Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman veljii: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljd: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: S kr.. če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob uri popoludne. ^tev. 174. 7 Ljubljani, v torek 3. avgusta 1886. Letnilc XIV. Ljudski zbor v Budapeštu. Ljudsko zborovanje, za ktero se je v Budapeštu mnogo pripravljalo, vršilo se je dne 1. avgusta t. 1. po unanje soditi mirno in redno. — Vlada je že skrbela za red in divji lov, v kterem je na tisoče izgrednikov se vlovilo, sta vplivala, da ni bilo posebnih nemirov. Spodletel je tudi poskus antisemitov, ki so hotli zborovanje po svoje zasukati. Blizo 6000 ljudi se je zbralo na vrtu bivšega strelišča, zastopano je bilo vse prebivalstvo glavnega mesta, vendar odlikovali so se posebno dijaki in mali obrtniki ter nižje ljudstvo. Zborovanje se je začelo ob polu štirih. Dijaki zapojo „Kolcsey-jevo himno" in predsednik priprav-ljavnega odseka, poslanec Geza Polonyi pozdravi zbor in predstavi politiškega komisarja redarstvenega svetnika Majtheny-a, ki se vsede k govorniški mizi. Predsednik pove, da je IIod-Mezdvasarhelijeva neodvisna stranka poslala zastopnika, bere potem telegram mestne občine v Pak, ki pošlje zborovanju patriotično pozdravljenje. — Za predsednika se izvoli Polonyi, in v perovodja: Emil Abranyi in sotrudnik „Egyetertes-a" Ladislav Seheffer. Polonyi pripoveduje, kako odkritosrčno in veselo je narod pozdravil spravo z vladarjem. Večina je žrtvovala kar moč skupnim zadevam. Videti je bilo, da se zgublja antipatija (mrženje) do skupne armade. A dnevi maja so narodu do dobrega pokazali, pri čem da je! 24. maja je bil venčan grob tistega, ki se je bojeval zoper deželo. Ministerski predsednik se je zmotil, ko je rekel, da v najviših krogih ne odobravajo tega čina. Poveljnik vojne na Ogerskem , Edelsheim-Gyulay, je bil vpokojen, in general Jansky povikšan. S tem je bil ponižan ves ogerski narod, in narodno čuvstvo močno vžaljeno. V takem času, ko je narod zatiran, moramo, glede na posvečeno osebo kralja, odkritosrčuo, kakor se Ogrom spodobi, glas povzdigniti, da se nihče nima vriniti med kralja in narod. Tisti, ki pravijo, da ljudski zbor ni kompe-tenten za tako izjavo, ne poznajo demokratskega značaja naše vstave in važnost svobodnega ljudskega zborovanja. Govornik upa, da ne bode sovraštvo ali zavist motila složnosti in patrijotičnega čina, ki ga stvarja današnji zbor. Za tem je govoril baron Ivor Kaas. On ne pozna drugega prava, kakor tistega, ki je v ljudskih zborih. Za izgled so mu Atene in rimsko ljudstvo, zbrano na trgu (forum). Kedar pride kralj, skličejo ljudstvo na ulice, in ako smemo „eljen" klicati, smemo tudi imeti ljudske zbore. Venčanje kraljevo je bilo javno. V vojski se obrača kralj na „svoje narode", kterih je več milijonov. Ogersko ljudstvo želi, da bi vojna ne bila več država v državi, in da bi rodoljubje v vojni ne štelo se več v pregreho. Govornik prebere potem resolucijo, kakor jo je nasvetoval odsek, to resolucijo, pravi, sme podpisati najzvestejši pristaš vlade pa tudi ud najskrajnejše levice. Glasi se resolucija: Ljudski zbor, sklican v Edelsheim-Janskyjevi zadevi, sklene: 1. Naznanila najviših odločilnih krogov, razglašena v najnovejših časih v zadevah skupne vojne, so čast ogerskega naroda in njega vstavne pravice globoko razžalile in ljudski zbor protestuje zoper te ukrepe in razglase. 2. Ogerski narod brani svojega venčanega kralja v podedovani zvestobi in s požrtvovalnostjo v stoletjih skušeno, a da bode mogel ogerski narod v armadi, ktero vzdržuje z velikimi žrtvami, imeti poroštva svoji časti, ustavi in prihodnosti, da se ohrani med vojaštvom in meščanstvom sporazumljenje in da bode mogel ogerski narod zastaviti svoje nravno in gmotno moč v varstvo drugih dežel Njih Veličanstva — zarad tega je želeti in je potrebno, da se državnopravna samostalnost naše domovine in zgodovinska slavnoznana čast ogerskega kralja tudi v armadi prizmi in po stalnih navodih veljavna postane. Potem nastopi Karol Eotvos, živo pozdravljen, in opomni najprej, da je pred 8 leti tukaj govoril za resolucijo, ki je zadevala politiko v Bosni. Sedanja prilika je pa veliko važneja, ker tukaj gre za čast domovine. Dejanje tega generala kaže, da se merodajavni krogi prav nič ne ozirajo na želje in zahteve ljudstva. Eotvos je potem govoril tako, kakor da bi ne poznal niti Avstrije, niti cesarja, marveč le ogerskega kralja in po njegovih mislih menda Avstrija ni za druzega, kakor da brani in varuje Ogersko. Kar je dalje govoril o vzgoji armade, o nji poklicu, ni da bi tukaj razpravljali. Generala Janskega je imenoval le kazalca na uri. — Govoril je potem o nabiranji za spomin Radetzkega in se jezil nad odlokom bonved-ministra. Najhuje, pravi govornik, ga je zadela motivacija (podkrepljenje), da je Radetzky zmagoval z ogerskimi polki, naj se raje spomin postavi polkom, s kterih pomočjo je Ra-detzky zmagal. Meščanstvo in vojna morata biti jedne misli, kar se tiče rodoljubja. Namen, kterega imajo nekteri z armado, se ne bo dosegel, ko minejo tri leta, vojak postane zopet meščan. Govornik priporoča resolucijo, rekoč, kedar bomo imeli svojo armado, takrat