St 32
Maribor, dne 8. avgusta 1912,
Tečaj XLYE
Ust ljudstvu v pouk m nabavo.
£g£ija vsak Četrtek in velja s pofitnino vred In v Maribora ■ poSiljanjem na dom za pelo leto S K, pol leta 2 K in za četrt leta X K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za drage IzrenavrtrijBife Saiel« 6 K. Kdor hodi sam pon]f plača na leto samo 8 Ki Naročnina se poSilja na: UpravnlStvc „Slovenskega Gospodarja11 * Maribora, >-» List se dopošilja do odpovedi, Udje „K&tafr. Ešskovaaga drafitva" dobivajo list brea posebne narofinines « Eoeamezni listi stanejo 10 vini Uredništvo: Koroška cesta Itev« 5, t-> Eokopisi se ne vračajo, >— Dpravništvo: Korottr
eesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije, iSa iaserata se plačajo od enostopae petitvrste ea enkrat iS dE* «a dvakrat 25 vin., za trikrat 85 vin. Za večkratne oglase primeren popusti Insoratf se sprejemaj,- Bo Kreda zjutraj, m Km
zaprta reklamacije so poštnine proste«
fitenaSnjn Številka obsega 12 stranL
iz
Slomšekova slavnost ORLOV
v nedeljo, dne 11. avguste 1912
Št. Jurju ob fuini železnici.
V s p o r e d:
1.	Sprejem gostov na kolodvoru {prihod vlakov:
Celja 9.55, iz Maribora 10);
2.	ob »11. uri: pridiga in sv. maša (pridiguje orga-
nizator mladine, (vlČ. gosp. dr. i. Hohnjec);
3.	ob %12. uri: svečano zborovanje štajerskega Orla
v dvorani Katoliškega Doma;
4.	ob uri: obed v določenih' gostilnah;
5.	po večernicah: nastop in telovadba Štajerskih in
kranjskih Orlov na travniku posestnika F,
Gerzina;
6.	ljudska veselica, govori, godba, petje in driige za-
bave^
Vstopnina 30 vinarjev.
Hvala za pokloni
Slovenska politika se opira le na kmete, kolikor jih je še, in vini-čarje. Ali ti so nestalni in zlasti ob meji korumpirani (pokvarjeni) elementi (ljudje).
(Članek iz Celja v „Slov. Narodu"
1. avgusta 1912).
Liberalna politika za Slovenski Stajer se kuha v Celju. Zato moramo poslušati glasove, ki prihajajo iz Celja, ako hočemo pravično presojati naše liberalce. V „Slov. Narodu" z dne 1. avgusta 1912 priobču-je celjski liberalec v uvodnem članku, ne pa morda v kaki skriti notici, mnenje naših liberalcev o slovenskih štajerskih kmetih in viničarjih,. Clankar toži, da se sedaj, odkar ima Slovenska kmečka zveza odločilno besedo v slovensko-Štajerski politiki, opira vsa naša politika na kmete ip viničarje, Ne mara pa kmetov in viničarjev zaradi tega v vodilni politični vlogi, ker so mu to nestalni in pokvarjeni ljudje.
Sedaj imamo Črno na belem v glasilu liberalne stranke, sodbo liberalcev o našem kmetu in vini-čarju, V duhu gledamo, kako ošabni liberalec viha svoj nos, če se samo zmisli na kmeta in viničarja. Njegova, pri delu obrabljena in z znojem poškropljena obleka se mu gabi. Njegove roke^ raskave in žii-ijave, so mu zoprne. Z nevoljo gleda obraz, v katerem so začrtane neštevilne skrbi, in v kojega gubah se skriva ves mnogoleten napor in trud. In na te ljudi se opira sedaj slovenska politika! To je za liberalca neznosno. Na te ljudi se liberalec ne more zanesti, zato so mu nestalni. Njihovih navad ne more gledati, zato so mu pokvarjeni. Do duše mrzi ošabni liberalec kmeta in viničarja, in sedaj mora gledati, da se vsa naša politika opira na te nestalne in pokvarjene ljudi. Grozno, strašno!
Tako misli, sodi, piše in govori o našem kmečkem prebivalstvu liberalna stranka pod vodstvom liberalnih advokatov in učiteljev. Ali se naj naši kmetje razburjajo vsled takih pisarij? Ali naj prirejajo protestne shode? Ali naj objavljajo v listih proti takim Žalitvam ogorčene proteste? Kaj Šel
Ljudje, ki nimajo nobene moči, vedno zmerjajo in psu jejo. In pameten človek se smeji takim izbruhom onemoglosti. Z veliko hladnokrvnostjo naj naši kmetje in delavci ta najnovejši liberalni poklon shrar nijo za ogledalo. Kadar pridejo občinske, deželnozbor-ske ali državnozborske volitve, pa ga liberalcem zopet pokažimo!_____
Katoliškc-narodna dijaška
mladina.
Narodu, ljudstvu je treba voditeljev. Katoliškemu ljudstvu je treba katoliških voditeljev, mož, ki spoštujejo vero priprostega človeka, a tudi sami verujejo in po veri žive. Od vprašanja, kakšni so voditelji, je mnogokrat odvisna usoda celih' strank, celih
narodov. Zato je važna dolžnost nas vseh, da se zanimamo za one kroge, iz katerih bodo prišli nasledniki naših sedanjih voditeljev, da zasledujemo gibanje v našem dijaštvu. Iz tega kroga mladih in še neizkušenih, a navdušenih iantov, bodio vzrastli z leti možje, ki bodo poklicani, da bodo stopili na čelo naših političnih in nepolitičnih organizacij, '¡KiakorŠni bodo ti možje, taka bo v marsičem tudi usoda vsega našega gibanja. Zato je umevno, da vsakdo, ki mu je pri srcu bodočnost naroda, s paznim in skrbnim očesom motri vrste naših nadebudnih bodočih mož-vodi-teljev. Splošno zanimanje je zato vzbujal v vseh naših krogih po vseh slovepskih pokrajinah sestanek ka^ toliško-narodne dijaške mladine, ki se je vršil v dneh 1„ 2„ 3. in 4. avgusta v Ljubljani.
Potek tega sestanka nam daje zagotovilo, da lahko mirnega srca gledamo v bodočnost. Dijaška mladina, ki se je zbrala v omenjenih dneh v slovenski prestolnici, je pokazala, da je plemenitega srca in bistrega duha, da čuti z parodom, iz katerega je izšla, in ga ljubi, „Z Bogom za narod", je njeno prelepo in vzvišeno geslo.
Pred kakimi 20. leti in nekaj več je bil pogled na dijaške vrste za vsakega katoliškega Slovenca žalosten in turoben. Liberalizem sicer še ni bil tako Ošabno dvignil svoje glave kakor pozneje, prikrivalo se ga je s svetohlinsko hinavščino in po ovinkih se ga je hotelo vtihotapiti med ljudstvo, Dijaštvo, v prvi vrsti visokošolsko, je bilo pa že docela okuženo s svobodomiselnimi nauki in je padalo vedno globokej-še v liberalno blato. V teh težkih in nevarnih časih je pa vstal dr. Mahnič, sedanji škof krški, in je pričel oster, a dalekovidno zamišljen boj proti brezver-nemu svobodomiselstvu. Bili so težki in silni boji, a rodili so lepe vspehe, pripeli so na prapor katoliške misli zmago. Zmago na celi črti pomenja namreč sestanek katoliško-narodnega dijaštva v Ljubljani, in ne samo zmago pri nas Slovencih, temveč tudi pri bratih Hrvatih. Katoliška misel je prišla med hrvaško dijaštvo preko slovenskega. Dr. Mahničevi nauki so se bili v slovenskem dijaštvu že globoko vkoreninili, ko je bilo med hrvaško dijaško mladino še vse mrtvo in mirno. Toda Slovenci so prišli kmalu do prepriča-nja, da je prvi pogoj smotrene hrvaško-slovenske vzajemnosti, vzbuditi v hrvaškem dijaštvu katolišfco-na-rodno misel. Bila je doba težkega, a važnega dela, Ido smo bili Slovenci učitelji Hrvatov in smo v njih budili uspavano katoliško zavest, Bog je dal svoj blagoslov in delo je obrodilo bogate sadove. Danes stojita katoliško-narodni hrvaški in slovenski dijak pred nami kot zmagovalca. In vpliv njunih zmagujočih načel se širi vedno krepkejše na naše severne brate, na Cehe in Poljajke, Tudi med tema narodoma je v zadnjih letih organizacija katoliškega dijaštva vrlo napredovala in upati smemo, da bo tudi tukaj slavila zmago.
V Ljubljani je bilo zbranih okoli 600 slovenskih in hrvaških katoliških dijakov. Ponosno število, kajne, a še daleko pe popolno. Dr. Mahnič je na slavnostnem večeru, ki se je vršil v soboto, v svojem nagovoru dal duška svojemu veselju nad toliko udeležbo na sestanku in je vzradoŠČen zatrdil, da stoji za onimi stotinami dijakov, ki so bili na sestanku navzoči, do 5000 organiziranih hrvaških in slovenskih katoliških dijakov,
Celemu slavlju dijaštva je dala poseben sijaj lOletnica slovensko-katoliškega akademičpega tehn. društva „Zarje" v Gradcu, ki se 'je praznovala ob tej priliki, ,„Zarja" praznuje letos sicer že llletnico obstoja. Svojo lOletnico je obhajala pa Še-le letos, ker je lansko leto vsled nevarnosti kolere bil prepovedan veliki sestanek jugoslovanske mladine, ko je hotela tudi a,;Z(arja" slaviti svoje slavlje. „Zarja" je za nas štajerske Slovence velevažno društvo. Okrog nje se zbirajo sicer vsi štajerski katoliški visokošolci, in ona vrši tudi v Gradcu med ondotpim slovenstvom odlično nalogo. Pri vseh naših graškili društvih, ki so namenjena vzgoji, probuji in viarstvu graških Slovencev, delujejo „Zarjani" s požrtvovalno vnemo. Marsikaterega mladeniča, marsikatero dekle so že oteli, da se ni pogubila v vrtincih nemško-nacionalnega brezbožnega Gradca. Na slavnostnem zborovanju „Zarje", ki se je vršilo v petek dopoldne, se je več govornikov v toplih besedah spominjalo tega njenega plodonosne-ga delovanja. Zlasti slavnostni^ govornik gospod pravnik Hodžar je v svojih izvajanjih povdarjal, kako bla-gonospo je delovala „Zarja" med graškimi Slovenci,
ter med Slovenci v nemških krajih Štajerske, in ob nemško-slovenski meja. Pozdrave štajerskega katoliškega ljudstva je izročal na tem zborovanju „Zarji" poslaneo dr, Korošec, ki jo je pozdravil tudi v imenu
poslancev.
Kakor slavnostno zborovanje „Zjarje", tako so se tudi vsa druga Številna zborovanja dijaštva, ki so se vršila v označenih dneh, zelo lepo izvršila. Predavanja, ki so jih imeli dijaki, so bila zelo temeljita in se je naviadno po vsakem razvila zelo živahna razprava. Ker so bila ta zborovanja, med katerimi je bilo tudi več zborovanj hrvaškega dijaštva, bolj strokovnega in dijaškega značaja, se ne bomo spuščali v podrobnosti. Omenjamo samo, da naše dijaštvo vedno skrbi za našo narodno mejo in je narodni obrambi vedno posvečenega mnogo dela in truda. Tudi pri tej priliki so se dijaki posvetovali o narodno-obrambnem delu. Na tozadevnem zborovanju je podal naš štajerski rojak g. StrižiČ zelo zanimive podatke iz češkega narodno-obrambnega dela in je povedal mnogo novih' misli.
Kako je sestanek dijaštva vzbudil zanimanje cele javnosti, je najbolj pokazala udeležba odličnega občinstva pri raznih zborovanjih. Zlasti k pozdravnemu večeru, ki je bil v četrtek, dne 1. t. m., in potem k gledališki predstavi, ki so jo podali dijaki v petek in končno v soboto na poslovilnem večeru, je bil naval občinstva tolik, da je moral mnogoteri oditi. V soboto zvečer je bila velika dvorana hotela Union mnogo premajhna za ogromne množice. Med občinstvom, ki je prihitelo k dijakom, je bilo vedno mnogo naših najodličnejših političnih voditeljev in cerkvenih dostojanstvenikov, Škoia dr. Mahnič in Jeglič sta dila na več zborovanjih, kjer sta govorila in podelila svoj nadpastirski blagoslov. Tržaški ško! dr. Karlin je sestanek iskreno pozdravil in zaklical dijakom, naj stopajo neustrašeno pod SlomŠekovo in Dobrilovo zastavo, Izmed poslancev, ki so se udeležili sestanka, o-menjamo dr, Kreka, dr. Korošca, proi. Tarča, dr. Lampeta., dr. Zajca itd. Na poslovilnem večeru v soboto je bil tudi deželni glavar kranjski, dr, SusteršiČ, ki je imel na dijaštvo krasen, plamteč govor. Končal je: „Verujte, minuli bodo oblačni dnevi in solnce zašije. Sedanjost Še ni naša, prihodnjost pa je naša! Živela bodočnost hrvaško-slovenskega naroda!"
In tako končamo tudi mi s klicem: Bog blagoslovi katoliško-narodno dijaško mladino! Slavnostni dnevi so minuli, vzvišena in lepa katoliško-narodna misel, ki se ji je dijaštvo posvetilo, naj prav kmalu zakraljuje preko pokrajin vseh katoliških Slovanov I
—	Notranji politični položaj je postal skoro popolnoma miren. Ceško-nemška spravna pogajanja so se prekinila. Vsi večji politiki in ministri so na počitnicah. — Naša država zbira na jugu vojaštvo, kar jo slabo znamenje za mir. Cesar je baje pritrdil predlogu vojnega ministra Aufienberga, da naj tovarna za topove, „Škoda", napravi veliko Število novih jeklenih topov, — Listi poročajo, da bo sklican državni zbor dne 20, oktobra.
—	Na Hrvaškem. V Zagrebu se vrši glavna razprava proti dijaku Luki Jukiču, la je izvršil napad na Čuvaja, a mesto tega zadel banskega uradnika Hervoiča, ki je vsled poškodbe umrl. Razun tega je Jukič ustrelil na begu redarja BorŠČaka, enega pa nevarno obstrelil. Poleg Jukiča je obtoženih sokrivdo Še večje Število dijakov, sami mladi fantje od
do 20 let. Razprava je dognala, da je Jukič duševno bolan, da je bil od vojaščine ravno radi tega odpuščen in da se ima pač le njegovi duševni bolezni pripisati njegov nesrečni Čin, Tudi na razpravi v sodni dvorani je zdivjal in so ga nato odvedli v njegovo celico, od koder ga niso mogli več spraviti k razpravi. Razprava je tudi dokazala, da se je z JukiČem in so-obtožejiimi dijaki na policiji in v preiskovalnem zaporu kruto postopalo in se jih naravnost prisililo, da so se priznali za krive, čeprav to ni bilo res. Razprava se nadaljuje. — Z Dunaja poročajo, da vlada v javnosti mnenje, da se komisar Čuvaj po počitnicah ne bo več vrnil na svoje mesto, temveč da se bode imenoval novi ban, baje v osebi grola Pejačeviča.
—	Laško-turška vojska. Na Italijanskem je z*-čel narod nastopati proti vojski. Posebno socialni de-
mok'ratje hujskajo proti vojski..V Bresciji je govoril Planeo Trovas in Še Orjigin govornikov pruti n&saljevanju vojske. Po shodu ]e priredilo 600 zborovale v hujskajoči obhod po ulicah. Prišlo je do več dejanskih spopadov z vojaki. Zadnji Čas se mnogo govori o miru. Vojske so se naveličali Italijani kakor tudi Turki» V dunajskih krogih se zatrjuje, da se bodo v najkrajšem času vršila pogajanja za mir med I-talijo in Turčijo,. ¡Te dni se je mudil na Dunaju odličen turšJd politik, ki se bo udeležil teh pogajanj. Pogajanja se bodo vršila v Švici,
—	Turčija. Ministrski svet je imel dne 5. avgusta sejo, v kateri je sklenil razpustiti turški državni zbor in razpisati nOve volitve. V zbornici se je ob koncu seje Še izrekla vladi nezaupnica. Vlada je odredila obširne varnostne odredbe, ker grozijo mlado-turki z velikimi nemiri. Kedaj bodo nove volitve, Še ni določeno» Gotovo je, da §e mladoturki ne bodo vrnili v zbornico zopet tako močni, kot so bili dozdaj. — V Prištini v Albaniji so se vršila pogajanja med vlado in Albanci. Vladna komisija je dovolila Albancem, da jim vrnejo orožje, da smejo Albanci nositi orožje, da jim povrnejo Škodo, ki so jo napravile vojaške čete, da se proglasi splošno pomiloščenje upornikov, da se uvede v šole in urade albanski jezik in da se nastavijo albanski upravni uradniki. Južna Albanija je tudi razburjena, Albanci so zbrani že en teden v Fie-riju. Vodja albanskih vstašev, Izo Boljetinac, se obnaša v Mitrovici kot vladar. Neomejeno vlada v okrajih Novi bazar, Priština in Mitrovica, Imenuje in od-stavlja samovoljno uradnike. Kar ukaže, se zgodi. Pred Prištino tabori njegova, 50.000 mož močna armada, ki ji, kakor poročajo, manjka živil; po drugih poročilih pa Boljetinac za svojo armado dobro skrbi. V okraju Mat so osnovali Albanci tudi svojo vlado, ki jo vodi Abdi bej Toptonu. Pred važnimi dogodki smo na jugu. Črni oblaki se zbirajo nad Balkanom.
