MOLNIŠKA ČETA —
prva partizanska četa v Sloveniji
Letošnji 4. julij - dan borca bomo praznovali bolj svečano kot druga leta, saj je letošnje leto v celem posvečeno borcem in vstaji jugoslovanskih narodov.
Pred 30 leti so se jugoslovanski narodi kot eden dvignili in se postavili v bran za obvarovanje svoje dežele. 30 iet je precejšnja doba, toda ne tolikšna, da bi zašla v pozabo; naprotno: vsako leto bolj spoznavamo, kakšen pomen je imela vstaja jugoslovanskih narodov proti okupatorju in domačim izdajalcem, kajti s tem, da smo pregnali okupatorja, smo pregnali z obiasti tudi stare neljudske režime, ki so pili in izkoriščali kmetovo in delavčevo kri. S tem pa smo postavili tudi nov družbeni red, bolj human in dostojen človeka.
V tem boju je odigrala veliko vlogo — veliko večjo, kot si ljudje danes predstavljajo — tudi parti-zanska četa, rojena iz Ijudi naše občine in na naših tleh — Molniška partizanska četa kot prva partizanska četa v Sloveniji.
Molniška četa je bila ustanovljena 13. julija 1941 in 18. julija ob 10. uri v Zadvom bo v jubilejnem letu praznovanja vstaje jugoslovanskfli narodov naša občina svečano proslavila 30-letnico njene ustanovitve z odkritjem spomenika. Ta četa in ta dogodek zaslužita pozornost nasvseh in zato naj bo naš zapis posvečen Molniški četi in borcem, kj so jo sestavljali.
Dan ustanovitve Molniške partizanske čete ni bil pogojen le s samim aktom italijanskih aretacij v noči z 12. na 13. julij 1941, temveč se je ta dan kalil že v dolgih letih pred začetkom vojne in jedro tega delovanja je bil Zadvor. Delavci in vaščani Zadvora, Sostrega, Dobrunj in Bizovika so namreč že leta 1927 ustanovili svoje delavsko prosvetno društvo Svoboda, ki je bUo pozneje vseskozi jedro njihovega delovanja in priprava delavcev na odločilni trenutek.
Delovanje komunistov, pa sega še nekaj let nazaj pred ustanovitev Svo-bode, saj je prva skojevska skupina v Zadvoru obstajala že leta 1924. Se-stavljali so jo Tone Trtnik, Srečko Smrekar in Gabrijel Gašperšič. Tone Trtnik - poznejši naiodni heroj, je
bil vodja te skupine; on je prinašal med njih komunistično literaturo, trojka pa je imela nalogo literatuio razpečavati med mladino. To je zbu-dilo zanimanje za delovanje te sku-pine in s pomočjo nekaterih starej-ših je bila skupina aktivna tudi pii ustanavljanju Svobode v Dobrunjah-Pomoč so ji dajali nekateri starejši komunisti in simpatizerji: Jože Mo-škrič, Pavel Mo^crič, Viktor Vod-nik, Franc Kocjančič, Jože Perčič, Niko Bricelj in drugi. Ustanovni akt Svobode je bil opravljen novembra 1.
1927 in prvi predsednik tega društva je biJ Niko Bricelj, mizar iz Bizo-vika. Sedež društva je bil tam tudi sedež občine. Na ustanovnem zboru diuštva je bilo 51 članov, že v na-slednjem letu pa se je število dvig-nilo na i20. V prvih letih ustano-vitve so bili v odboru Svobode člani iz različnih vasi takratne dobrunjske občine, toda z razvojem tega dru-štva in s premestitvijo sedeža leta
1928 v Zadvor so funkcije v društvu prehajale čedalje bolj v roke ljudi, kjer je bil sedež društva. Sprva je bilo društvo  pod  okriljem social-demokratov, ker so takratne oblasti komunistično   partijo   prepovedale že prva leta po prvi svetovni vojni. Edino - ilegalno delovanje komuni-stov je bilo možno prek kultumo prosvetnih društev. Zato sta bila v prvem odboru društva le skojevca Tone Trtnik in Gabrijel Gašperšič, ker so bili komunisti kot Franc Koc-jančič, Jože Moškrič in drugi pred oblastjo preveč kompromitirani, da bi bili lahko v odboru, saj so bili sigurni, da njihova imena na spisku odbornikov ne bi prispevala k odo-britvi "za delovanje novega društva.
Leta 1929 je zaradi Aleksandrove dikature nekaj članov izstopilo, ne-kaj pa jih je potegnil za sabo Niko Bricelj, ko je odšel iz Bizovika, to je predvsem člane iz Bizovika in Hru-šice, tako da je takrat štela Svoboda Ie 60 članov - od prejšnjih 134. Jedro in večino članov društva so odslej sestavljali vaščani Zadvora, iz Sostrega pa so bili najbolj aktivni Viktoi Vodnik, Fianc Alič in Jože Omahen.