se ne bode treba ozirati na take male generale. Predsednik Polonyi prebere potem telegrame in pozdravila več občin in dijaških korporacij. Oton Herman pravi, da je raztrgano zagrinjalo, ktero je zagrnilo I. 1867. žalostno preteklost, in Janski, vzgojen v vojašnici, je uničil vse, kar so si politikarji osvojevali in stvarili. Govori še enkrat Eotvos ter pravi: Ogri se bojujejo za svobodo vseh dežel. Govori še mnogo zoper stoječe vojske. Tukaj, pravi govornik, ne delamo strankarske politike, marveč ogersko-narodno politiko, proti Dunaji obrnjeni kličemo: do sim-le, a ne dalje. — Resolucija se sprejme enoglasno in sklene se, da naj jo Iranyi kakor peticijo predlaga državnemu zboru. V sklepnem govoru priporoča predsednik navzočim, naj z dostojnim obnašanjem pokažejo, da je bilo tukaj zbrano prebivalstvo glavnega mesta, a ne sodrga ljudstva. (Toliko bolj žalostno, ako se omikano ljudstvo po bleščečih frazah dd navduševati, ter nima toliko bistrouma, da bi do dna videlo). Zborovanje se je končalo ob šestih in red je vladal skoz in skoz. — Množica je pozdravljala Eotvos-a, spremljala ga z živahnim odobrovanjem dokler se ni odpeljal. Kdo pa je ta Eotvos? To je tisti odvetnik, ki je tako ginljivo in vestno (?!) zagovarjal jude v Tisla-Eslarski zadovi; antisemitje so ga hotli odkloniti od govorjenja, a množica ga je burno pozdravljala in hvalila. Tak je tak, slavni govornik! Židje? Nekteri so naši Galiciji nevoščljivi, da je v novejšem času ona največo samoupravo dosegla; vendar jej tega zavidati ne smemo, ker se ta velika dežela pri vsem tem le svojemu propadu bliža. Pod krinko novodobne svobode sicer od ene strani prav lepo napreduje, pa ne tamošnje poljsko - rusinsko ljudstvo, marveč tamošnje mnogobrojno židovstvo, ktero Slovanom njih gostoljubnost s tem plačuje, da se proti njim tako obnaša, kakor v basni nehvaležni jež proti gostoljubni lesici, češ, ako ti ni prav, se pa kam drugam preseli! Tretjina tamošnjega veleposestva je že zdaj židovska lastnina, a druga tretjina jim je tolikanj zadolžena, da bode prav v kratkem času tudi židovska postala. Neki židovsk list se je hvalil, da je 80°/o zemlje židovske. Kako to hitro raste, je iz tega le razvidno: Leta 1876 bilo je v deželnih bukvah 324 židovskih veleposestnikov vknjižeuih, do 1. sept. 1877 pa je njih število že do 384, toraj za 60 poskočilo. — Še hitreje pa gredo meščani in kmetje v nena-sitljivo židovsko žrelo, kajti veliki židovski kapital skrbi, da je trgovina iu obrtnija skoraj izključljivo le v židovskih rokah. Tudi v Lvovu so vse glavne hiše židovska last. Ako se namreč število kristijanov v teku časa za kakih 12°/0 pomnoži, pomnože se židje v tem času že za 25 do 28°/0. Vsled tega imajo v Galiciji že v 45. mestnih zborih večino, v 10. so židje župani. Eksekutivne prodaje posestev se v Galiciji strahovito množe. Tako jih je bilo na pr. 1. 1867 164, . 1873 614, 1. 1875 1326, 1. 1877 2139. Ker je od teh javnih prodaj do 80% židovskih, zračunalo se je, da, če pojde tako naprej, bo v 13. letih vsa obširna Galicija židovska lastnina, v kteri bodo poprejšnji lastniki, Poljaki in Rusini, ostali le še kot hlapci in najemniki svojih novih židovskih gospodarjev. Kot taki bodo morali še bolj ko dosle delati v potu svojega obraza, toda ne več za-se in za svoje otroke, marveč kot sužnji le za svoje židovske krvosese. Enako žalostna prihodnest pa čaka tudi daljne Bukovince, uboge Slovake in Hrvate, pa tudi ponosne Ogre; kajti tudi med Ogri se Semiti zlasti v novejšem času strahovito širijo ter Madjare tako lino molzejo, da se v marsikterem okraji le še kak žid lepo in bogato oblečen najde, in da so že cele tamošnje pokrajine ali do grla Židom zadolžene ali pa že popolnoma njih lastina. Ena tretjina Ogerske je gotovo že zdaj v židovskih rokah, ostala velika posestva imajo pa skoraj izključljivo le židje v najemu, vsled česar so tudi že na poti v nenasitljivo židovsko žrelo. Kar se lepe češke in moravske dežele tiče, je tudi v enakih nemilih okoliščinah. Zlasti v okrajih z nemškim prebivalstvom se židovstvo strahovito razširja, kajti židje so posebno spretni v zasramovanji in zaničevanji katoliške cerkve, kar fanatičnim Nemcem tembolj ugaja, ker katoliško duhovščino kot glavni steber Slovanstva še posebno sovražijo ter se od zvitih Židov kar molče celo ob svoje premoženja pripraviti dajo, da le isto v nemško-liberalne, ne pa v slovansko-klerikalne roke preide. Vsled tega postale so mnoge nemške pokrajine kraljevine češke pravi raj za vsakojako židovsko prebivalstvo. In kaj je nasledek tega? P ^'ifiri .... V Iglavu na pr. bilo je pred nekimi leti še čez 400 bogatih suknarskih mojstrov, a dandanes jih je komaj še 10, vse drugo je obožalo, se izselilo ali pomrlo, a nekdanjih bogatašev otroci so zdaj ubogi posli ali berači. Temu nasproti so se židje v Iglavu tolikanj povzdignili, da sedč že trije mogočno v mestnem zboru, 12 pa jih učiteljuje. V tamošnji gimnaziji je zraven 215 kristijanov 116 židovskih dijakov, v realki pa število Židov še bolj prevaguje, in še čedalje bolj iiarašča, dočim se število kristijanov krči. Sploh znajo židje tam kakor drugod vse najlepše in vse najboljše pod-se spraviti. V Karlovih Varih na pr. ni smel pred 1. 