SONDIRANJE Y JAMI BRLOYKI FRANCE LEBEN Ob priliki sondiranj v jam ah v okolici O rehka p ri Postojni je arheološka ekipa Sekcije za arheologijo SAZU v ju liju 1956 izvedla tudi poizkusna izko­ p av a n ja v Brlovki ali Brlovi jam i. Jam a leži n a vrhu grebena, ki loči O rehovško od S ajevškega polja nekako v višini 650 m etrov nad m orjem . Dohod do nje je po cesti, kii veže H ruševje z O rehkom . Od vodnega zb iraln ik a za Postojno je oddaljena še okoli 20 m inut hoda. V hod v jam o je podom a odprtina, ki m eri v prem eru približno 15 metrov. Jamo o b d ajajo s tre h strani navpične stene in le na severni strani je možen dostop, k er je tam teren nekoliko položnejši. V endar je tudii tu potrebna vrv ali lestvica zaradi trim etrskega skoka. D no jam e pokriva veliko podorno k a ­ m enje, pod vhodom p a je tudi velik nasipni stožec, podornega m ateriala. Jama se v notran jo sti precej razširi, v severovzhodni sm eri pa strm o pada in se n a ­ d alju je z rovom, ki pa še ni raziskan. P o pripovedovanju dom ačinov so v jam i že bila razna, verjetno divja iz­ kopavanja. To se m ore opaziti tudi v nasipnem stožcu. Žal pa za dela v jam i nim am o nobenih poročil. V znanstveni lite ra tu ri jo o m en ja tudi K. M oser kot jam o s predzgodovinskim i ostanki.1 N am en sedanjega dela je bil, da bi v jam i s sondam i ugotovili vsaj profile zem eljskih plasti. Žal so pa vsa tla pokrita z velikim podornim kam enjem , ki bi ga bilo potrebno p re j razstreliti. Možnosti za to p a p ri sedanjih delih ni bilo. Zato so se dela om ejila le n a m anjše sonde m ed kam enjem . Profil pod veliko podorno skalo ob vznožju nasipnega stožca nam je pokazal črnosivo humozno, pod n jo p a sivorjavo peščeno plast. V obeh plasteh so ležale različne kosti velikih živali, verjetno kakšnega goveda. N ekoliko globlje pod skalo je bilo n ajd en ih tudi troje šil, izdelanih iz živalskih kosti. N a d a ljn ja dela so m orala biti p rek in jen a, k er bi bilo treb a skalo n a jp re j o d stran iti ozirom a razstreliti. Sl. 1. Ploščato šilo iz živalske kosti: dolž. 13,1, šir. 2,4, deb. 9,9 em, je grobo izdelano. Z unanja površina je hrapava, n o tran ja pa n ekoliko bolj gladka. Konica je slabo izdelana; glajena je le na notranji stran i in ob desnem robu. Spodnji del šila je odbit. Sl. 2. Šilo iz živalske kosti: dolž. 11,2, premer 1,0 cm. Zunanja stran je dobro zglajena. Konica je precej dolga in tanka, vrh je pa odbit. Spodnja stran šila se končuje v sklepno glavico. 1 Der Karet und seine Höhlen, Triest 1899, 41; Moser poroča, da je v imenovani jami našel deset človeških lobanj, katere je klasificiral kot gradivo iz časa turških vojn. Razen ostankov razne favne pa drugega materiala ne omenja. SI. 3. Šilo izdelano iz živalske kosti: dolž. 18,3, šir.1,9, deb. 0,8 cm. Šilo še ni dokončno izdelano, videti pa je, da je bilo v rabi. Konica je zelo tanka in glajena, n a koncu pa je odebelitev v obliki m ajhne glavice. Spodnji del šila pa tvori kostni sklep. Slučajne najdbe v Brlovki pričajo, da je predzgodovinski človek jamo obi­ skoval, če ni v njej mogoče tudi prebival. Šila, ki so bila najdena skupno z živalskimi kostmi, kažejo po svoji obliki in obdelavi na neolitično dobo. RIASSUNTO Scandaglio nella grotta Brlovka Nel 1956 la Sezione archeologica dell’Accademia Slovena di scienze ed a rti eseguì tasti archeologici nella grotta Brlovka m enzionata già da Moser. Per ragioni! tecniche i lavori doverono essere sospesi. Sotto una roccia si furono tro ­ vare tre lesine d’osso preistoriche. T. 1