—	Volitve v Ameriki. Z napetostjo se pričakuje izid volitve predsednika ljudovlade v Združenih državah, ki se vrši dne 1, novembra t. 1. Volilni boj traja že nad pol leta. V poštev pridejo trije kandidat-je: dosedanji predsednik Taft, bivši predsednik Ro-sevelt, kot pristaša stranke ljudovlade, in Wilson, član demokraške (ljudske stranke)» Glavni boj bo med T altom, ki je kandidat bogatašev, in Roseveltom, za katerega gre v boj ljudstvo, ker je obljubil, da hoče delovati proti trustom, to je zvezam bogatašev. Wilson baje nima veliko upanja na zmago, ker ga niti veliko Število pristašev njegove stranice ne bo volilo. Wilson je namreč nasprotnik naseljeništva, posebno hud ■ sovražnik je on Slovanom in sploh vsem naseljencem iz jugovzhodne Evrope. Wilson pravi: „AmerikaAme-rikancem". Denar igra pri amerikanskih volitvah glavno vlogo. Vsaka stranka izda na 10, da celo 100 milijonov dolarjev za agitacijo. Celo kandidat sam, ki se da imenovati od stranke, dobi od nje po več milijonov „odškodnine". Ob volitvah je vse podkupljeno; kdor več da, ima več upanja na zmago. — Isti dan kot volitev predsednika, se vrše v Združenih' državah' tudi splošne volitve. Volijo se župani, občinski odbori, načelniki uradov itd.
—	Ljudovlada na Japonskem. Komaj je umrl dosedanji mikado (cesar), že se je pojavilo prekucu-štko gibanje rad'ikalcev in socialistov, ki hočejo uvesti na Japonskem ljudovlado» Policija z vso vnemo zasleduje agitatorje te struje.__
Osrednja zadruga!
Leta 1909 ustanovljena Osrednja zadruga za vnovčenje živine in pospeševanje živinoreje v Mariboru je v letu 1911 lepo napredovala, kar svedočijo sledeče Številke:
Zadružnikov (Članov) je v letu 1911 na povo pristopilo 221, skupno Število zadružnikov koncem leta 1911 853» Vplačanih deležev je 2138 K.
Osrednja zadruga je leta 1911 posredovala pri prodaji 422 glav živine, in sicer: 266 volov, 36 bikov, 41 krav, 17 telic, 15 telet in 47 svinj. Od teh je bilo 140 glav rejene in 282 plemene živine. Iz St. Jurja ob južni železnici, Slov» Bistrice in Breznega se je po zadružnem posredovanju poslalo v Gradec in Istro 8 vagonov volov. Skupna približna teža vse živine, ki se je prodala s posredovanjem Osrednje zadruge, znaša 441.000 kilogramov; skupna približna vrednost pa 147.000 Kv Osrednja zadruga je posredovala za čla-ne brezplačno, in je posebno lani, ko ni bilo sejmov, marsikateremu kmetu pripomogla, da je prodal svoje živinče za boljšo ceno, nasprotno pa je tudi vplivala, da je njen član lahko kupil živino, kakoršno je rabil za pleme ali rejo. Članom zadruge, ki so se hoteli posluževati posredovanja Osrednje zadruge, se ni bilo treba klanjati raznim prekupcem in mesarjem, ampak so lahko pri Osrednji zadrugi naznanili svojo živino, ki so jo imeli na prodaj.
Cene, ki so se pri zadružni prodaji dosegle, so bile splošno zelo ugodne. Ko so naši domaČi prekup-ci obljubovali in plačevali lani, ko ni bilo sejmov, po 60, 70 in k večjemu 80 K za 100 kg žive teže pri pitani živini, smo dosegli večkrat, da je dobil kmet potom posredovanja Osrednje zadruge 90 K, da celo 100 fcron in še več za 100 kg žive teže.
Velike vrednosti za nas je tudi dejstvo, da so se začeli za našo lepo živino zanimati tuji kupci. Ko se*je iz St. Jurja ob južni železnici poslalo najprej nekaj vagonov živine v Istro, je došlo potem zelo pohvalno in laskavo pismo nazaj, v katerem se je trdilo,/ da je meso naše spoduj^tajerske ^ivllie mnogo boljše, kot meso hrvaške,, W>s^jke ali živine drugih krajev.
Notranjega prometa je imela zadruga 15.894 K. 5E vin. Pisem je došlo v letu 1911 479, odposlali „„ .jih je pa 477. Poučnih gospodarskih shodov je priredila Osrednja zadruga na raznih krajih Spodnje ¿Štajerske 43, na katerih se je predavalo o pomenu in namenih Osrednje zadruge in so se tam tudi sprejemali novi Člani. Osrednji zadrugi je šla posebno na roko dunajska osrednja vnovčevalnica za prodajo živine. Ista je tudi v bodoče pripravljena poslati v našo kraje dobrih kupcev za našo živino.
Bodoča naloga Osrednja zadruge je: da skrbi, da se bo privabilo na naše živipske sejme dobrih kup-cev iz drugih krajev.. Na eni strani povzdigniti našo živinorejo z dobrim plemenom in umno rejo, na drugi strani pa pridobiti stalnih kupcev za našo zdravo in dobro živino ter isto, kolikor je potrebno, zadružnim potom prodajati, to naj bo v bodoče glavni cilj te naše važne gospodarske organizacije. In Če nam potem tudi zopet zapro sejme, kakor se je zgodilo to lansko leto, ne bomo v tako težkem položaju, ker nam bo Osrednja zadruga nudila priliko, da spravimo zadružnim potom našo živino dobro v denar.
Nasprotnikom pa, ki so trdili, da je Osrednja zadruga kriva, da so bili sejmi zaprti, povemo, da je ravno ona po svojem načelniku poslancu PiŠeku ter njegovih tovariših soposredovala pri oblastvu, da so se sejmi zopet odprli, oziroma so se prvotni trdi predpisi kolikor toliko ublažili»_
Razne novice.
*	Godovi prihodnjega tedna:
11.	nedelja: 11. pobink. Tiburcij, m.
12.	pondeljek: Klara, dev.; Hilarija, m.
13.	torek: Hipolt, Kasijan; Rad.
14.	greda: -j- Anastazija, dev.
15.	četrtek: Vebka Gos t. (Vnebovzetje M. 0.)
16.	petek: Rok, sp.; Hijacint, duh.
17.	sobota: Liberat, m.: Sibila, d.
*	C. g. p. Kazimir Zakrajšek, vodja slovenskih frančiškanov v Severni Ameriki, vnet apostol slovenskih naseljencev, se je mudil zadnje tedne v domovini. V ponedeljek, dne 5» avgusta, je obiskal tudi naše uredništvo. S posebno prijaznostjo je opisoval razmere med Slovenci v Ameriki, tamošnji volilni boj, verske in narodne zadeve in razne druge važnosti. Odpotoval je na Kranjsko, od koder'se koncem tega tedna zopet vrne v novo domovino, v Ameriko.
*	f Vincenc Kolar, vpokojeni župnik v Gotov-ljah, bi imel obhajati zlato mašo. Da se izogne zunanjim slovesnostim, je Šel za nekaj dni na potovanje. Prišel je dne 3, avgusta tudi v Radeče pri Zidanem mostu pogledat novo cerkev. Postalo mu je talko slabo, da ni mogel dalje. V nedeljo zjutraj dne 4. avgusta je umrl v župniŠČu dve uri po polnoči. Pogreb se je vršil dne 6. avgusta dopoldne, N. v m. p,!
*	Imenovanje. C. kr. poljedelsko ministrstvo je imenovalo č. g. Karola Kumerja, župnika na Priho-vi, in g. Franca Koselj, župnika v Ločah, za poročevalca glede žitnega stanja in žetve. Čestitamo!
*	Nad 29.000 naročnikov šteje že kranjski „Domoljub". Somišljeniki, skrbite, da bo vaš „Slovenski Gospodar" imel vsaj 15.000 naročnikov. Zavednost štajerskih Slovencev naprej!
*	V Št. Jurij ob juž. žel.! Prihodnjo nedeljo slavi naša mladinska organizacija, naši vrli Orli iz celega Spodnjega Stajerja v zavednem trgu St. Jurij ob juž. žel. svojo letošnjo večjo narodno slavnost, ki je posvečena Slomšekovemu spominu. Slavnost bo e-na najlepših, kar se jih je kedaj vršilo na Spodnjem Štajerskem, Na tisoče pas bo zbranih dne 11. avgusta v St. 'Juriju. Kdor se Še ni odloČil, naj se takoj. Kakor poizvemo, se vrši slavnost dne 11. a v -gusta ob vsakem vremenu!
*	Katera pot je prava? Liberalni in nemčurski listi so z vsako Številko bolj nesramni. Nič ni več sveto liberalcem in nemŠkutarjem. Do dna se ti mora zagnusiti pisava listov, ki prisegajo na liberalizem in nemškutarstvo ter socialno demokracijo. Slovensko ljudstvo, varuj se poti, ki ti jo kažejo ti apostoli brezverstva in odpadništva, Ni ga hujšega gorja v hiši kot slab list. Kako naj ima otrok spoštovanje do svojih starišev, ako vidi v njih rokah „Slovenski Narod", „Narodni List", „Štajerca", „Zarjo", „Marburger Zeitung" itd., ki v vsaki številki obirajo katoliške duhovnike, zaničujejo verske obrede itd. Dragi, taka pot ne more biti prava! N.aši listi pa pišejo dostojno in tako, da jih lahko tudi nedolžna mlar dina Čita. Ce pa včasih udarimo bolj krepko po liberalcih, nemškutarjih in socijih, je to potrebno radi naše obrambe. Pristaši! Trebite nasprotne liste!
*	Gnojnica je znak liberalne in štajerčijanske izobrazbe. V nedeljo, dne 4. avgusta, so se liberalci in nemškutarji ob priliki mladeniškega shoda pri Sv. Tomažu blizu Ormoža na rtovo pokazali s tem svojim izobraževalnim znakom ter so ž njim grdo ponesnaži-li župnišče» Da bi bila to storila kakšna poedina propadla oseba iz lastnega nagiba, to ni verjetno. Za to osebo stojijo ljudje, ki zajemajo svojo življensko modr rost na „StajerČevem" in slovensko-liberalnem gnojišču. In ker je njih srce in njihova glava polna štajerčijanske in liberalne gnojnice, so jo iz svojega preobilja nametali na župnišče. So pač pomilovanja vred-ni ljudje, ti gnojničarji!
*	General — vzor-katoličan. Pokojni general grof Huyn, oče sedanjega brnskega škofa, je imel lepo navado, da je ob priliki vojaških pohodov, če je bilo le možno, ob dohodu do kakšne cerkve zaukazal odmor s poveljem „stoj!" Nato je razjahal konja, stopil urno v cerkev, da je obiskal Najsvetejše', potem
pa je. Šlo Svrsta-naprej. Do katoliških duhovnikov.^ i-1 kiliku	da je že od daleč- napsej Wwqrv
jaško pozdravil, dasi mu je bil nasproti idoči duhovnik neznan. — Rad je tudi molil rožni venec. Bilo je ganljivo, tako opisuje očividec v listu „Emmanuel" (1912, št, 5.), ko je pokleknil general v vojaški uniformi sredi svoje družine in skupno molil rožni venec. Ko je bila nekoč mod vojaki preiskava radi neke tatvine, so zasledili v tornistru nekega prostaka tudi mo-lek; nekateri surovi vojaki so se zasmehljivo muzali. General Huyn pa seže v svoj žep, potegne molek vun ter ga pokaže navzočim, rekoč: „J/az ga tudi imam, pa tudi molim nanj." Ob priliki nekega sejma je bil na konjskem sejmišču. Bilo je zelo šumno; kar zazvoni angelovočeščenje. Generalzapoveodločno: „Tiho!", se prekriža in moli. Vse ga je ubogalo, Huyn je bil silno dober do podložnikov, a zahteval je red in pokorščino. Zaukazoval je tudi častnikom, naj ne bodo surovi do moštva,
*	Društva v Avstriji. Število raznih društev se je v Avstriji od leta 1906 do 1911 pomnožilo od 82.163 na 104.770. Raznih gospodarskih društev je 18.479. Najbolj so se v teh letih pomnožila izobraževalna društva; njih Število je poskočilo od 3264 na 5081. Potem pridejo telovadna društva, katerih Število se je pomnožilo od 4962 pa 6752. Kmetijskih društev je 8917, leta 1906 jih je bilo 6817. Dobrodelna društva so se od 4875 pomnožila na 6033. Število društev rokodelskih pomočnikov je narastlo od 7979 na 9233, Najmanj je političnih društev, namreč 2141, leta 1906 jih je bilo 1757. Povdarjati moramo, da so se na Slovenskem izobraževalna društva v primeri z drugimi deželami najbolj razširila. Saj že Slovenski Stajer šteje sedaj 150 izobraževalnih društev»
llazglas o sprejemu gojenk" v gospodinjsko šolo c. kr, kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Meseca oktobra se otvori 15. tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 11 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg, sester iz reda svetega Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Ma-rijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, zdravoslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti pa se poučuje teoretično in praktično o kuhanju, šivanju (ročnem in strojnem), pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vinarstvu itd. Gojenke se istotako vežbajo o gospodinjskem knjigovodstvu ter o ravnanju z bolniki in z bolno živino. Gojenke, ki se žele učiti nemškega jezika, dobe v tem predmetu brezplačen pouk in priliko, da se v enem letu zadosti privadijo nemškemu jeziku, Gojenka, ki bo sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo, to je sploh za vse, 32 kron, ali za ves tečaj 352 Kron. Vsaka gojenka mora prinesti po močnosti naslednjo obleko s seboj: Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para čevljev, nekaj belih in barvanih jopic za po noči, Štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šest srajc, Šest parov nogavic, 10 do 12 žepnih robcev, Šest kuhinjskih predpasnikov nT tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se tudi preskrbe proti plačilu v zavodu.) Ce ima katera več obleke, jo sme prinesti s seboj. Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1. dovršiti že 16. leto; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih, se more dovoliti sprejem mlajših učenk; 2» znati Čitati, pisati in računati; 3. predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4. predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, ki plačajo vse stroške; 5. zavezati se, da bodo najtančiio in vestno izvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu» Prošnje za sprejem, ki jim je priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo staršev oziroma varuha, naj se pošljejo db 10. septembra t. 1. glavnemu odboru c. kr, kmetijske družbe v Ljubljani, V prvi vrsti se v gospodinjsko Šolo sprejemajo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; Če bo pa v Šoli prostora, se bodo sprejemale tudi prosilke iz drugih dežel. — Glavni odbor c» kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani, dne 15. julija 1912.
*	Velike vojaške vaje graškega (III.) kora se bodo vršile letos od 31. avgusta do 3, septembra v bližini cirkniškega jezera na Kranjskem. Udeležila se jih bosta tudi nadvojvoda Franc Ferdinand in general Conrad.
*	Vinorejce, kateri so za vinsko razstavo pri slavnosti v St, Juriju obljubili svoja vina, uljudno prosi odbor, da pošljejo ista vsaj do sobote zvečer na naslov: č. g, Kavčič, kaplan v Št, Jurju ob juž. žel,.