1848 noben žid prenočiti in dandanes je izmed tamošnjih 900 hiš že 105 najlepših v židovskih rokah, kakor tudi vsa trgovina. Da, gotovo polovico tistega denarja, kterega bogataši tara puste, v židovske žepe pade. Iz enakega vzroka, kakor pri čeških Nemcih so Semiti tudi našim štajarskim in koroškim Nemcem priljubljeni in tolikanj prevzetni, da so na pr. v Gradci navadno vdeležbo mestnega odbora pri slovesni procesiji sv. Rešnjega Telesa za sramotno proglasili. S tem so gotovo vrhunec svoje grde nesramnosti dosegli. Posebno bogati in ošabni so Abrahamovi potomci tudi v Berolinu, kjer je 42% najlepših hiš že v njih lasti. V eni najlepši in glavni ulici Berolina, v tako imenovanej ,.Thiergartenstrasse" je tam le še edino ena kristijanska hiša. (Konec prih.) Politični pregled. V Ljubljani, 3. avgusta. Notranje dežele. „Manchester Guardian" pravi, da je Balkanski poluotok od sedaj nadalje za to tukaj, da se bo Avstrija do egejskega morja po njem razprostrla in če ne bo drugače, celo do Bospora. No, tej trditvi se pač že na prvi pogled vidi, da je le zarad tega pisana, da Ruse draži, kajti to Avstriji vendar svoj živ dan ne bo na misel hodilo, da bi do Bospora tiščala. Na to odgovarja »P. Lloyd tako, da Avstriji ondi ne gre za pridobitev zemlje ali novih deželd, temveč za to, da se ondašnje državice na podlagi sklenjenih pogodeb krepko vsaka po svoje razvijajo in pa da se ob enem Turčiji pravica varuje. V tem oziru se Avstrija v teku po slednjih let ni prav nič oddaljila od svojega programa, če tudi so bili poslednji dnevi ondi jako viharni. Se danes lahko rečemo, pravi „P. L.", da naši državniki na kak potisek do Soluna prav tako malo mislijo, kakor kedaj poprej. Mogoče — in za dosti slabo za nas, če se je poslednja misel v resnici opustila. O ruskem privoljenji za priklop Bosne in Hercegovine k Avstriji piše se iz uradne strani sledeče: „Če tudi so se od uradne strani glede popotovanja nadvojvode Karola Ludvika na Rusko ne-dvomljivi migljaji dali, po kaj da je gospod tjekaj šel, vendar kljubu temu prav znaten del časnikarstva iz tega potovanja razne kombinacije dela, ki so vseskozi pretirane. Mi bi se ne pečali ž njimi, če bi danes ne bila dva ogerska časnika v tem oziru vseh druzih prekosila. Oba kar naravnost trdita, da nadvojvoda Karol Ludvik ni šel prav po nič druzega tjekaj, kakor za Bosno in Hercegovino „glihat". Priklop se bo pa že v bodoči jeseni napravil, naj se na Pertrovem Dvoru pogode ali ne Pozvedovali smo na merodajnem mestu in na pod-ladi tega, kar smo iz jako izbornega vira zvedeli, lahko rečemo, da so vse take kombinacije izmišljene. Listi, ki so si jih izmislili, so listi ogerske skrajne levice, ki že dolgo časa nimajo druzega dela, kakor narod hujskati in ga na razcep skupne vojske pripravljati. Sedaj že vsak lahko ve, pri čem da je." Tako piše uradni „Prager Abendblatt". Koliko da je na tem „dementi" resnice, koliko pa peska, se ne dii določiti. Bodočnost bo pokazala. Mi za svojo osebo v „dementi" nimamo nobene vere več, ker jih le predobro poznamo. Dva dni je tega, kar nam je prinesel brzojav novico, da se je Tisza povrnil v Budapešt, in kar zavriščalo je posebno po madjarskih listih legijon kombinacij, kaj bo mož sklenil! Na vesti ima dva generala, kterima je bila njegova politika povod, in sicer enemu, da je povišan (Janski), drugemu pa je prinesla „plavo polo", vpokojenje (Edelsheim). Opozicija ga bo zarad tega hudo prijemala in glede tega piše »Pester LIoyd", da se bo Tisza že v parla mentu odrezal. Ondi, kjer ga bo lahko vsak slišal, kdor ga bo hotel, opravičil bo svojo politiko. Kolikor „P. L." sodi, obe te dve vojaški spremembi niste prav nič v zvezi s Tiszom in njegovo politiko! (To naj „P. L." veruje, kdor hoče!) In pa tudi obstoječe postave se niso nič žalile. Ne dd se pa tajiti, da so vso to reč na jako nesrečen način za dušiti in poravnati skušali,, bajti1 tat način se je-vpiral temeljnim postavam državne previdnosti — ker se ravno ni vjemal z njimi, ako vlada ni hotla napraviti provokacije proti madjarskemu čutstvu iti več nego stokrat javljanemu: domoljub-lj«. Vse to. zahteva pa zadostenja in Tisza bode moral žaljenemu madjarstvu zadostenja preskrbeti, naj ga vzame, kjerrmu drago. Nekteri mislijo, da ga bo napravil; g tem, da se bo aa Dunaji vojni minister drugemu s poti umaknil. Tnanje' države.« Potovanje nadvojvodo Karota Ludovika na ruski cesarski dvor je časnikarjem prava slast! Hencajte, kako se dd prav to vprašanje od vseh strani obdelavati, ter politično vreme iz njega prerokovati. Več ali manj so si pa listi vendar-le v tem edini, da je potovanje imenitne politične važnosti, ker je najsijajneji dokaz, da dobro sporazumljenje med Avstrijo in Rusijo ni še skrhano. Drugi pa zopet trdijo, da je šel Karol Ludovik prav zarad tega na Rusko, ker se je dobro sporazumljenje med obema državama v poslednjem času jelo nekaj krhati. Bosna in Hercegovina ga je pa skrhala. Rus je menda odločno proti temu, da bi si Avstrija omenjeni deželi prisvojila. Ker je pa Avstrija na vsak način pri volji, Bosno in Hercegovino obdržati, šel je Karol Ludovik na Rusko posredovat, če se bo dalo to brez prelivanja krvi izvršiti. Angleži pravijo, da ne, kajti prepričani so, da se