iieíuje: IVAN SEVŠEK jovarja: CILKA KREGAR jtevüo ljudi, ki iščejo jjvje v tako imenovanih '¿unskih toplicah« pri Pod- jtku, je vsako leto večje. lf zato smo za mali inter- [ izbrali tovarlšico Cilko jgar, ki letos že tretje j prodaja vstopnice za ko- jje v atomskih toplicah in ej lahko spremlja vsa gi- ija glede števila gostov, stopnice za kopanje v ifflskih toplicah pri Pod- rtku prodajate že tretje j. Kako ste pričeli s tem om? »To delo sem spre- I na prošnjo turističnega štva Podčetrtek- Je pa to sezonska zaposlitev, ker xdisce nima zaprtih pro- K»v in pride v poštev za «nje le poletje. Tako ij že tretjo leto prodajam plice in opazuj eni go- « V tem času ste jih go- ti dobro spoznali. Kakšnih tov pa je največ? »Zdaj, je promet tako zelo na- el, ne morem reči, da ïam kopalce podrobneje, ¡noma so to ljudje, k: jih Si kakšna bolezen ter '.\o zdravje pri nas. Prilla- li pa od vsepovsod. Tako precej Nemcev, Avstrijcev, ijanov, veliko jih pride s /atske in Srbije. vel:ko je sveda tudi Sloven- .4 Koliko kopalcev pa je prečno pri vas, če je le- vreme, primerno za ko- lje? »Letos jih je zelo ve- ), med tednom okrog 1000 Je več, ob sobotah in ne- jah pa pride tudi 3000, rda še več. Za toliko ljudi kopališče odločno pre- hno, mala olajšava je le en, ker zdravniki ne pri- •očajo več kot 20 — 30 mi- kopanja dnevno. Voda je Meč zelo radioaktivna in bilo daljše kopanje lahko rda škodljivo. Tako se to izmenja precej ljudi.« bi izgledala primerja- •ned lanskim in letošnjim «n? »število ljudi, ki se l-J° zdravit v atomske top- ije letos zelo naraslo. '' gotovo je letos dvakrat gostov kot lan', morda Točnih podatkov pa vem. Zadnja leta promet n° hitro raste in če se »ko nadaljevalo, ne vem, 0 bo v prihodnje.« Pro- ste tudi zdravilno vodo? 'eda, in to prav veliko. Joo jo ljudje kupijo tudi J do 3000 litrov ter jo od- na domove.« Po čem 50 vstopnice za kopanje? več vrst vstopnic. 6(1 kopališča stane 1 di- nar, vstopnica za en dan in eno kopanje stane 4 d i nanje, za več dni ter dve kopanji pa 5 din. Imamo pa tudi 10 kabin, kar je sicer premalo, vstopnica zanje in za eno kopanje pa velja 8 din. Liter zdravilne vode pa stime 50 par.« SKUPŠČINA STANOVALCEV V sredo, 7, julija je bila v dvorani gostišča Hum v Laškem skupščina stanoval- cev stanovanj, ki jih ima Sta- novanj sko-komuna,Ino in grad- beno podjetje Laško. Na skupščini so izvolili organe skupščine in predstavnike stanovalcev in ustanoviteljev v razširjeni delavski svet po- djetja, imenovali pa so tudi 2 predstavnika stanovalcev v stanovanjsko arbitražo. Poleg tega pa je na skupščini poro- čal tudi direktor Stanovanj- skega in gradbenega podjetja Laško o dosedanjem poslova- nju podjetja, razpravljali pa so tudi o problematiki sta- novanjskega gospodarstva. I. S. UPOKOJENCEM NOVA STANOVANJA V Laškem so pravkar do- končali zadnja dela za nov dom upokojencev, manjka le še priključek na električno in telefonsko mrežo. Urejena je že tudi okolica doma, tako da bo dom še ta mesec prev-. zel zavod Dom upokojencev Laško. V domu bo poleg 21 stanovanj za upokojeniške družine tudi prostor za dru- žabno življenje ter prostori za prehrano ter drugo oskr- bo. Objekt je stal okrog 2,7 milijona din, del denarja je prispevalo Stanovanjsko po- djetje Laško iz svojega skla- da za stanovanjsko izgradnjo, del pa je dala republika iz stanovanjskega sklada upoko- jencev. , I. S. PRISPEVEK TUDI V LOČAH IN VITANJU Doslej so prispevek za uporabo mestnega zemljišča v občini Slovenske Konjice plačevali občani občinskega središča in Zreč. Da bi bila zagotovljena prepotrebna sre- dstva za komunalno ureja- nje tudi drugih dveh večjih krajev v občini,' to je Loč in Vitanja, naj bi v bodoče plačevali omenjeni prispevek tudi v teh dveh krajih. Sa- mo po sebi je umevno, da prispevka ne bo potrebno plačevati od objektov in ze- mljišč, ki so namenjena