Vinska trgovina med Avstrijo in Ogrsko, Letos se je od 1» januarja do 1. junija uvozilo iz Ogrskega v Avstrijo 604,294 meterskih stotov vina (približno 604»290 hektolitrov. Vrednost tega vina znaša 24 milijonov 700.000 K. Iz Avstrije se je uvozilo na. Ogrsko 52.000 meterskih stotov vina v vrednosti 2 milijona 200.000 K. Prejšnje leto se je iz Ogrskega poslalo v Avstrijo samo za 13 milijonov K vina, torej se je uvoz ogrskega vina letos že v 5 mesecih dvignil skoro za 12 milijonov kron. Ogri posebno na CeŠko in v druge severne dežele prodajajo svoje vino. V Celju imajo liberalci neko vinarsko zadrugo, ki bi bila rada osrečevala slovenske vinorejce. Zakaj se ta zadruga ne potrudi, odpreti slovenskemu vinu pot na Češko? Odgovor: Ker liberalec Še ni bil nikdar prijatelj ljudstva, ampak le prijatelj samega sebe.
*	Čebelarska razstava, ki jo priredi Slovensko čebelftJ-sko društvo za Spodnji Stajer povodom svoje desetletnice od dpe 15. do 19, septembra t. 1. v Celju, • bo obsegala vse čebelarske predmete* Vsak razstav-
ljalec naj blagovoli naznaniti za, razstavo namenjene predmete gotovo do 15. avgusta t. 1. s „pri-glasnico", kakoršne je Čebelarsko društvo izdalo v ta namen. Priglasnice dobijo udje Čebelarskega društva pri svojih podružnicah, vsi dragi pa) pri Razstavnem odboru Čebelarskem v Celju. Razstavni predmeti se morajo odposlali od 1, do 10. septembra na: Čebelarski razstavni odbor v Celjski okolici, poŠta Celje, in sicer frankovapo do razstavnega prostora. Na vsako pošiljatev je zunaj razun naslova Še zapisati: ^Razstavni predmeti." Med v steklenicah naj bo posebno dobro spravljen v zaboje ter dobro zatlačen z lesno volno ali mehkim senom; zunaj se mora zapisati opazka: „Pozor, ne prevrniti!" Priglasnici so privita „splošna določila", katera naj vsak odtrga ter obdrži, le priglasnica sama, natančno izpolnjena, se vpOšlja razstavnemu odboru. Iz teh splošnih določil je razvidno vse podrobneje, zato naj si priglasnico vsak takoj preskrbi, kdor je Še nima. Razstavni odbor razpolaga z lepim Številom daril, namreč okoli 40 srebrnih in drugih svetinj-kolajn, nad 500 K, denarnih daril in mnogo Častnih diplom. Cebelarji-tovariši! Prva prireditev te vrste je ta razstava na Slovenskem. Skrbimo torej, da bo tudi dObro vspela. Drzen korak je sicer to za „peščico" člvnov „SpodnjeŠtajerskega čebelarskega društva", a upanje nas navdaja, da bo u-deležba dobra. Vsi čebelarji torej, vsalk naj razstavi nekaj ; kdor nima nič kaj posebnega, 10—20 kg medu bo do tega časa vsak imel.. Tukaj je najugodneja prilika, da se seznani kupec, oziroma odjemalec medu z našim imenom, z našim blagom! Vsak po svoji moči prinesi „butaro" na razstavo; saj nas mičejo številna darila, a še bolj nas vleče strokovna zavest, gorečnost, dolžnost! Vsi torej, vsi, da bo prva slovenska čebelarska razstava velika, lepa, krasna! Za odbor: Iv. JuranČiČ,
* „Slovenska Straža ' v Ljubljani želi imeti v vsaki občini po vsem Slovenskem zanesljivega človeka ki bi sodeloval pri'' „Ljudskem zavarovanju". Zagotovljen je dober in trajen zaslužek. — Punudbe pod „Ljudsko zavarovanje" na Slovensko Stražo v Ljubljani.	850
Mariborski okraj.
m Maribor. Vse pride na dan. Že pred enim mesecem se je opazilo, da manjka ena sveča, štola in križ v stolni cerkvi; a ni se moglo dognati, kdo je tat, Veleč. g. kanoniku Vohu je zaporedoma izginilo tudi več novih brevirjev. Sumilo se je nekega šolarja, a ker je rekel, da nič ne ve o tem, se ga tudi nihče ni dotaknil, A vendar je bil ta deček tat. Doma je po-peval, kakor je slišal na koru, in to ga je izdalo. Cerkvenik g. Alojzij Mohorko je naprosil enega redarja, da preiščeta stanovanje. In kaj se je vse našlo? Manjkajoča patena od sv. 'Magdalene je bila skrita pod diwanom v stanovanju starišev omenjenega dečka, ravno tako bireti in štola ter razne cerkvene knjige, Ukradel je več kakor je mogel nesti, zato mu je pomagal nesti cerkvenik nazaj v redarstvo. Deček', ki je postal tako mlad cerkveni tat, se zove Weiß in stanuje v FlöBer-ulici, Odkod ta pokvarjenost mladine? Tudi današnja Šola, po liberalnem vzorcu, ima svoj delež.
Gradiška. Danes, dne 8. avgusta t. 1. se vršijo tukaj občinske volitve. Kandidatov za županski sto-lec je veliko, dasiravno je občipa mala. Kdo bo neki bodoči mož?
m Pesnica. Nemška Šola, za katero se zbira denar od lanskega leta, je baje gotova stvar, ker je obljubil Sulferajn svojo pomoč. Zidala se bo prihodnje leto na posestvu Jožefa Hojnik v občini Ranča pod i-menom „Ottokar Kernstock-Schule". Ker je ta fOtto-kar KerpstocK, ki je bil rojen v Mariboru, katoliški župnik v sefkovski škofiji, so nekateri tukajšnji katoličani, ki ne poznajo skrivnosti nemško-macionalne politike, mnepja, da se bodo otroci na tej Šoli odgo-jevali v pravem katoliškem duhu in zategadelj podpirajo zidanje nove Šole. Gotovo pa je, da ne bo ta Šola nič boljša od drugih šulferajnskih šol. V prvi vrsti je namenjena ponemčevanju slovenskih otrok, kajti pristnih nemških otrok bo tukaj komaj za eno šolsko klop.
m Št. Ilj v Slov. gor. Tu se govori, da je u-gleden veleposestnik v Cirkniei, g. Anton K roll, rojen Nemec in katoličan, prodal svoje posestvo društvu Heimstadt za 46.000 K, To bi bila v župniji Sp. Sv, Kungota prva kmetija, ki pade v roke luteranom iz Nemčije, Sentiljčanom Südmarkip denar ni prinesel sreče, bo li Kungovčanom?
m Sv. Lenart v Slov. gor. Naše Katoliško bralno društvo si je izvolilo za predsednika g. Letnika; izreka se odstopivšemu predsedniku g, dr, Tipliču, kakor tudi dosedanjemu tajniku g. Krambergarju v Celju za njun trud iskrena zahvala. Bodita nam naklonjena tudi v naprej. Novi odbor pa krepko na noge ; marljivo delajmo, vsaj se imamo boriti tukaj proti dvema nasprotnikoma. TukajŠpji g, dr. Milan hoče izvrševati tudi že opravila Škofa; tako je kar naravnost rekel, da mora šentjurski gospod kaplan kar proč iz St. Jurja. V liberalnih listih že mrgoli napadov nanj. Po eni strani se ti liberalci najskrbneje o-gibajo cerkve, po drugi strani pa bi radi kar popolnoma zagospodovali nad cerkvijo. Gospod, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!
m Sp. Gasteraj. Bližajo se nam zopet občinske volitve; treba se bo otresti z vso odločnostjo nemšku-tarskega jarma. Razmere v našem občipskem uradu so take, da samo dve mogočni osebi odločujeta usodo občine; prvi so gospod župan in posilinemec Kosser, in njihov pisar tisti Kranarjev TinČ in Ploderšnice, Občinski odbor je pri teh razmerah takorekoč brez pomena. V skrajni sili se mu dovoli, da se proračun in račun podpiše, v druge občinske zadeve se nima kaj vtikati, pa tudi nima prilike za to, ker so občip-
ske seje tako redke kakor bele vrane. Cenjeni volilci! Oddajmo svoje glasove pri volitvah možem, od katerih smo prepričani, da si bodo izbrali moža za župana, kateri bo skupno z občinskim odborom delal za blagor občine in slovenskega naroda in se ne bo preziralo versko prepričanje in lepi slovenski materni jezik.
m Zitce pri Sv. Ani na Krembergu. V neki Številki umazane ptujske cunje je bilo med drugim pisano, da je Č, g. Ivan Bosina, kaplan pri Sv. Juriju v Slov. gor., psoval in izzival nekega ^veleposestniškega" sina, in sicer v moji gostilni. To je popjolna laž. V pojasnilo: Gospod kaplan so prišli v mojo gostilno in so se le malo časa mudili, ne da bi bili prej imeli s kom kake prepire, kakor ve „Stajerc" poročati. — Jakob Pelcline Polzi, kakor je pisal „Stajerc"), gostilničar v Zitcah pri Sv, Ani v Slov, gor.
m Ruška koča. V četrtek, dne 1. avgusta, se je oddala „Villa Planinka", to je nova stavba poleg Ruške koče (1250 m) prometu. Ista ima 10 sob po eno, dve ali tri postelje ter kopalnico za mrzlo in toplo ko-pelj, da celo tuš ne manjka. Stavba je namenjena v splošnem letoviščarjem. Oddaljena je približno 60 metrov od Ruške koče, tako, da biva v njej najlepši mir.
m Hoče. Poroka, Lepo slovesnost smo obhajali dne 5. avgusta v naših slovenskih Hočah, Zakonsko zavezo sta sklenila vrli ženin Ivan Vernik, c. kr. poštni uradnik v Mariboru, in blaga ter pridna nevesta Terezija Hergout iz vrle slovenske krščanske hiše Hergoutove v Sp. Hočali. Slovesno sveto mašo je dar rova] in poročal je veleč, g. Franc Kosel, župnik v Ločah, Govoril je tudi zaročencema krasne besede v cerkvi in na domu, ki jih ne bomo pozabili. Veliko ljudi se je zbralo v cerkvi, da počastijo vrla zaročenca in ju spremljajo na tako važnem potu. Res lepo in ginljivo je videti, kadar stojita pred oltarjem mlad ženin in mlada nevesta, ki iz pravega namena, s čistim srcem in z neomadeževanimi rokami skleneta sveti zakon. Ali ne bo srečen in blagoslovljen? Bog daj naši župniji še veliko takih zakonov! Na domu se je razvila neprisiljena, pa poštena zabava. Donele so lepe slovenske pesmi, glasile so se vesele napitnice. Za Slovensko Stražo smo nabrali 12 K 45 vin, Terezija Hergoutova je bila večletna cerkvena in društvena zvesta pevka, Bog naj ji povrne tukaj in nad zvezdami! Bila je tajnica Dekliške zveze in vzgledna članica Marijine družbe. Zato so ji zapele pevke v slovo lepo družbeno pesem. Da: draga sestra, bodi srečna, naj sreča bo ti tudi večna!
m Klopce. Dne 5. avgusta je uničil ogenj hišno in gospodarsko poslopje posestnika Jožefa Slamber-ger na Klopcah. Skoda je velika, ker je zgorelo vse pohištvo, kakor tudi obleka.
m RuSe. Velika planinska veseli"a se vrši v nedeljo, dne 8. sept. povodom blagoslovljenja nove stavbe „Villa Planinka" pri Sv. Arebu na Pohorju poleg Ruške koče. Pripr-ve so v najboljšem teku, vsled tega pričakujemo, da vsi prijatelji Pohorja in Podravske podružnice Slov. plan. društva enoglasno sprejmejo geslo • „V nedeljo, 8. septembra 1912 vse, kar leze in tre, pridi na Pohorje"!
m Sv. Križ pri Mariooru. Vedno bliže nam prihaja dan 25. avgusta, ko se vrši pri nas na prijaznem Kozjaškem hribu Sv. Križa pri Mariboru redka slovesnost 25 letnice tukajšnjega bralnega društva, združena s še redkejšo slavnostjo 50 letnice Slomšekove smrti. Priprave za to znamenito slavje so v najboljšem teku ter obeta biti pomenljiva ta prireditev nad vse sijajna in veličastna. Vabimo ponovno brate Slovence od bi zu in daleč, zlasti še slavna društva kakor tudi naše dijaštvo, da ta dan zanesljivo pohitite med svoje obmejne brate, Posebej opozarjamo prijatelje hribov, da porabijo to priložnost, ter pridejo Bi ogledat to lepo točko Kozjaškega gorovja, od koder se vidi lep kos krasne slovenske zemlje, ob enem se pa tudi z nami porazveselit. Za dobro in vsestransko zabavo bo vsestransko preskrbljeno, posebej opozarjamo že zdaj, da naB vrli „Orli" mariborskega o crožja iznenadijo z javno telovadbo. Natančen vspored se pravočasno objavi. Kdor bi morda želel prenočišča, naj to javi na naslov: Bralno društvo pri Sv. Križu, p. Gornja Sv. Kungota. Dne 25. avgusta torej vsi k Sv. Križu nad Mariborom, ta dan bodi tukaj veličasten skupen pra/nik obmejnih Slovencev!
m Slov. gorice. Mladeniški shod pri Sv. Trojici v Slov. goricah na prasni k Marijinega Vnebovzetja, dne 15. avgusta 1912 o priliki Slomšekove pedesetletnice se vrš po sledečem vsporedo: Ob pol 10. uri služba božja, potem zborovanje. 1. Pozdrav. 2. Beseda slovenskim mladeničem. Poslanec Boškar. 3 Slomšek in njegovo delovanje za slovensko ljudstvo. Franc Žebot iz Maribora. 4. Slovenski mladenič v naši nepolitični organizaciji. 5. Govori in dtklamacije mladeničev. Shod se vrši pod samostansko lipo, v slučaju slabega vremena pa v samostanskih prostorih Mladeniči I Na praznik Marijinega Vnebovzetja kaj radi prihajate iz celih Slov. goric, posebno iz spodnjih krajev, k 8v Trojici. Porabite zlasti letos na dan 15 avgusta O priliki petdesetletnice Slomšekove smrti sklenite, da se hočete vedno bojevati za vero in domovino s tistim navdušenjem, ki je prešinjalo škofa Slomšeka pri njegovem delovanju za blagor slovenskega Ijndstva. Mladeniči! Agitirajte in pridite, da bo »8Š mladeniški shod pri Sv. Trojici v Slov. goricah veličasten izraz Si imšekovega duba.
m Sv. Lenart v Slov. gor. Dne-6. avgusta v nedeljo, be videl Sv. Lenart gotovo velikansko množico zavednih slov. mladenk, ko se bo vršil dekliški sbod. Tudi na ta shod se že sedaj opozarjajo mladenke Slov. gor. Phod se vrši ob 11. uri takoj po pozni službi božji, ki jo opravi g. dr. Hohnjec. Po večerni ah istega dne pa se vrši občni zbor podružnice Slov. Straže za šentlenartski okraj, združen s Slom-šekovo slavnostjo, z govori, petjem, igro „Tri sestre" itd Shod in Slomšfkova Blavnost se vršita ob vsakem vremenu v Arnuševi dvorani. Natančnejši spored se objavi piavočasno. Sedaj pa na delo, mladenke!
m Hoče. V nedeljo, dne 11. avgusta po večerni> ah je zborovanje Dekliške zveze. Pridite polnoštev^lno Nazadnje bo volitev nove tajnice.
m Sv. Jurij v Slov. gor. Caf Maks je daroval šentlenartski podružnici „81ov. Straže" daroval prvi dvekronski novec. Mladeniči posnemajte tovariša!