bodo prej ali kasneje z Rusi prav hudo stepli za vrhovno gospodstvo v Aziji. Preden se bo pa to zgdilo, zgrabila bo Rusija še poprej Avstrijo. Tudi med ruskimi častniki in v višjih vojnih krogih razširjena je misel, da do vojske med Avstrijo in Rusijo ni več daleč. Da se še nismo zgrabili, pravi knez Dondukov-Korzakov, je le stari Giers vzrok. Ko bi tega ne bilo, bi se bili ruski kozaki že zdavnej po Dunajskem praterji sprehajali. No, no, kar tako o kratkem tudi ne pojde. Iz Ruskega na Dunaj je že nekaj pota in to precej ruujavega. Ce res do tega pride, kar nikakor ni nemogoče, potem se bo pokazalo, koliko je vredna Bis-markova prijaznost. Potrebovali jo bomo, to je resnično in ruski generali že sedaj trdijo, da se posamič kakor tudi združenih ne boje ne Avstrije in ne Nemčije. Nekoliko se bo že zastor dvignil, kedar se nadvojvoda iz Petrovega dvora povrne. Naši časniki bodo sicer molčali, ali iz ruskih se bo že marsikaj zvedelo. Mislimo pa tudi za trdno, da so vse to le ruske časniške race; dobiček take vojske jeza Rusijo premajhen in še ta negotov; po mirnem po-razumljenji bi se dal pa tudi doseči. O najposlednjem črnogorsko-turškem poboji ob reki Tari, o kterem smo nedavno pisali, prihajajo čedalje zanimiveje reči na svitlo. Črnogorci so namreč tri Turke vjeli, ki so bili vodje in tisti so pred vojaško izpraševalno komisijo prav zanimive reči na dan spravili. Če so tiste izpovedi resnične, provzročitelj tem rabukam ni nihče drugi, kakor sultanov telesni stražnik Ali Kajavic, ki je nalašč iz Carigrada tjekaj prišel in je hotel Črnogorcem po postavi priznane okraje zopet vzeti in Turkom dati. Pravi, da mu ni všeč taka razdelitev, kakoršna je sedaj med Črnogoro in Turčijo. Zato je jelv sosednje Turke nagovarjati, da naj planejo nad Črnogorce ter naj jim zopet s silo vzamejo, kar jim je komisija priznala. Turška gosposka je za vse to vedela, pa se niti zmenila ni, temveč je prav mirno križem rok gledala, kako da se roparji pripravljajo na boj. Napad se je tako rekoč izvršil s turškim sporazumljenjem in prav zarad tega je neumljiva nesramnost turškega sultana, s ktero je Skandarskemu Valiju ukazal, da naj dotične zločince poišče in ojstro kaznuje. Kako le more kaznovati ljudi, ktere je sam nahujskal? Ob enem je pa še zahteval, da naj tudi črnogora tako postopa, na kar so mu jo pa iz Crnogore prav dobro pod nos dali, da napada niso Črnogorci provzročili, toraj tudi nikogar ni, da bi ga kaznovati mogli. Pri vseh teh komedijah sta pa sultan in Nikola še vedno prijatelja ter drug druzega z redovi obsipata. Mogoče bi sicer bilo, da bi sultan za to ne bil vedel ter bi se bil predrznil njegov stražnik reč osnovati, a kako pa se zamorejo izgovarjati turške gosposke, ker se je vse to pred njih očmi godilo? Za zapadno Prusijo in Poznanjsko se je sostavila komisija, ki bo imela svoj sedež v Poznu ter se bo pečala z naselovanjem Nemcev po onda-šnjih slovanskih pokrajinah. Na čelu so ji: vrhovni predsednik grof Zedlitz - Trtitzschler na Poznanjskem kot načelnik, dalje vrhovni predsednik Ernsthausen v Danzigu za namestnika, prednik generalne komisije Beutner v Brombergu in še več drugih gospodov, kterih vsak bo imel svoje okrožje in svoje področje. Prva naloga tej komisiji bo, da za znanih 100 milijonov mark nakupi slovanskih grajščin in gruntov, na ktere bo potem svoje Nemce naseljevala in bo tako s pomočjo kmetijstva po sili skušala doseči, kar v šoli ni mogla. Dotična potava še celo veleva, da se taki grunti, ki jih bo ta komisija nakupila, izključljivo le Nemcem oddajajo. Kje je toraj v blaženi Nemčiji enakost vseh državljanov pred postavo? Slovane stiskajo, kjer jih morejo, in to imenujejo enakost!? Nekaj sličnega so pred več stoletji Angleži na Irskem poskušali, kjer so hoteli Celte kar s korenom vred zatreti. Toda kolikor so si tudi prizadevali, ni šlo, pa ni šlo. Posestvo so jim sicer pobrali, narodnost jim pa le niso mogli vzeti. In tudi Prusija je- jired neliako 30»Mi talfc» poskušala. Takrat ji je spodletelo; menda tudi sedaj- ne- bode njeno drevje-v nebesa rastio! Vsaka sila do. vremena!' Ko bi Poljaki s® imeli tako strapenega sovraštva do Rusov, bi: si pač- Bismark ne upal; toliko*. tako pa — saj veste,, kako je! Ižviriai d#pisk' Stmfenice, 2. avgusta. Z.llata naaša,. ktero jo danes tukaj naš tolikoletni uisokoč. g. župnik Joža Altmana obhajal, privabila j^ v našo. dolinico Njih eksceleaco mil. kneao-škofa Lavan.ttnskega Jakoba Maks. in 29. čč. gg. duhovnikov n. 11 dekani). Da se je vernega ljudstva vse- trlo, m treba omenjati. Prikrivati se pa n« morejs. zaslugo, ktere so si nabralo za povikšanje tega izvanrednega praznika tu-kajšne čč. nune Magdaleake pod vodstvom njihovega duh. očeta prež-, g. Adolfa Hytreka. Da se je Stu-doniški trg č-m vse praznično napravil, razume se samo ob sebi,, ker so se prebivalci njegovi prekosili v poklojenih dlarilih. Došla je tudi lepa vrsta častitk po telegraffični žici in po pismenem potu. — Bog ohrani preč. g. ilatomašnika še mnoga leta! Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) III. drugi dopisi: 1. Dopis c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu z naznanilom glede selsko-vozne pošte Tržič-Kranj. ft 2. Dopis c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu glede premembe voznega reda selsko-vozne pošte Zelezniki-Skofja Loka.. 3. Dopis c. kr. priv. južno-železniške družbe o ponovitvi prednostij za vožnjo zmletih reči na Dunaj-Matzleinsdorf do konca decembra 1886. 4. Dopis c. kr. glavnega ravnateljstva avstr. državnih železnic z naznanilom o razpravah glede kupčije s premogom iz Gorenje Šlezije v Italijo. 5. Dopis bukovinske trgovinske in obrtne zbornice glede v Črnovicah od 5. do 20. septembra (oziroma do 5. oktobra) 1886 vršeči se razstavi kmetijskih in gozdarskih pridelkov in izdelkov, potem pridelkov iz vrtarstva, sadjarstva in zelje-nade, kakor tudi izdelkov domače obrtnije iz Bu-kovine, kmetijskih, gozdarskih strojev in orodja, obrtnih in umetnoobrtnih izdelkov. 6. Dopis c. kr. finančnega ravnateljstva za Kranjsko z naznanilom o inozemskih listih, da so koleku podvrženi. 7. Dopis Dunajske trgovinske zbornice, da pričnč pozvedna pisarna za import s 1. aprilom 1886 delovati. 8. Dopis avstr. oger. društva za eksport z naznanilom o ustanovitvi eksportnega vzornega založišča ter prošnjo za podpiranje. 9. Dopis trgovinskega ravnateljstva c. kr. priv. južno-železniške družbe z naslednjo vsebino: Z ozirom na dopis o znižanji vozarine za dratene žreblje od Ljubljane do Budimpešta, Trsta, Reke, Gorice in Siseka imamo čast poročati, da smo se s tem vprašanjem temeljito bavili. Pred vsem omenjamo, da smo ob svojem času z okrožnico št. 1025 z dne 19. januvarja t. 1. za nektere reči železne industrije dovoljeni jednotni stavek 0-24 kr. v notah za 100 kg. et km., plus 4 kr. kolekovine pr. 100 kg. na daljni preklic naj-dalje do konca decembra 1886 podaljšali ter to prednost v osrednjem listu št. 150 z dne 29. dec, 1. 1. pod tek. št. 3452/947 objavili in da se na 250 km. spadajoči popolni vozarinski stavek tako dolgo na manjše oddaljine zaračunja, dokler ne postanejo normalni tarifi cenejši. Ta prednost se na splošno uporablja pri kartovanji. Vsled tega spadajo n. pr. za dratene žreblje od Ljubljane v Gorico 64 kr. not mestu normalnih 70 kr., v notah za 100 kg., vštevši manipul. pristojbino ; v Sisek 64-7 kr. v notah mestu normalnih 80'8 kr. v notah za 100 kg., vštevši manipul. pristojbino in davek. Dalje se pokaže znižani tarif od Ljubljane v Budimpešt j. k. na 119 kr. v notah proti normalnim 130-2 kr. v notah za 100 kg., vštevši manip. pristojbino in davek. Tovarne dratenih žrebljev uživajo toraj v teh slednjih relacijah že primerno prednost. Dalje opozarjamo, da smo v osrednjem listu št. 17 z dne 11. febr. 1. 1. pod tek. št. 562/103 in 563/104 za nektere vrste železa in jekla pri plačevanji vozarine za vsaj 10 ton pri vporabljenih štirikolesnih voz od Ljubljane v Sisek z namenilom v Siekovac in dalje 41 kr. v notah pr. 100 kg., od-števši kolekovino, vštevši davek, v Budimpešt j. k. 942 kr. v notah za 100 kg., vštevši manipul. pristojbino in davek; Kelenfeld 95'2 kr. v notah za 100 kg. vštevši manipul. pristojbino in davek pod gotovimi pogoji že objavili. Kar se tiče opombe, da od Bruka v Budimpešt veljajo znižani tarifi, moramo omeniti, da je vozninski staveK samo pri posamičnih pošiljatvah nekoliko nižji, kot oni od Ljubljane, da so se pa vozninski stavki od Bruka morali z ozirom na konkurenčne razmere dovoliti, kterih pri Ljubljani ni. Od Ljubljane v Trst in Reko nismo v stanu znižati obstoječega stavka od 48 kr. v notah pr. 100 kg. Iz tega naj se blagovoljno razvidi, da smo dali potrebne koncesije za p»dporo kranjske železne industrije. 10. Dopisi c. kr. deželne sodnije o: a) o vpisu firme Medica et Križaj v Št. Petru na Krasu, potem Kordin et Schmidt v Ljubljani; b) o izbrisu firme Jožef \Vertheimer v Podgradu; c) o vpisani spremembi pri firmi Karol 0. Holzer v Ljubljani, Janez Janesch v Ljubljani in Ljubljanski akcijski družbi za plinovo razsvit-ljavo; d) otvorjenje konkurza o premoženju K. Golloba et comp. na Vrhniki, Jožefa Puša v Ljubljani in Adalberta Kassiga v Ljubljani. 11. Dopisi c. kr. okrožue sodnije v Rudol-fovem o: a) vpisu firme Franc Ksaver Aumannov sin na Krškem; b) izbrisu firme Franc Ksaver Aumann na Krškem ; c) vpisani spremembi pri registrovani zadrugi: „Pomožno društvo v Rudolfovem." 12. Oklic društvenega načelništva patrijotičnega deželnega pomočnega društva v Ljubljani z vabilom k pristopu. IV. Rešitve zbornične pisarne: 1. Prošnja na c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu zarad spremene poštne zveze Kranj-Tržič. 2. Predlog do c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu zarad ustanovitve brzojavne postaje v Starem trgu in Ložu. 3. Od občinskega predstojništva v Borovnici vložena prošnja zarad spremembe voznega reda se je glavnemu ravnateljstvu c. kr. priv. južnoželez-niške družbe s priporočilom predložila. 4. Naznanilo firm zarad zalaganja s posteljami c. kr. oddelni intendanciji v Gradcu. 5. Poročilo vojaško-statističnih podatkov c. kr. oddelku intendaciji v Gradcu. 