kmetijski proizvodnji, tem- več samo od ostalih. Stopnje prispevkov v občini so enot- ne in sicer po 13 starih di- narjev od enote stanovanjske površine in 3 stare dinarje ] od kvadratnega metra neza- , zidanih stavbnih zemljišč, i znotraj zazidalnih površin, po ' zazidalnem načrtu. NAJETA POSOJILA Pri Skupščini občine Slo- venske Konjice so najeli dvoje manjših posojil in si- cer iz prenehalega DIS, kot delež občine pri izgradnji ne- katerih objektov. Tako so najeli kredit v višini 50.000 dinarjev kot delež občine pri izgradnji Zdravstvenega do- ma in 100.000 dinarjev prav tako kot delež občine v iz- gradnji osnovne trase vodo- voda Žiče—Draža vas—Tepa- nje — Tepanjski vrh. Oba kredita bo občina odplačala v šestih letih in sicer iz us- treznih skladov, ki se formi- rajo pri občinski skupščini. POŽAR V LOŽNICI Opolnoči je izbruhnil ogenj na gospodarskem poslopju DRAGA VIZOVIŠKA v Lož- nici pri Žalcu. Pozneje so ugotovili, da je požar nastal zaradi nestrokovno izpeljane električne napeljave. V ognju je izginilo razno orodje, voz, seno, kokoši in drago. Gasilci iz večih pro- stovoljnih gasilskih društev so uspeli s hitro intervenci- jo obvarovati pred ognjem sosednjo stanovanjsko hišo. škodo so ocenili na približ- no 150.000 dinarjev. NAJSLABŠE V GOSTINSTVU Zoper žalsko gostinstvo je slišati kar precej pripomb, ki niso ravno •vzpodbudne. K vsakodnevnim pripombam pa je po strokovni plati dodal še svoje inšpektor dela pri Skupščini občine Žalec, ki v svojem poročilu med dru- gim ugotavlja tudi naslednje: »v gostinskih organizacijah delajo delavci še» vedno po 16 in več ur vsak drugi dan, nimajo prostega dne v tednu in jim tudi ni omogočeno iz- koristiti redni letni dopust. Te delovne organizacije ni- majo urejenih samoupravnih aktov in ne določb o varstvu pri delu. Delavci sploh niso seznanjeni s svojimi pravi- cami«. K temu je kar težko še kaj dodati, toda če bo šlo tako naprej, se zna primeri- ti, da bodo odšli še tisti go- stinski delavci, kolikor jih je, potem pa bo lahko »zaviha- la rokáve« uprava podjetja in na lastni koži skusila, ka- ko je s temi rečmi. Morda bi bilo potem bolje .. .? Kdo ve! VIŠKE BODO VRNILI GOSPODARSTVU Iz dosedanjih gibanj do- hodkov ožjega proračuna ш dohodkov temeljne izobraže- valne skupnosti v Žalcu so ugotovili, da presegajo z zve- znim zakonom določeni li- mit. Do konca maja je zna- šal presežek nekaj manj kot 100 starih milijonov, zato so na zadnji seji skupščine skle- nili, da je potrebno pripra- viti ukrepe, na podlagi kate- rih bodo ta sredstva vrnili gospodarstvu. O tem bodo odborniki dokončno sklepali na seji skupščine v mesecu septembru. PORAST PREBIVALSTVA Znani so že podatki letoš- njega popisa prebivalstva, ki je pokazal, da se je v občini Žalec število prebivalcev v zadnjih desetih letih poveča- lo za nekaj več kot 2.000 lju- di in šteje danes občina 33.439 prebivalcev. Iz podat- kov popisa pa je tudi razvid- no, da živi na področju ob- čine 9.868 družin v 9 242 sta- novanjih iz česar je vidno, da manjka v občini nekaj več kot 600 stanovanj. Iz iste- ga vira je tudi podatek o tem koliko je iz žalske obč> ne zdomcev. V tujini je za- časno zaposlenih 856 delav- cev. Največ jih je iz Žalca in sicer 61, iz Polzele 40, Prebolda 34, iz Lobj in Ka- sa z pa po 38. V zadnjih de- setih letih se je število pre- bivalcev Žalca skoraj podvo- jilo in šteje danes 2.758 pre- bivalcev. SPOMINU VELIKE- MU SKLADATELJU Pevski zbor slovenskih pro- svetnih delavcev »Emil Ada- mič« se je zbral na skupnih vajah, ki bodo trajale en te- den na Ljubnem ob Savinji. V sredo popoldne so pevci's posebnim avtobusom odpoto- vali v Luče, kjer so ob spo- meniku skladatelja Blaža Ar- nica zapeli dve pesmi. Pokoj- ni skladatelj je imel zelo tes- ne stike z omenjenim .zbo- rom zato so se pevcj na tak način oddolžili njegovemu spominu. NIZKA