Ptujski okraj.
p Ptuj. Električno centralo, ki bi imela 65.000 konjskih moči, bodo napravili na Dravi med Ptujem in Ormožem. Elektriko hočejo rabiti za celo Štajersko in napraviti nje prenos na 240 km daljave s 110.000 volti napetosti. Ustanovilo se je društvo „Potovia" za izrabo te velikanske vodne sile,
p Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Dne 19. ki-movca 1862 je knezoškof Slomšek po končanih duhovnih vajah obiskal slavpo Marijino božjo pot na Ptujski gori. Pozdravit ga je prišel v imenu župnije tudi takratni šentlovrenški g, župnik. Slomšek mu je naročil, naj izroči Župljanom njegov pozdrav in blagoslov ter prošnjo, da naj molijo zanj. Gotovo so takrat-
ni SentlovrenČani radi ustregli želji ljubljenega nad-pastirja, ki je pet dni pozpeje umrl v največjo Žalost cele slovenske domovine, katere najslavnejši sin in največji dobrotnik je bil. Zato pa tudi nobepo ime ni tako znano po Slovenskem kakor Slomšekovo. Preteklo nedeljo, dne 28. julija, je naša župnija posvetila spominu Slomšekovemu. Predpoldne je bila slovesna služba božja, katere se je udeležila požarna bramba korporativno. Hvala ji za to! Krasno je pridigova! g. dr. Kovačič o SlomŠeku, njegovem delovanju za Boga in zveliČanje duš, o Čednostih, ki jih priporoča Slomšek v svojih spisih, s svojim vzgledom, življenjem svojim mladeničem in mladenkam, gospodarjem in gospodinjam, očetom in materam. K popoldanski slanosti je prihitelo mnogo milih gostov od blizu in. daleč, n. pr. iz Cirkovec, Ptujske gore, Ptuja, Središča, Stu-denc pri Mariboru, Sv. Trojice v Halozah, Laporja, MajŠperga, Sv, Janža na Dravskem polju itd. G. dr, Kovačič je v slavnostnem govoru opisal in nam postavil za vzgled Slomšekovo rodoljubno delovanje, kako je treba delati in trpeti za domovino. Iskrena hvala gospodu doktorju za njegove prekrasne besede! Zelo nam je ugajala igra: „Marijin otrok" z živo sliko, istotako mične pesmi naših mladenk ip deklamaci-ja, dva šaljiva prizora sta vzbujala mnogo smeha. Prisrčna zahvala vsem, ki so tako požrtvovalno sodelovali, zahvala zlasti ptujski in središki dekliški zvezi za njuno pomoč. Lepa slavnost nam ostane vedno v prijetnem spominu. Naj bi pa tudi vzbudila in ohranila spomin na vzorno bogo- in rodoljubje knezoškofa Slomšeka zlasti pri naši mladini. — Na SlomŠekovi slavposti dne 28, julija so nabrale vrle mladenke s prodajo Šopkov za Slovensko Stražo 7 K, Iskrena zalivala !	,
p Sv. Urban pri Ptuju. Naše Bralno društvo je obhajalo dne 28, julija ob dobri udeležbi napovedano slavnost lOlitnega obstanka društva, in spomin prvo-boritelja sldtfcnskega naroda, Ant. Mart. Slomšeka, na vrtu gosp. J. Simoniča. Podpredsednik g. A, Ha-meršak pozdravi navzoče iz Ptuja, od "Sv. Ruperta v Slov. gor., vse domačine, ter v kratkih* besedah razloži pomen slavnosti. Nato se predstavljata igri: „Trije tički" in „Cašica kave". Obe igri sta izvrstno uspeli. Med odmori in po igrali so igrali godci-domačini. Tudi pevski zbor je do cela rešil svojo nalogo. Šaljiva poŠ|ta, licitacija darov od g, F. FerleŠa itd., napravilo nam je dobro zabavo in nekaj kronic društvenega dobitka. Stoterna hvala g, Jak, SimoniČu za prireditev zračnega in prostornega vrta, istotako rodbini Jirgl za razne olajšave in pomoč. Bog plati vsem, kateri so tej društveni veselici kaj pripomogli.
p Haloze. V torek, dne 6. avgusta ob 2, uri popoldne je pridrvel hud vihar nad naše lepe haloške gorice. Toča je padala dobre pol ure in je po nekod uničila nad polovico vinogradov. Uničeni so vinogradi pri Sv. Trojici, Sv. Duhu, Sv. Barbari, ZavrČu in tudi v Cermožišah ter na hrvaški meji, Skoda je ogromna.
p Središče. V zadnjem „Narodnem Listu" beremo kar celo vrsto dopisov iz Središča. Ni težko ugasniti, koga so ti naši liberalni modrijani opisali. V vseh dopisih najdemo seveda našega č. g. kaplana, katerega ne morejo trpeti živega zaradi njegovega vnetega delovanja pri krščanski mladini. Očitajo mu, da se bavi v šoli s strankarstvom. Kjer bi mogel učiti ljubezen, uči baje sovraštvo. Liberalcem so se bržkone takrat preveč vrtela kolesca, ko so slišali, da uči kaplan sovraštvo. Enemu je brenčal po glavi „Sršen", drugemu so kobacali kebri iz želodca v brihtno glavo ter so jeli tam razsajati, ker jim je dal okusiti preveč sladke vinske kapljice, tretjemu so marširali Sokoli po možganih itd., potem pa ni čuda, če dobro ne slišijo. Kdo pa dela sovraštvo med otroci? Povejte?! Mar vodi kaplan v sokolsko telovadnico šolske otroke in jih tam uči, kako morajo Orle zmerjati? Kaplan jih menda tudi uči, kak.o mora|o pozjtlr avl jati Orle, če se srečajo na cesti? S Čukanjem pozdraviti znajo samo tisti otroci, ki zahajajo v sokolsko telovadnico. Lepa vzgoja mladine je to od strani liberalcev. Taki otroci, ki pozdravljajo z* zmerjanjem, s „sovami" in „.čuki", namesto pozdrava, ]d jih uči kaplan v Šoli, so vzeli vzgled od vodje Sokolov, ki je odgovoril dekletom, ki so ga lepo pozdravile: „Dober dan sove!" To jo prav lepo, s tem kažejo Sokoli, ki so tako izobraženi svojo oliko,
p Ormož. Malo uradnikov biva med našim ljudstvom, ki bi opravljali svojo službo s tako vnemo in bi imeli med ljudstvom tako zaupanje, kakor g, Ivan Rojs, stražmojster v Ormožu. Kakor so ormožki nem-škutarji svoj Čas neprenehoma rovali proti obče priljubljenemu dež. sod. svetniku g. dr. Preskarju, tako so poskušali svojo srečo proti Ivanu Rojsu. Različni napadi po nemškutarskih časopisih in brezvestno ovadbe so orožje, s katerim se zahrbtno ubija poštenjaka. Da se odzovejo svoji dolžnosti, zbrali so se dne 14, julija t. 1. župani vseh občin (razven Ormoža), ki spadajo pod okrožje orožniške postaje v Ormožu ter so soglasno sprejeli sledečo resolucijo: UvažujoČ, s kako brezprimerno marljivostjo in natančnostjo je opravljal stražmojster g. Ivan Rojs za časa bivanja v Ormožu svojo službo, obsojajo zbrani župani občin Frankovci, Hardek, Hum, PuŠinci, Litmerk, Sardin-je, VeliČane in Runeč neosnovano gonjo, katera se je uprizorila od gotove strani proti njemu ter izražajo vročo željo, da se mu zdravje prav kmalu ukrepi ter se vrne v najkrajšem Času v Ormož v svojo službo. Ormož, dno 14. julija 1912. — Franc Sterman m. p., Franc PauliniČ m. p., Mihael Skoliber m. p., Anton Habjanič m. p., Jožef HabjaniČ m. p., Jožef Vaupo-tiČ m. p., Frapc Hanželič m. p., V. Habjanič m. p.
p Ivanjkovci. Oprostite, gospod urednik, da Vas na nekaj opozorim. Popotnik čez ormosto-ljutomerske
gorice Vam jo pisal, da nosi svetinjski Sokol svoj so-kolski znak vedno na najbolj vidnem mestu, in Vi ste mu to verjeli, ker ste tako nekako pisali vi zadnji številki, Tega Sokola imam jaz posebno rad, ker je,„Iejst" fapt, zato se mi je takoj globoko zasmilil v srce, ko sem to bral in sem ga Šel takoj obiskat, da vidim, ali je res, kar ste natisnili ali ne, pa sem se v svoje veliko veselje prepričal, da je bilo ostudno, prav „krščansko" obrekovanje, ki je Sokola prav hudo ujezilo. Zato Vam povem jaz zdaj resnico, Svetinjski Sokol nima svojega sokolskega znaka na najbolj vidnem me-siu, ker ga nima na nosu, najbolj viden kraj na telesu svetinjskega Sokola je namreč njegov nos, on pa nosi svoj sokolski znak na manj vidnem kraju, oia suknji namreč, blizu pazduhe leve roke. Toliko resnici na ljubo, prosim pa, da prihodnjič ne žalite po nepotrebnem mojih prijateljev. Ta?
p Rogaška Slatina. V torek", dne 6. avgusta, so mlatili na stroj pri čevljarskem mojstru Tanezu CeČek v Tekačevem. Kmalu popoldne pridrve črni oblaki, se zablisne in strela udari v Škedenj ter omami mojstrovo ženo in pomočnika ter učenca, Vse je bilo takoj v plamenu. Mojster reši ženo, hoče pa tudi oba fanta, a ni bilo več mogoče, zgorela sta, tako, da so našli pozneje v pepelu samo nekaj ostankov od obeh trupel, CeČku sta zgorela Škedenj in hlev. Bratovo poslopje so komaj in komaj rešili. Treska in hudega vremena, reši nas, o Gospod1!
p Ptuj. limetijska podružnica za ptujsko okolico naznanja, da priredi sedaj poučna zborovanja dne 11. avgusta na Vurbergu v bralni sobi ob pol 11. uri predpoldoe, dne 15. avgusta pri Sv. Marku ob pol 8. uri zjutraj v šoli in dne 18. avgusta v Ptuju v Zupančičevi dvorani ob 9. uri predpoldne. Predaval bo o. kr. drž. živinozdravnik g. Pirnat iz Slovenjega Gradca v prvi pomoči pri oboleli živiDi in pri porodu. Ude podružnice, pa tudi vse druge kmetovalce nigno vabimo, da se udeležijo tega gotovo, zelo potrebnega pouka v obilnem številu.
p Središče. Čebelarska podružnica za Ormož in okolico priredi v nedeljo dne 11. avg. v prostorih središke šole čebelarsko poučno zborovanje, na katerega pride predavat znani strokovnjak, čebelarski potovalni učitelj g. J. Jurančič.
p Središče. Povodom mladeniškcga shoda pri Sv. Tomažu je daroval poslanec g. Mihael Brenčič središkemu „Orlu" 10 kron, za kar se mu odsek prav prisrčno zahvaljuje in se priporoča tudi drugim dobrotnikom v podporo. Na zdar !
p Svetinje. Na Slomšekovo slavnost pridite dne 15. avg., katero priredita Svetinjski mladeniški zvezi na vrtu g. Mat. Pihlsrja s sledečim sporedom: 1. Predgovor. 2. Igra ,Fabiola in Neža". 3. Slavnostni govor. 4 „Antonu Martinu Slomš«ku" dramatičen prizor. 5. Prosta zabava z raznovrstnim vsporedom. Začetek točno ob 8. uri popoldan. 15. avg toraj na veselo svidenje z» gotovo!
p Ormož. Mlsdeniška ;n Dekliška z?eza imata v nedeljo svoj redni mesečni shod. Pridite vsi!
p Pri Sv. Križu tik Slatine se vrši v nedeljo, 18. avgusta velika Slomšekova slavnost z mladeniškim shodom in telovadbo „Orlov". Slav nostni govor bo govoril v cerkvi in na shodu profesor dr. Medved. Na to izredno lepo slavnost opozarjamo zlasti vse mladeniče rogaške de-kanije. Upamo, da bo tudi Dravinjska dolina sodelovala, posebno po makolskih „Orlih".
Ljutomerski okraj.
1 Ljutomer. Komaj je poteklo nekaj Časa od ljudskega Štetja, od onega časa, ki je velevažnega pomena za vsak narod, posebno pa Še za nas Slovence, Takrat se je vse ljudstvo ljutomerskega okoliša ogorčeno oziralo na nekega človeka v našem trgu, ker dal zapisati med Nemce. Njegovi dedi, njegov oče, bili so takorekoČ korenina slovenskega življa v našem prijaznem trgu; vse jih je spoštovalo, bili so v obče znani kot možje popolne izobrazbe, ki so se ob vsaki priložnosti postavili odločno na stran za svojo vero, za svoj narod. Tem žalostnejše je torej, Če se sin takih prednikov spozabi tako daleč, da ob trenotku, ki je narodno merodajen celo desetletje, zataji svojo na-rodnost. Žalostno pa je tudi, da se najdejo lj/udje, ki to žalostno dejstvo odobravajo s tem, da se bratijo s takimi našimi nasprotniki. Celo s „tombolami" se jim gre na roko. Pač žalostno!
1 Sv. Jurij ob Sčavnici, Dne 4, t. m. je obhar jal preČ. g. župnik in duh, svetovalec Janez Kunce 401etnico mašništva in 251etnico župnikovanja v krasni Sčavniški dolini. Ob tej priliki je pokazala cela fa-ra, da visoko časti svojega duhovnega voditelja. Že na predvečer so napravili veteranci in gasilci veliko bakljado in mu iskreno Čestitali "in pevski zbor nas je zabaval s krasnimi pesmimi. Drugi dan je spremljala vlči g. slavljenca častita duhovščina in mnogo belo oblečenih deklet iz farovža na prav lepo okrašenem potu v krasno okinčano cerkev, kar so poskrbele marljive roke pridnih, vzglednih deklet. Potem je pel pre-častiti gospod slavij eneo ob asistenci dveh gospodov sv. mašo in mnogo belo oblečenih' deklet je prejelo iz rok slavljenca Tistega, h kateremu so prav goreče molile za slavljenca. Slavnostno pridigo je i-mel preč. g. dekan JurkoviČ, ki je z do srca segajoči-mi besedami orisal slavljenčeve zasluge. Po sv. maši smo spremljali skozi vrste veterancev, gasilcev in množice ljudi v krasno okrašeni farovž, kjer so preč, g. slavljencu razni gospodje iskreno čestitali in mu želeli, naj bi Vsemogočni Še naklonil mu slaviti zlato sveto mašo, kar je prisrčna želja tudi vseh, iskreno mu udanih župljanov.
1 Gornja Radgona. Mladeniška zveza bo imela v nedeljo, dne 11. avgusta popoldne po večernicah v prostorih bralnega društva svoj mesečni poučni shod. Pričakuje se, da se bodo mladeniči tega sestanka polnoštevilno udeležili.
SlovenjgrašM okraj.
s Slov. Gradec. Dne 3, t. m, se je napotila večja družba izletnikov na Velko Kapo na Pohorje. Med temi je bil tudi Jože Kovšič ml, iKo je trgal pri nekem grmu maline, ga je naenkrat v koleno ugriznil modras. Rano je hitro preveza! ter jo z nožem razširil ter se tako rešil nadaljnih posledic.
s Golavabuka pri Slovenjem Gradcu, Slučajno mi pride v roko ptujski „Stajerc" št 28 z dne 14. julija 1912. Ko ga prebiram, najdem tudi dopis iz Ko-telj. DopisunČe se obregne ob selskega g. župnika zavoljo pridige na gori Uršuli na praznik sv. Petra in Pavla. Ker sem tudi jaz slišal isto pridigo, morda bolje kot dopisnik, zato nekaj odgovora. Dopisnik piše, da smo s prižnice slišali politiko, Pa mi romarji Smarčanj je pismo slišali, ampak pridigo od sv, Petra in Pavla. „.Stajerčevemu" dopisniku pa je vsaka pridiga politična» Nadalje piše, d'a je začel župnik udrihati po nekem brezverskem listu; resnica pa je, da, je list le mimogrede omenil; piše tudi, da je zato toliko brezverskih ljudi, ker Čitajo brezverske liste, to je pa resnica, če je tudi „Stajerčev" dopisnik ne ve. Glede Selancev in pretepa s Kotolci pa rečem: ko bi bili Kotolci bolj previdni, bi ne bili šli v gostilno čakat, da bi jih mogli Selanci tepsti, „Stajerčevemu" dopisniku pa želim več razsodnosti in pameti in naj drugič bolj premisli, kaj bo pisal,
s Šmartno ob Dreti, Pri nas se je v političnem oziru marsikaj predrugaČilo, odkar imamo vrlega zastopnika dr, Verstovšeika v državnem zboru. Poprej se ni nikdo zanimal za javna vprašanja, ni bilo pravih shodov; sedaj pa nas obišče skoro vsako leto poslanec, Veliko zanimanje najbolj izpričuje lep>a udeležba shoda, kateremu je predsedoval kmet Brezovnik, Poslanec je govoril o ljudski zbornici in njenem delovanju in opozarjal na nekatere zakone, katere je sklepila zbornica. Kakor povsod v okraju, so se tudi tukajj hudo pritoževali davjkoplačevalci radi hudega pritiska od strani davkarske oblasti, Mnogo navzočih je izrazilo poslancu svoje želje. Shod se je vršil v najlepšem redu,
s V Zavodnjem so v soboto, dne 3, avgusta zvečer pogoreli hlevi na Breznitovem posestvu, ki je last župljanov in so župniku v porabo. Le mirnemu vremenu in dobrim ljudem, ki so prihiteli od vseh strani na pomoč, se je zahvaliti, da ni pogorela tik stoječa s slamo krita hiša, v kateri prebivala dve družini, Zažgal je mali otrok,
s Št. Janž na Vinski gori. Dne 26. julija smo imeli tukaj nevihto. Na Selu je udarila strela v Bre-clnovo (p. d, Brdelakovo) gospodarsko poslopje, katero je pogorelo. Le z največjim naporom so rešili živino ter branili sosednje hiše in celo vas pred požarom,
s Sv. Križ pri Belih vodah. Na angeljsko nedeljo se bo kar najbolj slovesno obhajala petdesetletnica posvetitve kriske-romarske cerkve, ob enem pa se bo tudi proslavil spomin posvetitelja škofa Slomšeka. Nekaj tednov pred smrtjo so n«-pozabljivi Slomšek osebno posvetili kriško-romarsko cerkev in so ob isti priliki zapisali menda svojo zadnjo pesem v spominsko knjigo. Upamo, da se bo do angeljske nedelje cerkev slavnosti primerno oblekla in bode ta dan par tisočim svojih prijateljev kraj, pravega veselja. Opozarjamo, da bo pridigoval ta dan pri Sv. Križu tudi veleč. g. profesor dr. Anton Medved iz Maribora.
s Šmartno pri Velenju. DekliSka zveza je svoje zborovanje preložila na nedeljo, dne 11. avgusta. Vsa dekleta brez izjeme ste povabljene. Pridite gotovo. Na svidenje v Društvenem domu.
