrega strjevanja, posebno pri visokih temperaturah. O f O .CH, O 0 / 1 \\ - O - R - O - C - C H - C H - C 1 - O - R - CH K C \ maleinska kislinaCH K J stiren ) 3.3. P o l i u r e t a n ! nja zaradi povezovanja ene molekule z drugo imenu­ Poliuretani so proizvod reakcije med poliizocianati in prostimi hidroksilnimi skupinami, ki jih vsebuje po­ liestrska ali polieterska komponenta. Reakcijo strjeva- jemo poliadicija. Primer prikazuje način strjevanja poliuretana: HO—poliester—OH + HO—poliester—OH + OCN—R—NCO OCN—R—NCO OCN—R—NCO in s, My £ 1 O O O ’ II II II diisocianat O II OCN—R—NCO—poliester—O—C—N—R—NCO—poliester—OCN—R—NCO poliuretan I I I I H H H H Reakcija ni verižna, ampak postopna, ker reagira z vsako molekulo poliestra molekula izocianata. Za potek reakcije je potrebna energija, zato ohladitev prekine strjevanje. Pri ponovnem zvišanju temperature reak­ cija poteka naprej. Napetosti v oblogi so zaradi počas­ ne reakcije strjevanja majhne in prav tako je krčenje nizko. Volumsko krčenje znaša ca. 3 °/o. Razmerja mešanja posameznih komponent se mo­ ramo držati dokaj natančno. Pri prekoračenju steliio- metrične količine poliizocianata dobimo bolj trde pro­ izvode z višjo kemično odpornostjo, in obratno, pri niž­ ji količini bolj elastične in proti kemikalijam manj od­ porne proizvode. Slaba stran poliuretanskih umetnih snovi je viso­ ka občutljivost na vlažne materiale, tako na polnila kot tudi na vlažno betonsko podlogo, ki jo želimo za­ ščititi. Poliizocianati ne reagirajo namreč samo s hi- droksilno grupo poliestra, ampak tudi s hidroksilno grupo v vodi. Pri reakciji nastanejo amini in C02, ki tvori v oblogi mehurčke. Ce uporabimo kot polnilo vlažen material, je obloga nato porozna in manj od­ porna. Če pa nanašamo poliuretansko umetno snov na vlažno betonsko površino, ne dosežemo dobre oprijem­ ljivosti. Obloga se kmalu odlušči. 3.4. E p o k s i d n e s m o l e Epoksidne smole so zamreženi produkti verigastih spojin, ki nastanejo pri reakciji apiklorhidrina z difeno. li. Prednost epoksidov pred poliuretani in poliestri je tudi ta, da so izhodne smole pri epoksidih nizko mo­ lekularne. Iz tega sledi, da je penetracija v beton bolj­ ša, kar je pogoj za dobro povezavo obloge s podlogo. Epoksidne smole so tudi mnogo manj občutljive na prisotnost vlage. Visoko so odporne proti vplivu al- kalij, kar jim zopet daje neko prednost pred ostalimi proizvodi. Umetna snov za oblogo Strjevaln i mehanizem Vol. skrčki ("/• Vpliv vlage a k r ila t i p o lim e r iz a c i ja &— 12 v e lik p o lie s tr i p o lim e r iz a c i ja 8— 12 velik p o liu re ta n p o lia d ic i ja 2—4 v e lik ep o k sid i p o lia d ic i ja 2—4 n izek Zaradi dobrih lastnosti pri predelavi in dobrih me­ hanskih lastnosti se je uporaba epoksidnih smol naj­ bolj razmahnila. Uporabljajo se v sistemih s topili in v sistemih brez topil. Epoksidni proizvodi, ki vsebu­ jejo topila, iso nizkcviskozni, imajo boljši čas predela­ ve in tudi čas strjevanja nanosa je relativno dolg. Nanašanje na beton je zaradi'nizke viskoznosti eno­ stavno, vendar so nanosi tanki in so zato običajno po­ trebni trije nanosi z vmesnim časom vsaj 24 ur, da topila izhlape iz predhodnega nanosa. V sestavi s to­ pili se uporabljajo epoksidne smole z visoko moleku­ larno težo, zaradi česar so nanosi odpornejši proti topilom. Sistemi brez topil so proti topilom manj odporni. So mnogo bolj reaktivni in je njihov predelovalni čas krajši. Zaradi