ZASEDE- NOST KAPACITET Turistični promet. v mozir- ski občini je v lanskem letu sicer močno napredoval, ven- dar še zdaleč ne tako, kot bi bilo zaželjeno. V občini so zabeležili 42.770 nočitev, od tega je bilo 7.914 tujih. V povprečju je bila razpoložlji- va postelja zasedena samo 31 dni v letu, kar pa je nedvo- mno izredno malo. Najbolje se je pri tem odrezal hotel z 20-odstotno zasedenostjo kapacitet, sledijo družbena gostišča z 19 odstotki, počit- niški domovi in penzioni z 12 odstotki m privatna gosti- šča s 4 odstotki zasedenih razpoložljivih kapacitet. Ne- dvomno bo potrebno še pre- cej ustreznih prijemov na področju turistične politike, da bo dosežena primerna turistična gostota, ker bo le tako lahko postal turizem dejavnost z odločilnejšim vplivom na razvoj gospodar- stva v občini. VLOM V ŠENTVIDU Neznanca je ponoči zami- kala samotna baraka, last že- lezniškega podjetja, ki je stala v Šentvidu pri Grobel- nem in služila za prodajanje kart. Storilec je s kamnom razbil okno in odnesel ročno blagajno. K0 jo je odprl je bil verjetno presenečen — v blagajni je bilo samo 13 di- : narjev. Nesrečna številka, ! kaj? ! ZMAGOVITA EKIPA Na minulem republiškem tekmovanju ekip prve pomoči I v Velenju je prvo mesto zasedla celjska ekipa. Ekipo sestav- lja osem ljudi, tako, da sta dva vedno v rezervi. Obstaja že tri leta, v tem času so za priprave porabili dvesto ur. Le- I tos so še posebno prijeli za delo, ker so bili na nekaterih prejšnjih tekmovanjih nepravilno ocenjeni, in uspeli. Pripra- ve je vodila dr. Božena Medved. I Petim udeležencem tekmovanja v Velenju smo zastavili vprašanja — o tem, kaj jih je motiviralo, da so se odločili za sodelovanje v ekipi, s kakšnimi občutki so šli na tekmo- Ï vanje in kakšni so njihovi načrti za sodelovanje v ekipi v prihodnosti. NEŽIKA DOBOVIČNIK — Pred tekmovanjem smo imeli precej treme, saj je sodelovala tudi ljubljanska ekipa, ki je lani na zveznem tekmovanju zasedla prvo mesto. Ko smo potem vendar zmagali, kar verjeti nismo mogli, da smo res prvi. Nekaj časa bom v ekipi še sodelovala, saj se čudovito razumemo, če bo or- ganizirano zvezno tekmovanje bom gotovo šla. PAVLE BOŽIĆ — Za delo v ekipi prve pomoči me je navdušil dr. žuntar. Za tek- movanje v Velenju smo bili dobro pripravljeni jn prepri- čani v svoje znanje. Imeli smo tudi dober razpored, saj smo lahko opazovali druge ekipe kako delajo. Naša na- loga je bila obvezati zlom nadlahti in rano na glavi. Mi- slim, da bomo z isto ekipo delali tudi v prihodnje. SILVA ZADRAVEC — Za delo v ekipi sem se odločila iz različnih razlogov in ni mi žal. Res so nam prirpave vze- le • precej časa, ampak ker smo se zelo dobro razumeli, je bilo tudi zelo prijetno. Prvega mesta nisem priča- kovala, zato je bilo to tem večje in bolj prijetno prese- nečenje. Za nadaljne sodelo- vanje se še nisem odločila, ker imam precej dela in ne vem, če bom našla dovolj časa. RAFKO GRABNER — Za sodelovanje v ekipi sem se ( odločil predvsem zaradi pri- jetne družbe. Na tekmovanje smo bili dobro pripravljeni, I vendar je bila osvojitev prve- ga mesta med štiridesetimi e- kipami za nas velik uspeh. I V ekipi mislim še sodelovati, posebno če bo tekmovanje potekalo*tudi v zveznem me- I rilu. Seveda pa želim, da bi ostala sestava ekipe neizpre- menjena. POTEKO MARIJA — Za sodelovanje v ekipi sem se odločila na prigovarjanje ko- legov. Osvojitev prvega me- sta na republiškem tekmova- nju je bila zame veliko pre- senečenje, posebno zato, ker že na občinskem nismo za- sedli najboljšega mesta. Če bo tekmovanje v zveznem meri- lu, bom prav gotovo sodelo- vala. Tako so o svojem sodelovanju na republiškem tekmo- vanju pripovedovali člani zmagovite ekipe. Kaj bi lahko sto- rili drugega, kot da jim zaželimo, da se jim uresniči njiho- va skupna želja — sodelovati' in doseči čim boljše rezultate na zveznem tekmovanju?