Celjski okraj.
c Celje. Pravico javnosti je podelilo ministrstvo za uk in bogočastje celjski dvorazredni trgovski šoli za deklice z vsporednicama. — Plačila je ustavil celjski trgovec Jakowitsch, — O Lipdauerjevem konkur-zu se zadnje čase po Celju jako malo sliši. Nemški listi molčijo o njem kakor grob. Respioa pa je, da bodo vsled tega konkurza trpeli razni nemški denarni zavodi in posamezni nemški velikaši ogromne Škode. Stavbeno tvrdko je zdaj prevzela Lindauerjeva žena in obrat gre lepo mirno naprej. Saj v Celju je vse mogoče. — V celjsko bolnišnico so pripeljali iz Zidanega mosta 'dijaka Gvidona Krapiča. Mlatilni stroj mu je odtrgal na desni roki popolnoma tri prste. — Prestavljen je g. Fran Papst, železniški pristav, iz Celja v Gradec. — Te dni sta se v Savinji kopala "dijaka 161etni Milan Arčan irt 171etni Jože Berg,ez. Berglez, ki ni veŠČ plavanja, je zašel v globoko vodo in v njej izginil. Ko je Arčan zapazil, da je Berglez Izginil, ga je Šel takoj iskat v vodo. Našel ga je v globočini in ga že nezavestnega spravil iz vode. Zunaj ga je nato komaj spravil k zavesti. — Z namenom, se utopiti, se je šla kopat v Voglajno služkinja Amalija Gangel. Sla je nalašč v globoko vodo. Ko so jo na bregu ljudje klicali in' svarili, je rekla, da se hoče utopiti. Naenkrat jo je vrgla v vodi božjast, in da jo niso rešili drugi, bi bila gotovo utonila. — Namestnija je odredila, da se ustanovi za sodne okraje Vransko in Gornji Grad posebno orožniško poveljstvo v Mozirju, ki pa bo podrejeno celjskemu. To obsega sedaj Še vedno okraje: Celje, Laško in Šmarje.
c Petrovče. Naš Nestl že dolgo ni nič spisal proti „klerikalcem", imel je drugih važnejših skrbi v Celju in v Gradcu. Sedaj pa je bil že preveč nervozen, da tako dolgo pusti svoje preklicane klerikalne prijatelje pri miru. Udaril je najprej seveda proti dr. Korošcu ter zahteva od njega, da razdeli svojo plačo. Ljubi Nestl, ali ti tudi razdeliš svojo plačo, ko i-maš počitnice in ne delaš prav nobene službe. Se nikdar nismo slišali, da bi ti kdaj razdelil ta denar v katerikoli dobrodelni namem Ce je razdelil Roblek svoje dijete, je res lepo in se mu to nikdar ni Štelo od "nas za zlo„ kajti ravnal je pošteno, da je isto razdelil, česar si tudi po svojem prepričanju ni zaslužil. — V nedeljo, dne 4. t, m., se je blagoslovila kapelica, ki jo je dal postaviti naš vrli soobčan g, Kari Kuder. Da bi nad pošteno Kudrovo hišo prebival vedno božji blagoslov! — Naš orlovski odsek, o katerem smo že mislili, da bo zaspal, zopet vrlo deluje. Vkljub vsem težavam izpolnjujejo z delom preobloženi mladeniči vestno svoje orlovske dolžnosti, in tako upamo, da bo
tudi med našo moško mladino krepko rastla katoligko-narodna zavest vkljub priliznjenemu in zahrbtnemu delovanju naših liberalcev.
c Žalec. Vodstvo Zveze slovenskih požarnih bramb na Spodnjem Štajerskem se po vseh listih brani, da ne goji nobene politike in da to zahteva tudi od svojih članic. Vodstvo Zveze je sedaj v rokah žalsko požarne brambe. 'Toda vprašamo samo eno: Zakaj s« požarna bramba zadnji Čas ne udeležuje več službeno onih cerkvenih slovesnosti, ki se jih je prejšnja leta udeleževala, Da vodstvo sedaj, ko ni nobenih volitev, ne želi, da delajo one požarne brambe, ki so v liberalnih rokah, hrupno liberalno politiko, radi verjamemo. Toda lani za Časa volitev, ko je tekla liberalcem vodia v grlo, se je tudi na veselicah požarnih bramb, posebno v Vranskem okraju, delala politika, in na teh veselicah smo opazili žalske liberalce, ki so tudi po-žarniki. Pri družbi sv, Cirila in Metoda se tudi ni delala dolgo Časa politika, toda ko so se liberalci čutili v njej dovolj močne, vrgli so naše pristaše iz vodstva in poliberalili družbo. Liberalcem ni nikdar zaupati, tudi pri požarnih hrambah ne. Skrbimo, da bocio tudi požarne brambe v rokah naših zanesljivih, pristašev. (Opomba uredništva: Tudi nam je poslala Zveza slovenskih požarnih bramb tak razglas.)
c Griže. Čebelarska podružnica za Savinjsko dolino je zborovala v nedeljo, dne 21. julija, ob prav obilni udeležbi v Šolskem poslopju vGrižah, Razpravljalo se je o letošnji čebelarski letini, navduševalo navzoče Čebelarje za bližajočo se Čebelarsko razstavo-v Celju ter odgovarjalo na razna vprašanj,a. Prihodnjič zborujemo dne 15. avgusta ob 3. uri popoldne pri Žganku, p, d, Klincu, v LešČah; med potom se oglasimo pri Rezarju v Dolenji vasi; a glavno zborovanje pa se vrši pri društvenem tajniku g. Pečarju v Dolenji vasi približno ob 4, uri popoldne.
c Zgornja Ponikva. Po poznem sv, opravilu se je zbralo v nedeljo mnogoštevilno občinstvo na vrtu g. Jelena k zborovanju, ki ga je priredilo tukajšnje Izobraževalno društvo. Shod je oitivoril predsednik gosp. Lovro Kos ter podelil besedo državnemu poslancu d r, Korošcu,ki je dokazoval, kako je tudi za vse javno življenje potrebna kmetu in delavcu velika izobrazba, Predsednik mladeniških zvez, g. Zaje, je govoril o potrebi mladinske organizacije. Govornikoma so zbo-rovalci glasno izrazili svojo zahvalo ter izrekli željo, da kmalu zopet prideta,
c V Vojniku pri Celju je umrl dne 5, t. m. g. Franc Majcen, p, d'. Luks, v 67. letu svoje starosti. Bil je blizu 40 let zvest naročnik in Čitatelj „.Slovenskega Gospodarja". Blagemu možu trajen spomin.
c Proseniško. Umrl je dne 31, julija Tanez O-merzu, posestnik na Proseniškem, star 80 let. Bil je skrben gospodar in mnogoleten naročnik „Slovenskega Gospodarja"., N. v m. p.!
c Vransko. Dne 28. julija smo pokopali tukaj gdč, Marijo Lukman, ki je umrla v najlepši dobi,, stara komaj 21 let. Pograbila jo je neizprosna j etika. Rajna je sestra g. primicijahta Fr. Lujkmana, Ena želja se ji je izpolnila, da je Še videla pred smrtjo brata kot novomašnika, in prejela na smrtni postelji od njega novomašniški blagoslov. A primicije, ki bo. dne 11. avgusta, ji Bog ni d¡al učakati. Pogreb je vodil ob .asistenci štirih duhovnikov in ogromni množici ljudstva njen brat g. primicijant Lukmap. Njemu in njegovim domačim naše iskreno sožalje.
c Vransko. V našem trgu se je naselil nov trgovec, ki si pa misli ljudi pridobiti na ta način, da je začel piskati na liberalno piščalko. Naj pazi, da nebo postal hripav on in pa njegov žep.
c Vransko. NaŠ dopis v toliko popravljamo, da onemu ljubeznjivemu liberalcu ni umrl oče, ampak mati,
c Sv. Jur ob Taboru. Neutolažljiva žalost se je zopet naselila v KoŠenenčevo hišo v Kapli, ter zadela v torek, dne 23, julija z nepričakovano izgubo ljubljena matere novo srčno rano vsem domaČim. Slabela je blaga ranjka res že nekaj časa radi precejšnje starosti, vendar pa je Še zadnji dan hodila zunaj in šla zadpji večer k počitku po navadi. Okrog Y¡6, ure zjutraj je Še s sinom govorila In nič tožila, ni pa še bilo eno uro po tem, in blaga ranjka se je že poslavljala za vedno od svojih dragih. Brez bolečin jo je poklical Vsemogočni k sebi, ker vedel je, da se je taj krščansko vestna žena Že pred tednom pripravila s sv. zakramenti za večno veselje, katerega secSaj vživa s svojima ranjkima možem in sinom, ki ju je pred par leti izgubila ter Še vedno neutolažljivo za njima žalovala, In ta zavest naj bo tolažba za njo žalujočim, ker je znano, kako zelo jim je bila ljuba, in tudi vsem drugim, kar se je videlo na mnogoštevilnem spremstvu sorodnikov, prijateljev in znancev. Bodi ji blag spomin!
c Gornjegrajski okraj. V gornjegrajskem okraju je zavladala velika nevolja med davkoplačevalci zaradi predpisov osebno-dohod'ninskega davka, Nebroj kmetov je dobilo zadnje 14 dni kar plačilne naloge, no da bi se jih vprašalo za dohodke ali stroške. Brezvestni liberalci že po nekod izrabljajo to nevoljo ljudstva in Ščuvajo ljudstvo, Češ, da ti poslanci delajo take postave. Liberalcu ni nobena laž preostudna, četudi ve, da je ta postava že od 25, dktobra 1896, torej že 16 let v veljavi, ko Še slogaši in pa liberalci niti mislili niso, da bo nastopila kedaj Kmečka zveza in jih kar v par letih pobrisala iz cele Spodnje Štajerske, Poslanec dr. V e r s t o v š e k je že na zadnjih dveh shodih hudo bičal te liberalne laži in postavil v pravo luč tako uradpištvo, ki zahteva od kmečkega ljudstva le žrtve in žrtve. Za tako uradni-Štvo se pač kmečki poslanci ne bodo nikdar potego-
vali. Glede slavne „Steuerschraube" bodo pa poslanci S. K. Z, že postavili svojega moža, da bo finančnemu ministru Še neprijetno. Dr, Pototschnigg kot davčni referent si je pridobil v tem okraju že slavo.
c Bočna. Po rani maši smo se zbrali pred sta. ro Šolo v prav lepem Številu, da bi slišali poročilo državnega poslanca dr. VerstovŠeka,, Shodu je predsedoval g. Stiglic, ki je pozdravil poslanca, Poročilo o državnem zboru je bilo jako zanimivo, VolilČi so se g. poslancu zlasti pritoževali radi osebno-dohodninskega davka, ki se nalaga celo kmetom, ki se Še komaj dr-Šijo na grudi, BoČani so se zahvalili g. poslancu za njegovo delovanje in ga prosili, da zastavi tudi za naprej svoje moči v prid kmečkemu ljudstvu.
c Sv. Frančišek na Stražah*. V nedeljo, dne 29. julija, je bilo pri nas lepo slavlje. Obhajali smo obletnico našega Katoliškega bralnega in izobraževalnega društva. Pokazalo se je že zdaj, da so se nasprotniki zaman trudili, vzeti društvu ugled in da ostanejo lažnjivi preroki za vedno osramočeni, kajti namesto da so društvu škodovali, so mu s svojimi obrekovanji Še koristili. To nam potrjujejo obilne udeležbe pri naših prireditvah, to nam potrjuje tudi zelo častna u-deležba to nedeljo, ko smo imeli v svoji sredi vlČ. g. dr. J, Hohnjeca in g. poslanca dr. K, VerstovŠeka. Po pesmi, ki so jo zapeli domači fantje, je pozdravil predsednik g. F. Želez,nik" vse navzoče. Nato je pozdravil g. dr. Verstovšek, č, g. dr, 1. Hohnjec pa je imel krasen govor. Smelo trdimo, da nam ostane ta govor v neizbrisnem spominu. Govornik se spominja tudi nepozabnega škofa Slomšeka, katerega slavnost se bo vršila pri nas dne 1, septembra. Po govorili so nastopili naši vrli igralci in igralke, ki so predstavljali igri: jrZa križ in svobodo" in „.Skriven zaklad". Vsi smo se veseli in zadovoljni razšli. Upamo, da se pri Slomšekovi slavnosti zopet snidemo. Cela Gornja Savinjska dolina naj pohiti na ta dan k sv. Frančišku, da proslavimo spomin ööletnice nepozabnega vla-dike Slomšeka!
c Jurklošter. Gospod Matija Pregrad je prodal svojo trgovino z mešanim blagom tvrdki Feliks Neubörger iz Reke, ki je tudi lastnica tukajšnje graščine, za svoto 5000 K. Gospod Pregrad je bil odličen pristaš naše stranke. Dne 25, julija so zopet otvorili trgovino, katero bo vodil dosedanji knjigovodja Zang-gerjeve trgovine v Celju. — Veliko škodo delajo letos dolgouhi zajci po polju. Skrajni Čas bi bil, da bi se sklenila lovska postava, ki bi bila na korist kmetu, da bi se smel zajec, ta poljski Škodljivec, prosto zatirati. Lovski zakupniki zelo pazijo, da bi jim pač nihče ne odnesel katerega zajca, ali kadar je treba Škodo plačati, takrat pa prav nič ne poznajo kmeta in se ne zanimajo za škodo, storjeno po divjačini.
c Laški trg. V nekem tukajšnjem gozdu so našli obešenega nekega vojaka. Pri njem so dobili listič, na katerem je bilo zapisano ime Franc Zupan. Spravili so ga v mrtvašnico.
c Zidani most. Nemčurji bi tukaj prav radi postavili Šulferajnsko šolo; že več let se sliši o tem. Le nemških otrok manjka in pa prostora, ker tu je tako tesen svet, da ni kam postaviti koče. Zato se govori, da bo ta nemška mučilnica blizu oljnate tovarne, pol ure od Zidanega mostu proti Rimskim Toplicam, Treba je nemške Šole ravno toliko kakor toče, ki je tukaj v soboto grozovito razsajala,
c Loka pri Zidanem mostu. Dne 2. avgusta je umrl tukaj Anton Kajtna, Šolski načelnik' in prej skozi 15 let župan. Bil je veren in moder mož, dober gospodar, poseben Častilec presv. Srca Jezusovega; prvi petek, ki je posvečen Jezusovemu Srcu, je Šel po plačilo k ljubemu Zveličarju, Velikanska udeležba pri njegovem pogrebu je pričala, kako zelo je bil spoštovan, — Naša občina je dobila okrog 5000 kron državne podpore zaradi lanske suše. Liberalcev in socialnih demokratov pa ni bilo sram, vzeti to podporo, dasi-ravno so jo dosegli naši poslanci, zoper katere imajo ob času volitev toliko laži v zalogi, — Vendar enkrai je zabela naša požarna hramba s slovenskim poveljevanjem, Zidaj menda ne bo šla več na Laško hajlat. — Liberalci so kričali in' se drli, da je v občinski blagajni velik primanjkljaj in so na tak način obre-kovali našega vrlega župana. Vršil pa se je natančen pregled občinskih računov, in pokazalo se je, da je vse v pravem redu. Liberalci pa sedaj nimajo toliko poštenja, da bi prejšnje laži preklicali in popra-vili.