6. Od Trbovljske premogokopne družbe na Dunaji kot posestnice premogokopa v Zagorji na Kranjskem vložena prošnja, naj se varuje štajarska in kranjska premogova industrija proti konkurenci inozemskega premoga z znižano vozarino in glede proti nameravani gorenje-šlezijski transportni kupčiji s premogom, predložila se je vis. c. kr. trgovinskemu ministerstvu in c. kr. glavnemu ravnateljstvu avstrijskih državnih železnic in sicer prvemu s prošnjo, naj se poganja za interese tega premogokopa, slednjemu pa s prošnjo, naj to zadevo c. kr. državnoželezniškemu svetu predloži v pregled in sklepanje. 7. Vloga c. kr. priv tovarne barvilnega lesa na Fužinah s prošnjo, naj bi se odpravile neprilič-nosti pri jadrnicah, ktere se pri nalaganji in iz-kladanji v Trstu pokazujejo, predložila se je vis. c. kr. trgovinskemu ministerstvu s priporočilom. 8. Prošnja do glavnega ravnateljstva c. kr. priv. južnoželezniške družbe, naj bi se dovolil stavek za vozarino na 27'/» kr. pri km. za rezan les od v Kranjski ležečih postaj. 9. Prošnja do c. kr. okrožne sodnije v Rudolfovem, naj naznani podatke o nekterih protokoli-rauih firmah in zadrugah, da se popravi tiiuradni zapisnik firm, oziroma zadrug. 10. Prošnja do načelništva registrovane zadruge na Dolenjskem, naj izpolni vprašalno polo glede raznih zadrugo same tičočih se podatkov. 11. Rešilo se je nadalje: a) glede mnogih prošenj za spregledanje spo- sobnostnega dokaza oddalo se je mnenje na c. kr. deželno vlado; b) v zadružnih zadevah dala so se na vprašanja pojasnila; c) izdavala so se potrdila o izviru rečij; d) štirikrat so se znamke opisale; e) cene za blago in za odpadke so se vojaškim oblastvom naznanjale, oziroma potrjevale; f) pričele so se predpoizvedbe glede zaprošene ustanovitve poštnih in brzojavnih uradov; g) pojasnila različne vsebine so se oddajala oblastvom, uradom, privatnim osebam in trgovinskim zbornicam; h) ukazi, spisi, ponudbe in druga važna naznanila so se v dnevnikih priobčevala. 12. V letu 1885 došlo je 1950 poslovnih spisov in od 1. januvarja do 16 aprila 1. 1886 pa 705. (Daljo prih.') . v atuaiaiib cuisito bo Naše slovstvo. (Konec.) Stran 30 ima napačno konštrukcijo: „toda ti pogledi so jo mrzili", mesto „so ji mrzili." Stran 32 ima slovniško novotarijo, ktere pa med narodom vsaj po naših krajih nikjer ne slišiš: Hedvika je bila vsledgozdarjevih besed precej „z m o č e n a"... zakaj ne „zmotena" kakor govori narod v resnici. „Zmočen" je „beniisst" n. pr. perilo, ki se suši, pa pride dež in ga „zmoči", Hedvike pa ni dež vjel, pač pa so jo zbegale gozdarjeve besede; bila je toraj le zmotena. Na 33 strani je zopet cela kopica stavkov drug za drugim, kterim manjka glavne osebe, ter ne veš, pri čem da si. „Vstanite! reče naglo. (Kdo to reče?) Pustite me z Vašo snubitvijo; le sedaj ne —sedaj ne!" Vstane ter odvrne (kdo vstane): »Ponujam ti sicer le pri-prosto, toda brezskrbno prihodnost ondi 1 e v 1 e s e n i hišici..." Se le trinajst vrst kasneje izveš, da sta bila to Hedvika in gozdar. Toliko potrpežljivosti od čitatelja zahtevati je vendar od sile! čisto nova je želja na 34 strani: „naj vrag grofa in starega strežaja pobere". Saj niso hruške, jabolka in krompir! To se pobira,človek se pa „vzame" I Na strani 37 predočuje se nam jama, „porašena z gostim trnjevim grmom", o kterem pa dobro vemo da je bilo „grmovje". O tisti jami.se .ravno tam nekoliko spodaj bere: „a kdor je zanjo vedel, ta seji je ogibal!" Kje ste pa to slišali? Naš narod pravi, da se „kake reči ogiba n. p. pijanca še celo s senenim vozom, ne pa „kaki reči". Na strani 40 nahaja se germanizem „visoke šole", ktere po naših listih še vedno spodrivajo poštene slovanske „velike šole". Stran 45 kaže nam že zopet pogojnik v sedanjem času namesto v preteklem. Glasi se: „Ko bi Hedvika gozdarja v tem trenotku videla, gotovo bi preplašena proč zbežala." Glasiti bi se pa moral: „Ko bi bila .... gotovo bi bila . . . ." kar vendar ni tako silno težavno. Na strani 45 spodaj je napaka izvirajoča iz malomarnosti pisateljeve. Ondi stoji osebni zaimek prve osebe mesto onega tretje: .... „da jo Julij vzame za srečno ženo, kajti brez nje, reče naposled, nima svet zame veselja, srečen in miren brez nje ne more biti." Tu bi pač moralo stati: „nima svet zanj veselja, ali pa: nima svet zame veselja, srečen in miren brez nje ne morem biti." Prvo pa je boljše memo poslednjega, ker je ves sostavek 15 vrsta indirekten govor Julijev, ki bi se prav nenaravno završil z direktnim stavkom. Na 46 strani Hedvika misli: „da bi se mati grozili čez njo." To zopet ni slovenski, nemški pa tudi ne! Slovenec pravi, da se je komu zagrozil ali sploh grozil, ne pa čez koga. Oe bi smeli temu verjeti, kar je na 48. strani, potem bi tudi že lahko okoli vogla streljali ! Na omenjeni strani se bere, kako da Hedvika v vrtni utici sedi iu žaluje. „Kaj se krog nje godi, ničesa ne čuti, celo bližajočih se korakov ne čuje. Se le ko zazre senco prihajajoče osebe na belem predpasniku, pogleda nehote nazaj." Čemu nazaj? Oe je oseba prišla od zad, da se je morala Hedvika v resnici po njej ozreti, potem njena senca nikakor ni mogla Hedviki na predpasnik pasti, kajti med osebo in predpasnikom je bilo Hedvičino telo, ki pa ni bilo prozorno, če je pa oseba prišla od spred, potem je pač senca padla na predpasnik, toda v tem slučaji se pa ni bilo treba Hedviki ozirati. Tako je! V prav tem odstavku na 51 strani objame Julij „zalo podobo deklice"; zakaj pa ni deklice same objel, saj je vendar poleg njega stala? 