višje viskoznosti in krajšega predelo­ valnega časa je nanašanje nekoliko težavnejše. Z enim nanosom epoksidne smole brez topil se dosežejo debe­ lejši sloji, s čimer se delo skrajša, poleg tega pa ni ne­ prijetnih hlapov topil. Zaradi vsestranske in narašča­ joče uporabe epoksidnih nanosov podajamo nekaj last­ nosti tovrstnih oblog. MEHANSKE LASTNOSTI CH C1 - CH2 - CH -^CH„ HO-<^>- ° ~ < O 0H O CH, CH„ C ! ^ - f " - C H 2 - O f O O C H OH Epoksidna grupa naito reagira z aminom ~ 0 —CH2—CH—CH2-)-NH_-*~0—CHo—CH—CHo—NH \ / I I I O R OH R Za to adiicijsko reakcijo strjevanje epoksidne smo­ le velja enako kot pri poliuretanih: skrčki so nizki in reakcija strjevanja počasna. Pri preizkusih mehanskih trdnosti epoksidnih smol, to je tlačni trdnosti, upogibu in natezni trdnosti do­ segamo vrednosti, ki so precej višje od vrednosti za be­ ton. Odvisno od granulacijske sestave polnil in raz­ merja mešanja dosegamo tlačne trdnosti nad 1000kp/cm2 pri mešalnem razmerju 1 : 4. Pri višjih me­ šalnih razmerjih kot npr. 1 : 8 in več dosegamo visoke tlačne trdnosti, padajo pa druge lastnosti, ki so celo važnejše. Pri izdelavi oblog želimo doseči visoko žila­ vost in elastičnost. Epoksidne malte P oln jen je Cista sm ola 1 : 3 1 :9 1 :15 vsebnost veziva %> 100 25 10 6,25 tlačna trdnost kp/cm2 800 900 1.000 1.000 upogibna trdnost kp/cm2 400 350 350 350 E modul kp/cm2 30.000 97.000 250.000 335.000 toplotni razteznostni « c - 1 koeficient . 10-6 70 29 19 15 V praksi so se taki nanosi dobro obnesli tako pri mehanskih obremenitvah, kot tudi pri hitrih spremem­ bah temperature. STARANJE EPOKSIDNIH NANOSOV \ . Pri preizkusih staranja, to je pri cikličnih obreme­ nitvah preizkušancev pri nizkih temperaturah do — 20° C in visokih temperaturah do + 70° C ter isto­ časnem obsevanju z UV žarki, se mehanske lastnosti Sl. 1. Epoksidna obloga na nepri­ m erno pripravljen i betonsk i povr­ šini le malenkostno spremenijo. Površina preizkušancev po­ stane pod vplivom UV žarkov motna. Razgradnja pa je le površinska in ne vpliva na mehanske lastnosti. Pri cdležavanju preizkušancev v vodi se mehanske trdnosti še najbolj znižajo — odvisno od uporabljene epcksidne smole. Znižanje je malenkostno in nebistve­ no predvsem zato, ker so lastnosti še vedno višje kot jih ima podložni beton. (Se nadaljuje) Janez Kržan, dipl. ing. P H INDUSTRIJSKO mm MONTAŽNO I Tl PODJETJE-UUBLJANA, n.soLo. Predmet poslovanja: Inženiring kompletnih objektov Projektiranje instalacij za ogrevanje, prezračevanje, klimatizacijo, vodovod in sanitarije Projektiranje elektroenergetskih objektov, elektro- naprav in instalacij jakega in šibkega toka Projektiranje avtomatskih regulacij za energetske in klima naprave Instaliranje vodovodnih in sanitarnih naprav Montaža ogrevalnih in hladilnih naprav Montaža plinskih vodov in naprav Izgradnja energetskih objektov, montaža kotlarn, kompresorskih postaj, hladilnih central, transforma­ torskih, elektrorazdelilnih in črpalnih pr staj Izdelava in montaža klimatskih naprav Montaža tehnoloških razdelilnih naprav Toplotne izolacije Elektroinstalacije jakega in šibkega toka Proizvodnja termoenergetske opreme Proizvodnja elektroopreme, izdelava elementov za avtomatizacijo in visokofrekvenčno telekomunikacijo Izvajanje investicijskih del v inozemstvu Livarna sive litine in barvnih zlitin Termoelektrarna Šoštanj faza IV projekt IBE Ljubljana Hidroelektrarna Piva projekt IBE Ljubljana in Energoprojekt Beograd