c Trbovlje. Med rudarjema Antonom Cokanom in Karlom Cernetom ohstoji že dalje Časa sovraštvo radi nekega dekleta. Cerne je pil te dni v neki gostilni. Ko se je vračal domov, ga je Cokan pričakoval ter napadel z nožem. Zabodel ga je z nožem večkrat v glavo ip rame. Cerne je težko ranjen nezavesten obležal, Cokana so zaprli.
c Iz Šmarja pri Jelšah se nam poroča, da se bo romarski shod v dneh od 14., 15. in 16. avgusta v Marijini cerkvi in pri Sv. Roku vršil v Istem obsegu in z istimi slovesnostmi kakor pretečeno leto. Na novo bo le procesija dne 15, avgusta ob 4. uri popoldne iz župnijske cerkve mimo v letu 1911 krasno prenovljenih kapel k Sv. Roku. Romarji se lahko pripeljejo z železnico prav do Šmarja; iz Rogatca pride vlak trikrat na dan: ob 9., 541. in ob %9. večerni uri in ravno tako iz postaje Grobelno ob 5411., 5. in ob 10, večerni uri. Kdor pa hoče nekoliko peš hoditi, se pelja do PoljČan, od koder ima Še preko Boča in mimo Sladke gore ali skozi Lemberg 3 ure do Šmarja, ali ba se poda z železnico do postaje Grobelno, od koder pride tu sem po lepi cesti v pet Četrt ure. Kapele in cerkev sv. Roka so vredne, da si jih vsakdo o-gleda. Strokovno in krasno so opisane v letošnjem „Voditelju", Vsakogar razveseli divni razgled iz 369
metrov visokega „Sv. Roka" po Solčavskih planinah, po Posavskem ip hrvaškem gorovju ter po našem zelenem Pohorju.
c Mestinje. Umrl je dne 31, julija v bolnišnici usmiljenih bratov v Gradcu tukajšnji posestnik gosp, Blaž Detiček v 43. letu starosti. Rajni je bil svoj čas naš nasprotnik in naročnik „Štajerca", a zadnji čas se je premislil ter je bil naši stranki naklonjen. Zapušča ženo in 4 nepreskrbljene otroke, — Prijatelj, počivaj v miru v tuji zemlji!
c Sv. Ema. Tukaj se vrti prihodnjo nedeljo dne 11. avgusta političen »hod zjutraj po sv maši. Govori drž. in dež. poslanec gosp. dr. Janko vi 6.
c Šmarje pri Rimskih toplicah. Tukajšno bralno društvo priredi dne 18. avguste pop. ob pol 5. uri na mu gostilne F. Dernovšek gledal ško predstavo.
c Salčava. dne 15. avg. priredi pri nas po drngem sv. opravilu 8. K. Z. shod, na katerem poreč» drž. posl. dr. Verstovšek. Kmetje iz Luč in Solčave udeležite Be vsi tega vele^ažnega shoda.
c Ljubno. Dne 18. avg se vrši po drugem sv. opravilu shod S. K. Z. pri Koroiču. Poroča drž. in dež. poslanec dr. Verstovšek. Kmetje vsi na shodi
c Trg Redica. Kat. politično društvo za Gornjegrajski okraj ima svoje zborovanje v Rečici pri g. atiglicu p. d. Prislanu dne 18. avg. popoldne ob 3. uri Poroča drž. posl. dr. Verstovšek.
c Sv. Štefan pri Žusmu. V nedeljo, 18. avgusta se priredi pri sv. Štefanu pri Žusmu političen shod, pri katerim govorita drž. posl. g. dr' Fr. Jankovič in dež. posl g. L Vrečko. Shod se vrši v kaplaniji zjutraj po sv. opravilu.
Brežiški okraj.
b" Brežice. 681etna posestnica Apolonija SlopŠek je šla na drevo obirat jabolka. Pri tem je padla z drevesa in si zlomila vrat. Bila je takoj mrtva.
b Bizeljsko. V Brezovcu se je na dvorišču domače hiše igral 31etni sinček posestnika Janeza Ster-mecki, France, Na dvorišču je sital tudi voz, katerega zadnja kolesa so bila podložena s poleni, da ni zdr-Čal. Otrok je vzel poleno izpod okles in voz se je začel premikati. Otrok je prišel nato pod voz in dobil tako hude poškodbe, da je 6 ur nato umrl.
b Rajhenburg. Velikansko veselje so vživali naši liberaJčki pretečeni teden! Po dolgi in mučni bolezni se je enkrat enemu vendar posrečilo, da je znal nekaj laži zoper našega gospoda kaplana Gaberca nabasati v žrelo „Narodnega Lista", Pa Še tako pameten je ta dopisunček, da je zavil v „Ljubljansko plahto" nekaj laži in si jih pustil sem prinesti, Dopisunček je sicer revček, pa kaj hočemio. Na njegove laži in neotesanosti nimamo odgovora. Rečemo Vam samo, gospod urednik, da Vam več sto podpisov poštenih ljudi naše fare dopošljemo, kateri bodo pričali poštenost našega g. kaplana Gabrca, Gospod kaplan ni noben razgrajač, pač pa miren, pošten, uljudep in prijazen go-spok ter si le želimo, Še mnogo let takega imeti v našem kraju. Oni dopisunček ljubljanske plahte in „N. Lista" .naj pa prime sebe za nos!
b Zabukovje. Dobil sem dne 29, julija Številko 28, „Nar. Lista" v roke, v katerem se drzne gospod župan Božič napadati tukajšnjega dopisnika vi 27. številki „Slov, Gospodarja", Na Vaš dopis povdarjam danes javno, da so bile neutemeljene besede, s katerimi je razglašal tukajšnji občinski sluga dne 2. julija t. 1. o osebno-dohodninskem davku. Neresničen in neutemeljen je bil tudi razglas o nekem vinskem davku, Popolnoma neresničen ip neutemeljen je bil pa Vaš medklic, ki ste ga napravili ob koncu razglaševanja. Zahvaliti se imate svojim somišljenikom, da se ni proti Vam sodnijsko postopalo, Zapomniti si morate za vselej, da se ne sme nikoli več od Vaše strani, to je od strani županstva, z neresnico javno pred cerkvijo begati ljudstvo in je hujskati zoper našo stranko. Pripravljen sem, bojevati se za pravico in resnico, Če je treba tudi z Vami, gospod župan Božič. —-Jožef Pajk, kmečki fant, Zabukovje, hiš. Štev, 21.
b Poslanec dr. Jankovič bo zboroval 26. avgusta v /.»bukovju in dne 1. septembra pri Sv. Križu pri Slatini, 8. septembra pa ob Sevnici ob Savi.
b Križe pri Podtredl. Dne 15. avgusta na Veliko gospojnico priredi ob S. uri popoldan naš drž. in dež. poslanec dr. Fr. Jankovič javen shod. Ker je to pno zborovanji v naši občini in se bodo razpravljala važna vprašanja, tifoča se naših krajevnih razmer, je pričakovati obilne vdelržbe. Gospodarji iz Križ. Pečic, Osredka in sotednjih krajev prihitite v obilnem števila. Gospodinje, fantje in dekleta ne zamudite lepe priložnosti. Pridite vsi I
mlad. organizacije.
Sv. Tomaž pri Ormožu. Naravnost velikansko in sijajno je bilo mladenišk» zborovanje, ki se je pretečeno nedeljo, dne 4, avgusta, vršilo pri Sv. Tomažu. Od blizu in daleč je prihitela mladina proslajvit spomin Slomšeka in slišat svojega nad vse priljubljenega organizatorja vlČ. g. dr. Hohnjec a. Posebno pohvalno moramo omeniti središkega Orla, ki se ja polnoštevilno in v krojih udeležil te slavnosti. Nadalje so bile v lepem Številu zastopane mladeniške zveze od Velike Nedelje, Sv, Lenarta. Ormoža, Svetinj, Sv. Miklavža, Ljutomera itd, Vseh zborovalcev je bilo nad 1000, med temi največ mladeničev in lepo število deklet. Ob 5410, uri dopoldne je bilo opravilo v cerkvi, kjer je pridigoval vlČ. g. dr. Hohnjec. Takoj po cerkvenem opravilu pa se je začelo zborovanje pred cerkvijo. V ognjevitih besedah pozdravi predsednik mladeniških zvez, g. Sever iz Huma pri Ormožu, vso došlo mladino, kmečko kakor srednješolsko, za tem vlČ. g, dr, Hohnjeca, domaČega g. dekana dež, posl. gg. župnika Ožmeca ip' MeŠka, drž. poslanca g. BrenČiČa, gg. kaplane in vse navzoče, ter otvorivši zborovanje, odda besedo vlč, g. dr, Hohnje-cu. Navdušeno pozdravljen povzame isti besedo ter s svojo poljudno ip njemu prirojeno dovtipnostjo oriše
mladini SlomŠekove nauke ter osobito po Sliomšeko-vem izreku: „Kdor mladosti čas zamudi, je vse Žive djii in tudi v večnosti na izgubi", navdušuje mladino za organizatoričpo in narodno delo. Naio je nastopilo Še več fantov govornikov, ki so v zelo krasnih govorih navduševali tovariše za delovanje v Slomše-kovem smislu v korist dsomovine in, ^aroda, Osobito mnogo priznanja je želo poročilo tov, Habjaniča o alkoholu. Nato po poldrugournem zborovanju predsednik zaključi shod. — Popoldan po večernicah pa se je ob ogromni množici ljudstva vršilo nadaljnje zborovanje pa gostilniškem vrtu g. Caf-a, kjer so v navdušenih besedah slavili Slomšeka ter orisali delovanje Slovenske Straže sledeči gg,: deželni poslanec župnik O z m e c , državni poslanec Brenčeč, posla-nec-doinaČin, M e Š k o , in profesor dr, Hohnjec, Govorili so Še tudi: Praprotnik, Središče; Meško, Polanšek in Horvat, Sv. Lorvenc v Slov. gor. Za zabavo pa je skrbel sloviti prleški tamburaški zbor dijakov in domači pevski zbor pod vodstvom g. organista Zemljiča. — Nauki, ki so padli pri tem zborovanju, so gotovo padli tudi na rodovitna tla ter bodo obrodili svoj Čas obilo sadu.
E naši mladini! Dne 15, avgusta, to je na Veliko Gospojnico popoldne, se vrši v S t, 11 j u v Slov. goricah večja Slomšekova slavnost, ki jo priredi Slovenska dijaška zveza. Sloveftci, Slovenke! Po-hitimo ta dan na mejo k naši mladini!
Štajerci pri Mariji Pomagaj na Brezju. Dne 5. in 6. avgusta je bil'o 2014 Štajercev na Brezju, Bili so krasni, ¡nepozabni dnevi. Navdušenje romarjev velikansko, V vznesenih besedami so romarjem lomili kruh božje besede vlč. gg. A, Grušovnik,. Fr. Mur-šič, France Gomilšek in Anton Jerovšek. Vsi romarji so 'opravili v pondeljek sv, spoved ter so v torek pristopili k mizi Gospodojvi, Nad vse ganljiva je bila procesija v pondeljek zvečer, katere se je nad! 2000 romarjev s svečami v rokah udeležilo, prepevajo slavo Marijino, iRomarji so imeli le eno željo: prihodnje leto na zopetno svidenje!
f Josip Rojko. Iz Hoč prihaja tužnalvest: Včeraj zjutraj je ugrabila kruta smrt našega obče priljubljenega gostilničarja, posestnika itd. gospoda Josipa Rojko v starosti 61 let. Ranjki je bil kot ka-toliško-narodno-zaveden mož tlikia in ponos naše slovenske občine. Obitelji izražamo našo najglobokejše sožalje! Pogreb dragega rajnega se vrši v petek ob 9. uri predpoldne. N. v m. p. 1
Solčava. Na praznik Marijinega Vnebovzetja, dne 15. avgusta bo pri n,as ob zaključku tridnevnice na Čast Naisv. Rešnjemu Telesu slovesni sprejem mladeničev v Marijino družbo. Pri tej priliki govori prof. dr. Hohnjec,
Sv. Frančišek na Stražah, Katoliško bralno in izobraževalno društvo uljudno vabi vse farane pa I, redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 11. t. m. v društveni sobi. Veleč, g, dr. Avgust StegenŠek, prof. bogoslovja v Mariboru, je poslal Izobraževalnemu društvu lep dar 12 K, za kar se mu najiskreneje za,-hvaljujemo.
Vransko. V nedeljo, dne 1. septembra, je na Creti velik mladinski shod. Govorita gg. poslanec d r. Korošec in prof, dr. Hohnjec.
Vransko. Marija Stiftar iz Cepelj je nabrala v veseli družbi med Cepljani ob priliki birme za Slov. Striažo 6 K. Bog živi vrle darovalce!
Ljutomer. Priprave za slavnost 40Ietnice okr» posojilnice, kakor 201etnega delovanja muropoljskega gasilstva, ki se vrši dne 18, avgusta, so v polnem tiru, Želeti bi bilo, ker se vrši slavnost ob lepem vremenu v logu g. SerŠena, da pridejo naši deželni in državni poslanci tudi ob talcih prilikah z navduševal-no besedo med svoje volilce.
Zetale pri Rogatcu, Strašna toča je potolkla v torek popoldne v občinah Nadole, KoČice in Dobrina. Vinograde, vrtove in njive je na mnogih krajih popolnoma uničila.
Veselico v Lembahu priredi Katoliško delavsko društvo v Mariboru v nedeljo, dne 11. t. m. na gostilniškem vrtu g, Robiča.
Sleparije pri izdelovanju klobas v Gradcu. V Gradcu so zaprli prekajevalca in izdelovalca klobas, Farendla, ker je kupoval na Ogrskem na kužnih boleznih poginile prašiče ter iz njih izdeloval klobase. Pred.no so ga zaprli, je priredilo velikanske nemire pred njegovo prodajalno nad 1000 oseb, ki so ga nameravali linčati. Drugi nemirneži so naskočili ostale njegove stojnice ter jih podrli. Farendla in njegovega sina ter zeta so zaprli. V sredo zjutraj se je Farendla v ječi obesil,
I. mariborsko veteransko podporno društvo nadvojvoda Friderik ima dne 18. avgusta veliko cesarsko slavnost.
Zreče. Naš tambnra&ki zbor priredi dne 18. avgnsta veselico. Predstavljala se bo igra „čašica kave" in šaljiv prizor „Kmet in fotograf". Vsi prijatelji in prijateljice poštene zabave se uljudno vabljeni.
Živinske cene v Gradcu. (Tedenski sejm dne 1. avgusta. Po uradnem poročilu.) Na sejm je bilo prignanih 282 volov, 261 bikov, 298 krav, 15 telet, skupno 856 glav. Cene so vseskozi poskočile. Plačevalo se je za 50 kg žive teže: pitani voli 50 do 53 (izjemoma 56), napol pitani 45 do 49, suhi 42 do 44, pitane krave 39 do 44, napol pitane 30 do 38, suhe 25 do 29, biki 40 do 51 K, Zunanji kupci so pokupili 210 glav, m sicer največ Tirolci, Cehi in Moravci.
Mnogo več mleka in sur. masla
se dobi, «ko se kravam vsak dan Vaccin v krmo daje, kajti Vaccin zviša dohodek mleka za eno tretjino in napravi mleko poleg tega mast-nejše. Krave ostanejo ob enem bolj zdrave.
Mnogo hitreje se apitajo prašiči,
ako se jim da vsak dan nekaj Suilina. Pošljem vsakomur, ki hoče kaj natančnejšega izvedeti, mojo za vsako živinorejo prepotrebno knjigo „Tier&rtzliches Hausbuch" (iivinozdrav-aiška domača knjiga)
popolnoma zastonj!
Tako mi pišejo izkušeni kmetje o Vaccinu in Suilinu: Ni dala skoraj nobenega mleka več, zdaj zopet 15 litrov 1 — En» svinja je postala v
štirih tednih za 20 kg težja nego droga! Suilln In Vaccin sta Izvrstni sredstvi!
