Kaj poroča deželni odbor štajerski o ljndskih šolah ? Kolike imenitnoati in važuosti da so ljudake Sole, to priznavajo stariši, država in av. Cerkva. Ni 5uda tedaj, ako se za aolo zanimiva toliko ljadi; stariši, ki jej sedaj morajo svoje otroke izro6evati; davkeplačitelji, ki aedaj morajo šolske stroske plačevati vai, ali imajo kaj otrok ali ne; avatrijaki doinoljubi, kateri zahtevajo, da se jihovim potemcem vceplja ljubezen do staioslavne domovine, a ne grdo — izdajaln« prusaštvo; slovenski naiodujaki, ki si prizadevajo Slovencem okovariti premili slovenski jezik in narodnost proti drzuemu poneni5evauju; katoliški verniki, ki želijo avojo raladino izrejati za sedaj in za vekomaj na podlagi av. katoliške Cerkve. Brez dvombe bode tedaj ,,Slov. Gosp." mnogim svojib bralcev uatregel s 6lede6irui čiticami iz poroSila deželnega odbora. Povedali boderao raarsikaj nepovoljnega, čemur ni ,,Slov. Gosp." kriv, ampak tisti liberalni poslanci, ki so pri odpravljanju reaničnih napak pri stari aoli, n. pr. slabe plače učiteljev itd. v strašni naglici mnogo dobrega zavrgli ob enem pa take nove naprave uvedli, da jih je že aamih strah in gioza prcd nasledki. Ljudakib šol je sedaj na Htajerskein 886; 33 bo kmalu iz nova priredjenih. Učiteljskib služeb je 1580, med temi je 440 provizoriSnih, 283 pa praznib. Okrajni zastopi so hotli novej šolskej po- stavi brž do djanske veljave pomagati. V ta naraen ao odpravili staro šolnino (Scbulgeld) in stroške vzeli na okrajno denarnico ali kaso, to se re5e: vrgli 80 jib na davkarski goldinar; ker pa so stroški pri aoli vedno naraačali, so okrajni zaatopi za5eli jib prelagati na deželo. Vsled tega ao za5ele okrajne in deželne naklade atrabovito na viae vhajati — samo letos bo dežela morala prevzeti 900.000 fl. Čeravno pa so okrajni zaatopi in dežela pievzeli ve5ji del šolskih stroškov, se vendar posajfrezne srenje pogrezajo v čedalje večje šolske dolgove. Samo pri štajerskib hranilnicah so razne atajerske srenje si nakopale 340.000 fl. dolga, ker so denarjev potrebovale za stavljenje novih učilnic. Blizo toliko so si same naložile in po tem takem je Stajerska v novi aolski dobi kar le za atavljenje novih šolskib poalopij potrošila 680.000 fl. Deželni odbor nastavlja vse naše aolake atroške tako-le: 1) plača uSiteljev znaša 782.000 fl., 2) doklada 130 uSiteljeni 31.000 fl. 3) nagrada u5iteljicam 68.000 fl., 4) stroaki za učiteljske knjigainice 5000 fl., 5) stroaki za uciteljske konferencije 9000 fl., 6) stroški, katere imajo potem krajni šolski sveti poplačati: 240.000 fl. 7) Obreati 10 % za najeti denar 340.000 n\, pri atavljcnji novib šol: 34.000 fl., 8) stroški in obreati, 'vsaj 25 °/0, od stroškov, koje so si srenje pri šolakib stavbab aame naložile 85.000 fl., 9) štipendije za učiteljske pripravnike 12.000 fl.. Tedaj zuaaajo vsi tnkaj navedeni stroaki skupaj 1,266.800 fl., ki se zamorejo pokriti, 6e se na vse direktne davke naloži 30% naklade. To je silno, a še ni vse! Kajti izmed 1580 učiteljskih služeb je 440 provizoričnib in 283 praznib, ki bodo, enkrat stalno oddane, zalitevale zopet kakih 100.000 — 200.000 gld. Tndi doklade postajajo vedno večje in svota za penzijone bo morala naraačati. V kratkih letih bo l'/i milijona premalo. Naposled še omenimo stroške za novo šolsko nadzorništvo, ki ae ])lacuje iz državne kase, kamor se ve tudi vsi davkeplaeitelji vplačajemo. Novo nadzorniatvo atane na leto 600.000 fl., «esar poprej ni bilo treba plaSevati, ker so dekani šole, najmanj ravno tako dobro kakor 8edanji dragi nadzorniki, nadzorovali zastonj! Razuu teganajdemo v letoanjem poro6ilu ministra Stremajerjaslede5e številke: za uSiteljska pripravniatva 1 milijon 61.000 fl., za štipendije učiteljakim pripiavnikom 208.000 fl., za izpraševalne komisijone pri ljudakib šolah itd. 24.000 fl. za normalne- aolake zaloge ali tonde 151.142 fl. sploh skupaj 1,767.412 fl. letnib držvanib stroškov samo za male ali ljudske šole. K tej svoti utegne Štajerska vplačevati gotovo kakih 100.000 fl., in to plaSevanje se ponavlja vsako leto in žene da5e vedno na više. Take šolske razmere se pa5 ne morejo dolgo držati, zlasti aedaj ne, ko davkeplačiteljska močo5itno peša po celi Avatriji. Sila kola lomi! Konaervativni poalanci v Gradcu, katere so izvolili nemaki kmetje, ae ne bodo aolake razprave udeležili ter bodo pusrili liberalcem besedo in zagovornost; naj si sami pomagajo iz zadrege, v katero so se sami spravili. Kaj bodo slovenski poalanci storili, to bode že prihodnji5 vedel poroSati BS1. Gospodar!"