22 vrst bolj spodaj nahajamo že zopet „roki" in „koleni" v dualu, narod jih pa rabi povsod v pluralu: „roke in kolena". Nekaj novega podal nam je g. M. Kramar na 54 strani, kjer nam pripoveduje, da je nekdo „sikal jezno z zobmi!" Pri nas se je z zobmi do sedaj le grizlo, trgalo in — škripalo; sikalo se pa do sedaj ni še nikjer z zobmi. Na strani 57 hoče gospi „mir duševnemu boju storiti". Tako zopet nikdo ne govori! Boju se pač konec stori, če hočete že na vsak način germanizem, mir se pa dobi še le po končanem boji in se v duši sam naseli. Neslovenska je zveza: „stariševe predstave" „elterliche Vorstellungen", s tem je g. M. Kramar temeljito dokazal, da knjig na slovenski jezik še ne zml prestavljati. Na strani 59 nahaja se popolnoma napačen genetivus: „Hedvike pa pozabi". Koliko pa naj je pozabi? Menda vso — ergo toživnik semkaj] .Na strani 61 bi pa moral stati rodivnik v stavku: „dokler ne stori smrt konec bolečinam . . ." ter bi se stavek moral glasiti: „dokler smrt ne stori konca bolečinam ... O „tedaj-u" na tej strani veljii, kar smo povedali včeraj o njem. Na strani 63 je zopet neslovensk sledeči stavek: »Zaradi dekline, da je svojemu ljubemu nezvesta postala", namesto tega „da" mora na vsak način stati „ki", „ki je nezvesta postala", kajti, „da" nima nikdar oziralnega pomena in ga tudi imeti ne more, ker ni zaimek, temveč veznik. Neresničen je stavek in nelogičen na strani 71: „a krepek udarec z nogo pritisne na Lorenca, da nekaj korakov v stran odleti." Udarcev z nogo na Slovenskem pri človeku drugod ne poznamo, kakor ob tla. Ako jo človek od svojega sobrata z nogo dobi, pravi, da ga je sunil a ne udaril. Kedar pa konj koga brcne, tedaj se pa že reče, da ga je vdaril, ker ga je nekako kar zviškoma počil. Prav tako napačen je tudi glagol „pritisne" v tukajšnjem pomenu, kjer bi se vse bolje podal v tej konstrukciji glagol „vplivati", a ste ga nekaj bolje spredaj rabili pri „rokah in nogah", kako da so lepo vplivale na telo. Sicer pa ves stavek v tej sostavi ni slovensk: po naše bi se moral glasiti: „a krepek udarec odbije Lorenca na stran." „Zakleni" na str. 74 v tretji osebi ednine ni pravilno, pač pa „zaklene". Kaj pa je zopet to-le: „Vidi plapoleči ogenj, pa tudi močno trkanje v kleti zaprtih tovarišev." Pač je lahko Boga zahvalil, če je imel res take oči, da je z njimi celo trkanje videl! Taka je „Hedvika, banditova nevesta", po večjem pregledana. Koliko je taka pisava vredna, sodi naj vsak sam. Resnično, daleč smo, da se dandanes še taki zmazki zalagajo in med narod razširjajo. Prav bi bilo, ko bi gospodje pri leposlovnih listih hoteli nekoliko obračati svojo pozornost na to stran naše književnosti ter s kako pošteno pra-lico osat sproti pleti, dokler nam taisti ne šine hujše kvišku. B. Domače novice. (Ljudska veselica) v nedeljo pri Koslerji je bila prav prijetna, ter se je je tudi prav veliko ljudi vdeležilo. Občno strmenje vzbudila je precizna in vseskozi velikanska telovadba desetih gg. „Sokolov". Vdeležili so se je gg.: Benčan, Fink, Kališnik, Lipovšek, Lindtuer, Majer, Matajc, Medved, Milavec in Šeber. „Slavec", Šišenski pevci in pevke in vojaška godba so se pa odlikovali po krasnem petji oziroma godbi. Veselica je trajala do poznega večera, in vse je bilo dobre volje, le balon „Mongolfier" nam je — figo pokazal, češ da ga danes živ krst kvišku ne spravi. Obveljala mu je! (Ravnateljstvo) v kranjski hranilnici prevzel je s 1. avgustom g. dr. Suppan. (Razpisana) je služba carinskega oskrbnika pri c. k. glavnem carinskem uradu v Ljubljani; oziroma služba kontrolorja ravno tam do konec tega meseca. (Blagodušnost.) Mestni ubožci, ki v mestni ubožni hiši na Karlovski cesti stanujejo, imeli so v nedeljo somenj (žegnanje). Tukajšnji pivarnar gosp. Jurij Auer napravil jim je kosilo, obstoječe iz juhe, mesa, prikuhe in kruha. Za žejo poslal jim je pa piva. Bog povrni tisočkrat' (70 goldinarjev) okradel je včeraj član na daleč razširjene družine dolgorokov nekemu kmetu v frančiškanski cerkvi. Okradenec na to hiti k ne- j«. "kemu »gospodu", ki je na glasu, da zrni narediti, da tat vkradeno blago sam nazaj prinese, in ta ga je v resnici potolažil: „Le miren bodi; kakor rad jih je vzel, tako rad jih bo prinesel nazaj." Če jih bo? („ Vrtec") št. 8. t. 1. obsegaj 1. Janko (pesen). Ž. Neman in Belana (narodna pripovedka po B. Raiču). 3. Marija pomagaj v Gradci. 4. Otroška ljubezen (kratka povest). 5. Marko gre na vojsko (otroška pesen, s sliko). 6. Pisma mlademu prijatelju. V teh pismih se opisuje slovensko slovstvo bolj na kratko, a vendar poglavitno, kar je treba vedeti o slovstvu prostovoljcu in nestrokovnjaku v slovstvu. (V tej številki se opisuje Metelko in Me-telkovci, Zalokar, Burgar in Potočnik.) 7. Sinajsko gorovje in gora Horeb v Arabiji (s sliko). 