Vaši praški, namreč Suilin in Vaccin, so izborna sredstva z» is-pitanje prašičev in zvišanje mlečnosti pri kravah ter za okrepčanje mladih prašičkov.,Krava, ki skoraj nobenega mleka ve<V ni dala, molži danes do 15 litrov mleka in postaja tudi mnrgo krepkejša Svinja, ki sem jo hotfl spitati, zredila se je v enem mesecu sa 20 kg bolj nego droge, ki jim ne dajem Suilina. Tele postaja tudi krepkejše. Zato ostaaemo Vaši hvaležni odjemalci. Moji tovariši si želijo tudi Vaiih redilnih preparatov; zato jim pišite, gg. K. Skala, K. Svoboda, tukaj in Fr. Barlak iz Sana.	Spoštovanjem
J. Maly, Horni Opolany, p. Libice.
Hvaljen bodi Jezus Kristusi
Spoštovani gospodi
Jaz sem pri Vas najprvo pet doz praška za svinje in krave naročil in smo že takrat spoznali, da živina, ki ta prašek dobiva, maogo bolje žre. Razdelil sem praške med svoje sosede in so ti isto opazovali. Krave, ki prašek vsak dan dobijo, so zdrave in je tudi mlečnost mnogo višja. Svinje rastejo hitro, so zdrave in postajajo debelejše. Sosedi, ki sem jim prašek posodil, so istotako potrdili, da je ta prašek jako koristen.
Danes pišem s posebno karto tretjič po Vaše praške. Pošljite mi tudi, prosim knjigo „Tierarzliehcs Hausbuch".
Za prašek prisrčni Bog plati!
Jurij Szotkovvski, Mosty p. Jablurkau 109, Avstr.-Šlezija.
Velespoštovani gosoodl
Odkrito Vam moram priznati, da je Vaš prašek Vaccin izvrstni živinski prašek. Moia krava je suha, že suha kupljena, dajala je po teletih štiri litre mlefca; potem sem ji dajal krompirja in evsa, ter spravil mlečncst na šest litror. Ali oves in krompir so mi predragi in tako sem moral ž njimi prenehati; krava pa mi je dala zope: le štiri litre. V „Oesterr. Volkszeitung" sem bral od Vašega Vaccina in sem naročil poizkušne doze: V osmih dneh še nismo ničesar čutiti, ali v 14 dneh se je zvišala mlečnost že na pet litrov, par dni pozneje pa na 6 litrov ; videl sem, da nadomešča Vaccin krompir in oves. Vaše izborno sredstvo zasluži vso pohvalo!
S pozdravom	742
Joh. Forthuber, hišni posestnik, Schalchen, 0.-0e. Mnogo stotin takih pisem dobivamo od ljudi, ki so Vaccin in Suilin
preizkusili.
Pišite takoj na nadvojv. komornega pošiljatelja M. Paraskovich, z z oz.
Dunaj, Mariahilferstrasse 51, Postfach St. 18. Vsa redilna in izrejna sredstva nadvojvod, komornega liferanta Mag. Th.
Paraskovich, Dunaj, se dobijo vedno sveža Glavna zaloga za planinske dežele : Mag pharm. Ig Schille, veletrgovina drcž in sinitetnih predmetov „zum Samariter", Gradec, Sackstrasse 14.
0
%
Zahvala. Že 2 leti sem imel v moji levi roki hude bolečine, moji živci so bili zelo slabi. Dajalo se mi je kaf-rovo žganje, pa ni nič pomagalo. Pred kratkim sem čital o Vašem „Levovem francoskem žganju" ter sem poskusil ž njim, a srm takoj občutil, da so postale moje mliice in živci močnejši in je bolečina splošno ponehavala Naročil sem zopet 4 steklenice, dal som tudi mojemu zetu eno steklenico, (kateri je tudi trpel na revmatizmu) ter se je čutil takoj boljšega. Mnogo sem že poiskusil, pa mi nič ni tako pomagalo kot Vaš» sredstvo.
Štefan Plntar, sodarski mojster, Vir je.
„Levovo francosko žganje;'
se dobi v vseh lekarnah in trgovinah.
Originalna steklenica stane saino
IMT 44 vin.
Velika steklenica K 1*10, največja K 2'20 in se dobi v vseh lekarnah in trgovinah. Pošiljanje po pošti od K 4'40 naprej po poštnem povzetju.
ALEKSANDER KALMAR, Duuaj H/2. Severni kolodvor.
%
0
Ustnica uredniitva.
Ivan Slovenec: „Slovenski Gospodar" obstoji že 46 let. L'st bi, kakor Vi pravite, res zaalažil vsaj 12.000 naročnikov, kar bi bilo lahko mogoče, akn bi nekateri pristaši vsaj količkaj storili za razširjanje lista. — Izpod Medveljeka na Rečico: Preoaebno. Ni za list. — Središče: Sokol, ki vsak dan nosi uniformo, j« pač podoben Janezku, ki S prstom v sneg piš« svoje ime. V časniku ž njimi prerekati se ne splača. — Nadaljno obrambo črtali, ker gospodje tega sami ne željjo. — Šmarjeta pri Celju: Izide o zasebnih tožbah in pravde pa naš liat ne bo prinašal. Pišite raje kaj drugega. —■ Ljutomer: Hvala! Kar je črtano je bilo nevarno. Bi nas radi bojkota „vzeli". Prosimo poročajte vekrat kaj. Prisrčno pozdravljeni! — Mala Nedelja: Izročili Straži. — Slov. Gradec („Kmet"): Javite nam s»oje ime, sicer bo romal vai dopis te dni v koš. — Prevorje: Taka poročila spadajo v nabožne liste. Poročajte o čem drugem Pozdravljeni! — Dobrna: Izročili Straži.
Cementno strešno opeko
zajamčeno trpežno izdeluje oskrbništvo grajščine Pakenstein Cena za 1000 kc-mdov (rudeča barva) 90 K, (bela barva) 80 K. Natančneja pojasnila daje
Franc Klančnik,
879	organist, Šmartno, p. Rečička vas na Paki.
Knežji nadškollski konuikt
pod vodstvom očetov družbe Jezusove v Gorici.
Krasna, mirna lega z velikimi nasaSi in z lepimi igrišči.
Milo, južno podnebje. Velikanska, nova stavba s centralno kurjavo, z električno razsvetljavo in ko-pelimi.
Lepa prilika, da se gojenec temeljito nauči deželnih jezikov.
Za sedaj bodo gojenci obiskovali c, kr, veliko gimnazijo v Gorici; vendar pa je upati, da začne kmalu interna gimnazija z javpo pravico. Poštena, stanu primerna vzgoja. Prospekti in natančnejša pojasnila se dobe pri ravnateljstvu knežjega in nadškofijskega konvikta v Gorici. _
Kupci pozor!
Zaradi družinskih razmer se iz proste roke proda najlepša kmetija. Celo posestvo meri 41 oralov zemlje in sicer hiajlepših njiv, travnikov in izvanredno lepih gosdov. Poslopja so zidana in deloma z opeko krita. K posestvu Ss spada en lep vinograd na novo zasajen. Goveje živine se lahko redi 12 glav in 8—4 konje in okoli 25 svinj. Posestro leži v ormožki okolici. Natančneje se izve pri ogledovanju posestva, naslov prodajalca pa v Upravništvu „SI. Gosp."	881
Dva ali trije dijaki se sprejmejo na stanovanje pri pošteni družini, Maribor, Reiserjeva ul. 6. 831
Hiša
•v Rušah na prodaj v v lepem in prijaznem kraju blizu cerkve in kolodvora. Hiša ima 3 sob« spodaj in 1 pod strešno sobo in 1 kuhinjo, dve kleti, kravji hlev svinjaki in Skedenj, vse v najboljšem stanu. K hiši pripadate tudi 2 lepi njivi, nov sadonosnik in vrt z brajdami. Zelo pripravni je za kakšnega penzijonista ali rokodelca. Samo za stanovanje, ki je sedaj v najemu, se plača 30 kron mesečno, (jena je 12.000 kron, 4400 kron je vknjiženih. Kupci Slovenci imajo prednost. Več se izva pri Francu Repolusku, posestnik v Rušah.
Trgovski učenec
z dobrim šolskim spričevalom se sprejme v trgovino z me-šaoim blagom Alojzij Pinter v Slov. Bistrici. Učenec mora tukaj trgovsko šolo obiskovati kar je velikega pomena.
Posestvo
lepo, ležeče v Tinjski fari, eno uro iz mesta Slov. Bistrica 12 oralov zemlje, vinograd, njive, travniki in gozd, hiša in gospodarsko poskpje, vse v dobrem stanu se za samo 5600 K proda. Plača se 2000 kron, drugo ostane lahko vknjiženo. Vse natančneje pri Frane Petelinc-u, Roteuhof Gornja Poljskava.
Trgovina tiskarne sv. Cirila v Mariboru
Koroška cesta štev. 5
i!
11 11 11 11
priporoča cenjenemu občinstvu svojo bogato zalogo	-■=
raznovrstnih križev
stoječih in stenskih, lesenih in nikljastih razne velikosti, po
izredno nizkih cenah. Na razpolago ima tudi ali pa oskrbi za ------
velike poljske križe
lesene podobe (korpuse) križanega, fino. umetno izpeljane 80, 90. 100 in še več centimelrov velike od 45 kron naprej. - -
u u
SI
_Istotako ima v zalogi molitvenike najboljše vsebine,
rožne vence priproste in line, velike stenske podobe v okvirjih in brez okvirjev, najnovejše ohhajilne podobe, male podobice, škapulirie. svetinjice, velike in male in druge nabožne reči.
n
Loterijske številk©:
Dne 3. avgusta 1912.
Gradec . 90 38 19 54 9
Dunaj . 41 61 66 86 53
Eno ure od Maribora, četrt ure od želez, postaje, 10 minut od cerkve, je na prodaj lepo posestvo z zidanimi poslopji, meri 88 oralov v en*m kosu, večinoma prvovrstnih travnikov in saionosnikov, drugo njive, vinograd in gozd, torej posebno pripravno za živinorejo in mlekarstvo, ker je blizu mesta in žel. postaje. Več pove upravništvo pod naslovom „Mlekarstvo". 787
Več hiš
za eno ali dve družini v Krčevini ni pri Mariboru, moderno in solidno urejene, pet minut od glav-nega kolodvora v Mariboru, se po ceni in ugodnimi plačilnimi pogoji prodajo. Vpraša se v uprav. 760
500 kron!
Vam plačam, če Vam moje sredstvo „Rias mazilo" v treh dneh ne odpravi brez bolečin kurjih očes, stiskov in vkoreninjene trde kcže. Cena 1 lončku z jamsb ^nirn pismem 1 K. Keme»y Kaset a» 1, Postfach 12/76. Ogrsko. t>->5
Proda so takoj 11 zelo lepih stavbenih prostorov med okrajno in dvema občinskima cestama pri D. M. v Brezju pri Mariboru, zraven cerkve in šole, sestojijo iz 2 parcel njiv, krog 12.960 □ metrov velike. Vpraša se v upravništvu. 364
Štefan Kaufman
trgovina z ieleznino
v Radgoni
priporoča najboljše oceloe kose in srpe pravo štaj. železo po najnižji ceni in solidni postrežbi. 601
Kovačnica
z orodjem vred se pod zelo ugodnimi pogoji proda ali pa da v najem. Prednost imajo oženjeni dobri krščanski mojstri. Zaslužek dober, ker kovačnica leži ob okrajni cesti, ki bo v kratkem času zvezana z novo cesto, ki bo peljala na Gro-belno. Več pove Frančiška Šuler, Pilštanj.	877
Nova vinska posoda fino izdelana iz Buhega kranjskega hrastovega lesa, močno kovana se dobi od 30 1 do 17 hektol. vsebine vsake vrste in po nizki ceni. KarolBah, scdar, Šmarje pri Sevnici ob Savi.
787
Zgubila se je velika plahta in ena koča na leiterslerškem bregu in se prosi, če je kdo našel, naj blagovoli naznaniti v Cirilovi tiskarni. _876
Jako redka priložnost pri nakupu enega jako lepega „Pathephona", ki igra brez igle, sliši se pravo muziko. Proda se sam „Pathephon" ali pa s ploščami vred. Več se izve pri Josipu Ravnjak, Sv. Lovrenc nad Mariborom.	873
Nadstropna najemninska hiša z
gospodarskim poslopjem in stavbenimi prostori se proda. 6 minut od novega dravskega mosta v Mariboru oddaljeno. Malo naplačilo. Vpraša se: RSckenzaungasse št. 10 v Ma iboru.	880
pri Mariboru.
Lepo posestvo na Pernici pri Sv.
Marjeti, se proda. Ogsega nekaj gozda, sadnega vrta in lep vinograd. Hiša nora. Ona 6000 K, od Maribora 1 uro oddaljeno Vpraša se pri gosp. Ribič Tereziji, Leiters-berg št. 116.	857
Mizarski poaočnik se sprejme pri Štefanu Erhartič, mizarski mojster v Rušah.	868
Stara dobroznana
gostilna
Suštarič v Maribora, Miihl-gasse 15, se takoj proda. Vpraša se pri lastnici ravno tam.	863
Leao posestvo, približno 3E oralov zemlje, t. j. njive, travniki itd. z lepim prostornim kmetijskim poslopjem, kletmi itd, hiša z gostilniško koncesijo se odda takoj v najem. Celo pos stvo leži na okr. cesti, četrt ure od trga Sv. Lenart v 81ov. gor. Letna najemnina, kakor druge podrobnosti pove oskrbništvo ¡irigičin« Hrast3vec (Guten-haag) pri Mariboru, pošta Sv. Lenart v S1.)V. gor.	830
Zarapj nabave motora prodam po ceni vso isapravo gepljna za mla-tilnico na kakšen visok pod. Močna železna kolesa z l"senimi zobi. Anton Štante, pos. v Št. Lovrencu pošta Štore.	850
Pridnega, poštenega kovaškega po. magača, kateri se dobro razume z ognjem delat, spreme takoj Matej Bregant, kovač v Orehovi vasi p. Slivnica pri Mariboru. 845
Gostilna
z gospodarskim poslopjem, z ena kim skladiščem, ledina sadnim vrtom, travnikom, njivo v bližini Maribora se takoj proda. Vpraša se v Maribora, Muhlgasse 15.862
PETELINE
čistokrvne, zlatorumene, „Orping-tonske" pasme, meseca aprila val-iene. Ctne za en komad, za vsak mesec starosti 1 K. Belgijske kunee dva do štiri mesece stare. Cena za par, za vsak mesec starosti 1 K 50 v. Zavojnina se računa po lastni ceni. Prodaja, dokler bo kaj zaloge Anton Slodnjak. trtuar in posest, p. Juršinci pri Ptuju.	801
Nova in že rabljena kolesa
(bicikeljne) in šivalne stroje v različnih cenah, kakor tudi popravila se iz»ršujejo točno in po niz ki ceni. Bicikelji in šivalni stroji proti malemu delnemu odplačevanju pri Jos. Kiittner, mehanik, Maribor, Korošsa ulica 17.	833
Ženitna ponudba.
Zaveden slovenski mladenič, neomadeževanega življenja, lastnik lepega posestva, oddaljenega tri minute od žel. postaje, 15 minut cd cerkve, v najlepšem kraju, posestvo je vredno 10 00 ) K, poslop ja vsa zidana, v najboljšem stanu, se želi poročiti z mladenko kat. narodnega mi-ljenja, prijetne zunanjosti neomadeževanega življenja, staro 20 do 30 let, tako, ki ima najmanj 2000 K denarja. Le resne ponudbe pod naslovom: „Obmejni Slovenec", na upravo. Slov. Gospodarja.	808
Kovačija z lepim hišnim iD gospodarskim poslopjem, hiša nadstropna, vse zidano in z opeko krito, potem vrt, sadonosnik z brajdami, velika njiva in travnik, krme toliko, da se lahko redi dve kravi, vse pri domu, mimo tekoči potok nudi tudi na vodno moč kaj napraviti. Poslopje stoji ob glavni cesti, za kovaško obrt jako dobra postaja, pripravno pa tudi sa vsako drugo, se zavoljo starosti in bolezni lastnika takoj pr< da. Več pove lastnik Franc Viher v Frama
822
Kupoi pozor! Proda se lepo urejeno srednje posestvo, ležeče ob občinski cesti, na leselem grifu v občini Zg. Ložnice, četrt ure od farne cerkve. Obstoji iz sadonos nika, c grajen s trstjem, dve njivi, ki merita skupaj en oral 989 sež-njev. Hišno poslopje je v dobrem stanu, z opeko krito, zraven tudi vrt za relenjavo in hlev s slamo krit. Zraven pripada g >zd, ki meri en oi al 289 sežojev. Zopet dragi ki meri 14 oralov 24 m', pašnik meri 11 oralov 17 m'. Kdor želi knpiti, zve vse natančneje pri pos. Roku Mlakeriu na Zgor. Ložnici hiš. štev. 6. Sv. Venčeslav, Slov. Bistrica.	888
Daimler automobil
s štirimi sedeži, 4 cilindri, z 20 konjskimi mečmi, vezi 6—70 km na uro, dobri gumi. Tekalni voz s certifikatom. Cena 1000 K. Se takoj proda. J Pfeifer, tovarna strojev, Hoče pri Mariboru. 818
Viničar
s 4 do 6 delavskimi močmi se sprejme za jesen Pogoji zelo ugodni. Vpraša se pri g. Rihardu Ogri-zeg, Sturmberg pri Mariboru, p. Pesnica.	817
Dobco id»či gostilna pri Duplek-čkem brodu se da v najem. Več pove Anton Mthir, Sp. Pobrežje pri Mariboru.	846
Resna ženitev.
Značajea obrtnik, z več tisoč kron prihranjenega denarja, se ž»li se' znaniti z mladenko katoliškega mišljenja in primernim premoženjem (vdova z enim otrokom ni izključena). Pisma se prosijo pod .zvest" na upravništvo tega lista. Tajnost stroga.	864
Poštena deklica iz dežele bi rada stopila v službo v Ljubljani v pošteni hiši. Ista bi se rada poleg drugega dtla tudi učila kuhati. Naalov pove upravništvo „Slov. Gospodarja".	866
Novozidana hiša s 4 sobami, dve kuhinji in drugim poslopjem, mala trgovina, zorana zemlja Je po ceni na prodaj. Vse ob cesti, ki pelja k Devici Mar ji. Več se izve pri g. Ferk, Pobrež št. 62, pri Mariboru.	868
Sprejme se mlad fant, do 16 let star kot hlapec k enemu kinju; ateo ima veselje, se tudi porabi v trgovini. Ponudbe na J. Traun, Ptujska gora.	£69
Slikarskega učenca, z dobro šolsko izobrazbo, sprejme Franc Ko-lar, slik. mojster, Krčevina pri Mariboru.	870
Učenca, kateri ima veselje do črev-ljarske obrti sprejme Ant. Trošt, Stolna ulica, Maribor.	867
Mežnarska služba se takoj odda pri Sf. Križu i*ri Belih vodah p Šoš*aaj.	71
Vinograd,
takega ki ima l.po lfgo, kjer rase milo vino, kupi g. Janez Jaunik, Gradec, Merangasse 83. Cena se naj naznani.	865
Kupci pnor I Vsled družinskih razmer je v večjem prijaznem kraju na Spod. Štajerskem na prodaj lepa zidana hiša z zidam n gospodarskim po-dopjem in 4 in pol o-ralov same ravne zemlje. Na travniku rase sladka krma in se lahko redi 3 goiedi in mnogo svinj. Ker je v trgu mnego gospode in vojaštva se lahke mleko in vsak pridelek doma drago proda. Hiša z posestvom je pripravna za vsakega posestnika, obrtnika, trgovca kakor penzijonista. Od železniške postaje pol ure oddaljen--. Cena 11.C00 kron, 1400 kron lahko ostane ležat. Naslov se izve v upravništvu Slov. Gospodarja pod štev. „11000".	872
Gostilna In kovačija se takoj proda if: pod ugodnimi pogoj. V kovačnici se zasluži lahko na mesec po 100 kron samo na gročšiui in je sposobno tudi za vsako drugo obrt. Kdor želi kupiti, naj se oglasi pri Simon Beljak, gostilničar in kovač v Dornavi p. Moškanjci. 882
.__
i ■ •.
m
ÍK«?: i i.KxnTi n • • -."h ? \

JUDSKA HRANILNICA in POSOJILNICA V CELJU
pegistpovana zadpuga » neomejeno navezo
v lastni hiši (Hotel „Pri belem volu") v Celju, Graska cesta 9, I. aadstr.
obpestujc
Hranilne vloge po 4Vj% brez odbitka rentnega davka. Sprejema hranilne knjižnice dragih zavodov kot vloge, ne da bi se obrestoranje prekinilo. Daje vložnikom na dara brezplačno hranilne nabiralnike. Sprejema p« seja eni sklepa vloge na tekoči račun in jih obrestnje od dne vložitve d« dne dviga.
upaduje
vsak torek in petek dopoldne. Prošnje se sprejemajo in pojaenila dajejo vsak dan, izvzetnši praznike, d*poldne od 8. do 12. ter od 3. do 6. ure pop. Za vplačila po p«šti se dajejo zastonj peštno hra-nilnične poloiniee št. 92465. Telefon ima št. 8. Za brzojavk zadostuje naflov: Ljudska posojilnica Celje.
posojuje
na zemljišča po 5% do 51/2%i z amortizacijo ali brez nje, na zastavo vrednostnih listin in na osebni kredit pod ugodnimi pogoji. Konvertuje vknjižene dolgove pri drugih zavodih in izterjuje svojim članom njih terjatve. Prošnje in listine za vknjižbo d»la brezplačno, stranka plača le k'leke.
I I III III I I III I I I t
brzoparilniki za krmo
izdelani v posebni novozideni tovarni za Alfa brzoparilnike.
! Patentirana iznajdba!
Kakor iz enega kosa vliti, zelo pri prosti, nad vse trpežni in praktični parilniki sedajnosti.
i10 , ..J • . J^to-posnemalnik.modei m
! Najostreje posnemanje ?
! 20 let nepoškodovan ! I,600.000jih je v rabi ? 950 odlikovanj i.t.d.
Delniška družba Alfa separator**Dunaj XII/3.

Nabavite si:
nosilce, okovje, strešno lepenko, čre-paljke, vodovodne cevi, štedilnike, stavbene potrebščine, mlatilnice za roko in na vitelj (gepelj), vitle, in vse druge poljedeljske stroje in erodje najboljšega izdelka in najboljše kakovosti; vozne plahte in vse druge predmete železniške stroke
„Merkur" P. MmM CšM
Mestni pogrebni zavod v Mariboru
Blumejugasse 14,
Tržaška cesta 16.
Tegetthoffova ulica 18,
P. n. občinstvu v Mariboru in okolici naznanjamo, da se je ugodilo dolgoletni želji občinstva iz desnega dravskega brega in se je v hiši
Tržaška cesta 16 n8tanovi[a zaloga rake v
v zvezi s prodajo vseh potrebščin za pogrebe, kjer se, kakor v glavni trgovini dobe vsi predmeti od priprostih do najfinejš-h po zelo nizkih cenah.
Ob tej priliki tudi omenjamo, da zavrnecao razšiijeno napačno mnenje, da se cene za pogrebe proti cenam prejšnjih let niso povišale, temveč so estale take kot poprej in 8'cer za me»tni delokrog Miiribor:
I.	razred, 5 duhovnikov,		6 vprežen stekleni mrliški				voz	K	840*—
n. a	»	3 duhovniki,	4	»	» ■	»	»	K	560'—
n. b	»	3" >	2	»	»	» '	»	K	350.—
m.	»	2 duhovnika,	2	» *	»	»	»	K	240"—
IV.	»	2	2	»	»	»	»	K	180'—
v.	»	1 duhovnik,	2	»	»	»	»	K	110.—
VI.	»	1 duhovnik,	2	a	odprti	»	»	K	80-—
VII.	»	1	z	nosilci				K	52-—
ahrbtniki
najboljše kakovosti po razno-	|
vrstnih cenah, nadalje	|
ninske dopisnice :	t
Savinjskih alp, papir-	|
nate čaše in iz aluminija, se	t
Za vrtne veselice:
lampijone, konfeti, serpentine karte za tombolo, papirnate - - krožnike, servijete itd. - -Zaloga raznega papirja.---
dobivajo pri tvrdki - -
II____
Goričcr & Leskovšek ♦ Zvema trgovina __J
r	Gorlčar & Ltskovsek
Celje, Graška cesta 7. ♦
Celje, Rotovska ulica št' 2.
V teh cenah so zapopadena vsa opravila za pogreb, kakor tudi vsa druga oekrb in pota, in je torej kako drugo plačevanje izključeno.	825
Pri prvih razredih se na željo v posameznih delih izpeljejo tudi zboljšave. — Za člane mariborskega društva za umrle pri južni železnici in njih družine dajemjo po pogodbi popust od gorojega tarifa. — Otroške rakve od K 1 40 naprej. Lesene rakve za odraščene od K 7 naprej t raznih cenah in Izpeljavah. — Največja zaloga medenih raket na Spod. Štaj. Prevzamem» tudi vsa draga mrtvaška opravila za najnižje eene. Pojasnila glede psgrebov se dajejo vsak čas v glavni pisarni Maribor, Tegetthoffova ce«ta št. 1*.
Pohištvo
razpošilja na vse strani trgovina s pohištvom
Kas»l Ps»eis,
Marlbcr, Stolni trg 6,
lepe postelje na valjar, nastavne postelje 16 K, kuhinjska oprava predalčne omare 28 K mize 9 K, stoli K 260, trde, polirane postelje 24 K, polirane mize 28 K, toiletno ogledalo 15 K, spalni divani, otomani, 50 K, jedilne mize na poteg 34 K, uinjati stoli 9 K, vse vrste lesnega in tapeciranega pohištva, posebni oddelek pohištva iz železa in medenine. Edini štajers. izdelek. Izvirne tovarniške cene. Žičaste podloge 8 K, matrace 6 K, železne postelje z ograjo 16 K, postelje iz medenine 68 K, emaj-
lirane postelje 40 K. Slobodnt na ogled. Sloboden nakup. Ceniki zastonj in franko.
VSAKE VRSTE K. K A K li E R
0t GRAVER ^«v
HrajsraA '
Svoji k svojim I
Priporoča se največja in najcenejša svetovna pripoznana slovenska trgovina
Rafael Salmič
, Harsidni dom.
Ogromna zaloga vsakovrstnih pravih švicarskih ur, slatnine srebrnine in optičnih predmetov.
Najnlije ct»e! postrežba točna! m*Sr mali deblčekI pobro ime!
Razpošiljanje blaga po vseh delih k veta. Vsak Slovenec zahteva moj novi veliki cenik, katerega dob zastonj in
poštnine prosto. Ni tisoče Z8hvainih p;rem lem prejel vsled dobre in poštene postrežbe.
Slovenec Konrad Skaza
St. Ulrich Groden Tirolsko.
PlfiporOCcIffiO SW@JIW? edino slovensko tovarniško podjetje na Spodnjem Štajerskem:
swr somišljenikom:
a	,------------------------- —
a« _____.... .__; pivovarni Žalec in Laški trg
termalno in	.	. 781
granatno pivo. Slovenci podpiraimo svoje domače podjetje.
Hiša v Mariboru
(Melje), pripravna za vsako obrt z devetimi starcvanji, z lepim vTtom in njivo, se pod jako ugodnimi pogoji takoj proda. Vei se izve pri lastnik-1, Maribor, Khisl-gasse 8, 1. tiad9trcpje	695
nnnnnmmn
Učenec,
s hrano in vso oskrbo se takoj sprejme pri M. I geiju, urariu v Maribora, Gosposka ul 13. 747 ' i««!««*»!!ss«ii3W<'£air
Atelir za vsa
umetna cerkvena dela. 838
Slovenske cenike zastonj in franko. Za vsaki poljubni kip originalne fotografije, za oltarje itd. originalne načrte pošljem hitro in brezplačno. Velika zaloga sv. razpel in olnato-tiskanih na platGO navle-čeno. Vsakemu, tudi najmanjšemu naročilu pri-datek. Pri večjem naročilu in promptnem plačilu primeren popust
Cene brezkonknrenčne.
55
eštajerska lin
zadruga z atosntje«!© zavezo.
Stolna ulic@ štev. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Hranilne vloge
ee sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4'/»*/ » proti tri mesečni odpovedi po 4"/4,/9. Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vgftcega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po poiti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078), Rentni davek plača posojilnica sama.
Posojila, se dajejo
16 članom in si ser: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 5°/«, na vknjižbo «ploh po 5'/«'/oi na Tknjižbo in poroštvo po 57470 ia na osebni kredit po 6*/». Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last prati povrnitve gotovih stroškov, ki p* nikdar ne presegajo 7 K. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopold. in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne, izvzemši praznike. V uradnih urah se spre-ema in izplačuje denar.
Pojasnila se dajejo
in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8. do 12. uri dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne.
Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike.
I
mm	m
itania
gj$ 386
Nenavadno hiter razvoj pare.
Pošilja se na poskušrtjo.
Tisoči že v rabi.
Zahtevajte
GGnike,
'"'-•«asi / inT®® - IhM'iii'iiiwwiwiUiii.

narejeni iz kovanega železa in kovinaste pločevine, torej nepokverljivi.
Vsako kurivo porabljivo.
70 odst. kuriva še prihrani.
Zastopniki se iščejo
„Titania" pa-rilnik se lahko uporabi tudi za kuhanje žganja če se predene zato posebna priprava.
ÎEË2 Avenarius
644
Pred pona-
(Patent)
že nad 35 let najboljše sredstvo za konserviranje lesa. -rejanjem se svari. — Prospek itd. zastonj.
KarbotiEiejum tovarna R. Avanarius, Amstetten n. Oe.
Edina predaja za Maribor in okolica Opekarna Melje in Rszvanje. Telefon 136.
„Tftania-Werke ,Wels 136,2gor.«,vÖW,
Največja specialna tovarna za parilnike na Avstro-Ogrskei® Glavno zastopstvo Franc Asen, Sradeč, Marlengasse 22.
•■9 "P
O
a
m
• I
M il
Hainoveiii Pfeifer«
motor
sta bencin
ali surovo olje. ¿a gonidbo mlatilnic, rezalnic, mlinov in drugih strojev. Ta konstrukcija je najmočnejša, zanesljivejša in priporočljivejša za neizvežbane kmete.
Posebni ceniki naj se zahtevajo zastonj in poštnine prosto.
T PfftlfM» tovarna polje-U. riCUCI, deljskih strojev, livarna železa in medenine Hočah pri Maribora. Domača tvrdka. 546
Dober tek
je dobra stvar! Zanemarjaj je nikar!
Dober tek
imaš vsak dan, ako vživaš
694—7
Želodčni liker >FL0RIAN« je pripravil tek in prebavo marsikomu, ki je zaman kupoval druga in neprijetna zdravila!
Naslov za naročila: »FLORIAN«, Ljubljana.
ledka priložnost! umetno moštovo esenco
I
Na prodaj so pri
JOŽEFU l»l ftfifl* Mariboru
TegetthofTova ulica 21 vsakovrstni železni lonci, motike, senene vile, žage in drugi železni predmeti za polovično ceno.	874
OBJAVA.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjamo, da od dne 15. avgusta sprejemam vsaki dan naročila ker sem oddal v najem svoj atelir gospodu Addfu Skušek, fotografu v Mariboru, koji otvori v mojih prostorih podružnico. Priporočava se spoštovanjem
Franc štornik, Adolf Skušek,
875	Sv. Trojica v Slov. goricah.
Zagorsko belo t pno, portland- in roman-cem«nt, traTerze,
vezno železje, žetezje za okove votov, štedilnike, posamezne dele štedilnikov za vzidati, lite in bakrene kotle, okove za stavbe, barve vseh rrst, Tomaževo žlindro, oglje za kovače (koks), kakor tndi vsa vrste Žeiezja, zaloga vseh vrst desk, lat in drogov. Dobi se vse najceneje pri
Alojziju Maček,
Maribor, Tržaška cesta 25, sraven bolnišnic« 479
si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi sod izvrstne, obstojne in zdrave domače pijače. Cena 1 steklenici za 150 lit. 4 kron«. Dobi se samo
529
v drožeriji Maksa Wolfram,
Maribor, Gor. Gosposka ulica.
ari
ciancic
umetni in stavbeni kamnoseški mojster» v laribiiru
Schlllerstrasso 25,	,
izdeluje marmornate oltarje, prižnice, podobe, nagrobne kamne, grobišča, fotografije na porcelan, svetilke (laterne), ograje itd.	632
Velika zaioga nagrobnih kamnov.
Se priporoča velespoštovanjem Kari Kociančič.
Kdor llubi dobro kavo
naj vporablja kot pridatek samo
pravi „Franck", ki se spozna po tyornidni znamki, t. j. kavinem mlinčku.	12S2
Delniška glavnica 8 milijonov kron.
Podružnica
lubljanske
Rezervni zaklad 800.000 kron.
atme
sprejema viogj© na vložne knjižice in jih obrestuje po od dne vloge do dne dviga brez vsacega odbitka.
0
v Celju
Vloge na tekoči račun obrestuje naikulantneie.
Izdajatelj in založnik: Katoliško tiskovno društvo.
Odgovorni urednik: L. KEMPERLE.
Tisk tiskarne bv. Cirila r Maribora.