8. Pri-rodoznansko polje. (Penica.) Zadnja stran je: Listje in cvetje. — Kakor se vidi, tudi ta številka nam podaje raznovrstnega gradiva in zanimiva ne le mladini, temuč tudi odraščenim, ki se iz tega lista lahko uče, kako gre deci drobiti kruh učenih naukov. (Cesarjev dar), 60 goldinarjev, prejela je Kočevska občina Svitli Potok za podporo. (Letno sporočilo trirazredne ljudske šole v Mengši.) V mnogem oziru prav zanimive so v tem sporočilu »Zgodovinske črtice o Mengeški šoli," sestavil katehet, č. g. Anton Koblar. V njih nahajamo poleg pregleda o razvoju te šole še marsikak zanimiv zgodovinski podatek. Na tej šoli poučeval je nadučitelj in voditelj g. Anton Javoršek poleg drugih predmetov tudi nemščino neobligatno. Poleg že imenovanih dveh gospodov podučevala sla na tej šoli, tudi učitelj g. Henrik Paternost in učiteljica gpdč. Emilija Gerkmann. Šolsko leto pričelo se je 16. sept. 1885, zvršilo pa 27. julija t. 1. Bodoče šolsko leto prične se 17. septembra t. 1. Za šolo ugodnih otrok bilo je 349, v šolo hodilo jih je pa 319. Zaradi bolehnosti bilo je šol. obiska oproščenih 14, drugam je hodilo v šolo 16 in med letom bilo je izpuščenih 5 otrok. Ponavljavno šolo obiskovalo je 32 dečkov in 30 deklic. Prav dobro učilo se je 9 dečkov in 33 deklic, dobro pa 14 dečkov in 20 deklic. Razni dobrotniki šole omogočili so izdajo II. letnega sporočila in konecletuo obdaritev pridnih učencev z lepimi knjigami. (Volilni shod) je sklical državni poslanec gosp. M. Vošnjak v dan 8. t. m. na 4. uro popoldne v Sevnico (gostilna gosp. P. Simončiča), da poroča o delovanju državnega zbora. (Žnpnika je napadel) v Berniku na Štajarskem v sredo po zjutranji maši v oudašnji cerkvi neki tkalsk pomočnik. G. župnik je ravno mašo opravil in se je od altarja grede v zakristijo podal, kar se vanj tkalsk pomočnik zažene, po bodalo seže in župnika ž njim v desno pleče sune. Na veliko srečo so ljudje takoj pritisnili in so hudodelca prijeli. Rana ni huda. Napadu je menda iskati povod v maščevanju. (Že zopet nemšk učitelj), ki se po surovosti odlikuje; v Sevnici živi in se s tem zabava, da on-dašnje ženske zasramuje in žali. Ime mu je Josef Ludvvig. Dne 26. julija srečal je v ondašnjem drevoredu dve gospi, na kteri je jel takoj pljuvati, vmes pa vpiti „pfui" ! Zakaj da je to storil, povedal bo pred kazensko sodnijo, premišljeval bode pa to svoje dejanje v zaporu. Kedaj se bode vendar že te nemške sodrge po Štajarskem nekoliko olika prijela? (Na sv. Dominika dan) bo leto in dan, odkar je ,v Aussee-ju na gornjem Štajarskem visoka gospa slovenskega pokolenja, Ana grofinja Meranska, vdova po ranjkem nadvojvodu Ivanu, hči tamoš-nega e. kr. poštarja Plohla, Slovenca iz Slovenskih Goric, umrla. Dobrodejne družbe jako pogrešajo velike dobrotnice revnih. Naj v miru počiva! Telegrami. Trst, 2. avgusta. V poslednjih 24. urah zbolelo je 6 oseb za kolero, od teh so trije v Novem mestu, dva v Starem mestu, eden pa v Rojanu. Tudi na Corte d' Isola pokazala se je že kolera. Za kolero je od njega pričetka pa do današnjega dne zbolelo 127 oseb; ozdravilo jih jc 27, umrlo 70, zdravi se jih pa še 30. Bad-Gastein, 3. avgusta. Knez in kne-ginja Bismarkova došla sta semkaj ob 8. uri zvečer. Občinstvo ju je sprejelo s „hoch" klici. Pariz, 3. avgnsta. Do večera jc bilo iz- voljenih 829 republikancev, 402 konservativca. Druzih volitev je vže 170 potrebnih. Republikanci so pridobili 69, zgubili pa 83 sedežev. „Figaro" piše, da se Giers in Frey-cinnet res mislita sniti. Rim, 2. avgusta. Sv. oče se je za trdno odločil, zastopnika v Peking poslati. Kitaj je pa svojega Londonskega zastopnika tudi za Vatikan pooblastil. Francoski poslanec bo vsled tega prej ko ne odšel iz Vatikana. Umrli so: 31. julija. Janez Rodic, delavcev sin, 81/, leta, Poljanska cesta št. 47, jetika. — Jožef Zaje, uradnega sluge sin, 4'/a let, Hrenove uliee št. 11, škarlatica. — Karolina Šuller, davkarjeva vdova, 77 let, Kravja dolina št. 11, kap. 1. avgusta. Marija Bohin, uradnikova žena, 58 let, Pod Trančo št. 2, srčna hiba. Vremensko sporočilo. 0 & a čas Stanje Veter Vreme Mokrine na 24 ur v mm opazovanja zrakomera v mm toplomera po Celzija 7. u. zjut. 730-66 4-13 3 si. szap. megla 2. 2. u. pop. 73411 +25-0 sr. szap. oblačno 000 9. u. zvec. 733-97 +16-8 si. szap. jasno Zjutraj megla, sončen prijeten dan, hladno. Srednja temperatura 18'4° 0., za 1-4° pod normalom. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 3. avgusta Papirna renta 5% po 100 gl (s 16% davka) 85 gl. 45 Sreberna „ 5% ., 100 „ (s 16 % davka) 86 n 30 avstr. zlata renta, davka prosta 121 n 25 Papirna renta, davka prosta 101 95 Akcije avstr.-ogersi e banke 868 — Kreditne akeije 279 90 London 126 10 Srebro _ _ Francoski napoleond. . 10 «1 01 Ces. cekini . 5 n 94 Nemške marke . 61 90 kr. (1) IVa prodaj je 70 veder dobrega vina, belega in črnega, lasten pridelek 1885, prav poštenega Dolenjca iz Tržke gore pri Krškem. Več o tem se pove Janez Bob v Kostanjevici na Kranjskem. V „Katoliški Bukvami" v Ljubljani je dobiti: DUHOVNO PASTIRST?0. Slovenskim bogoslovcem in mašuikom spisal (20) Anton Zupančič, profesor pastirstva. I. del (oseba pastir jeva, homiletiJca, katehetika) stane 1 gl. 20 kr., po pošti 1 gl. 30 kr. II. del (splošnja liturgika, ljudske pobožnosti, brevijar, sv. maša) veljd 95 kr., po pošti 1 gl. 5 kr. III. del (st>. zakramenti) veljd 1 gl. 5 kr., po pošti 1 gl. 15 kr. IV. del (zakramentali, duhovno vladanje, pisarniška opravila) stane 60 kr., po pošti 65 kr. Cena celi knjigi 3 gld. 80 kr. V našem založništvu je izšla in se dobiva po vseh knjigotržnicah knjiga: Odkritje Amerike. Predelal H. Majar. Trije deli, 436 strani,