Prvi sekciji sta bila dramatska in tamburaška. Prva je že 19. aprila 1928 gostovala v Zalogu, tambura-ška pa je pripravila izlet na Lisičji grad. Tega leta je bila ustanovljena tudi knjižnica, knjige pa so prispe-vali člani sami. Težje delovanje je imela dramatska sekcija, ker ni imela primernih prostorov; edina dvorana v vsej okolici je bila v So-strem, ki pa je bila v rokah klerikal-nega draštva ,,Orel". Zato je raorala imeti Svoboda prve predstave v Za-logu pri Cirilu Požarju. Veliko večje možnosti delovanja pa so se društvu odprle, ko je lastnik gostilne ,J"ri Glastavcu" v Zadvoru Miha Jerilia leta 1931 zgradil dvorano, kjer so bile odslej vse njiliove prireditve. Pomožni prostori v hiši Franca Koc-jan^iča pa so služili za vaje dramat-ski, pevski in godbeni sekciji. V teh prostorih so bila tudi predavanja, pa razni sestanki in razgovori. Vendar
je to motilo žandarmerijo v Hrušici; zato je čestokrat vpadala v te pro-store in motila Svobodaše pri niho-vem delu.
Po odhodu Nika Briclja so svobo-daši izvolili nov odbor in za predsed-nika Franca Gašperšiča, za tajnika Katla Smrekarja, za blagajnika pa Gabrijela Gašperšiča.
Godbena sekcija, ki je pozneje postala najaktivnejša, je začela po-birati prostovolje prispevke leta 1930. Vsak godbenik je za nabavo inštrumentov prispeval 300 din. Tako so 1931 ustanovili to sekcijo, piav tako pa tudi pevski zbor. Obe sekciji je vodil uditelj osnovne šole Sostro Rudolf Fajon, ki je bil velik ljubitelj glasbe in požrtvovalen vodja vseh glasbenih sekcij v Svobodi. On je zaoral ledino in organiziral sekcije in njemu gre'neizrekljiva zahvala za tisto, kar je storil Svobodi v prvih letih njenega obstoja.
Vodstvo Svobode pa se je tudi stalno trudilo za politično in kul-turno vzgojo svojih članov in je pre-davanjem posvečalo veliko pozor-nost. Ta so bila sprva J;Pri Greš-niku" v Dobmnjah, pozneje pa ,,Pri Glastavcu" in Kocjančiču v Zadvo-ru. Predavali so Bogo Tepl, Bratko Kreft, Tone Seliškar in drugi; po teh piedavanjih je dtuštvo organizairalo tudi debatne večere, kjer so člani sami med sabo razpravljali o istih temah.
Glavni vpliv v vseh sekcijah in med člani so imeli komunisti, saj so bile njfliove vrste trdno pod vplivom naprednih idej, ki so jih razšiijali člani partije in so bili v stalni pove-zavi s komunisti v Polju, ki jih je vodil Ivan Maček. Paitijsko delo je vodil najprej Franc Kocjančič, nato pa Jože Moškrič in Tone Trtnik. Svoboda Zadvor se je udeleževala tudi izletov, tako na Jesenice, v Hrastnik, pa tudi v Celje, kjer se je udeležila znanega shoda Svobod leta 1935. Po tera shodu je bilo delova-nje društev SVobod prepovedano, toda svobodaši Zadvora so se znašli in dobro prestali akt zaplembe nji-hovega inventarja, ker so o njem pravočasno zvedeli. Kmalu po tem so se svobodaši priključUi k Ijubljan-ski Vzajemnosti kot sekcija v Za-dvoru. Zopet je društvo zaživelo z vsemi svojimi sekcijami, ustanovljeni pa so bili tudi skojevski aktivi in sicer dva v Zadvoru in eden v So-strom. V tem času se je začel tudi
izpraznijo in orožje poskrijejo. Ns^-kateri pa niso bili za to in organizi-rana akcija je propadla. Vendai to ni zmanjšalo rezultatov pri pobiranju tega materiala, ker so vse orožje po-brali posamezni člani Svobode, ga skrili in pozneje odnesli v gozdove. Orožje pa so pobirali tudi iz Ljublja-nice v Zavogljah, kjer je bilo raztre-seno po vodi.
Italijanska vojska je zasedla Do-brunje in Zadvor 13. aprila popol-dan. Enote, ki so prve zasedle to področje, so kmalu nadomestile stalne garnizije, nastanjene v Pod-lipoglavu, v Prosvetnem domu So-stro, na Lipoglavu, v Zadvoru Do-brunjah in drugod.
Takoj po ustanovitvi Protiimpe-rialistične fronte, ki se je konec ju-nija preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naioda, so se začele priprave za ustanovitev nje-nega odbora tudi v Zadvoru; formi-ran je bil v začetku maja 1941. Prvi odbor OF so sestavljali člana partije Jernej GaJperšič in Stane Keber ter predstavnik krščanskih demokiatov Tone Hočevar. Ta odbor je bil usta-novljen sorazmerno lahko, kar je bil rezultat predvojenega dela komuni-stov in povezave z najširšimi množi-cami. V maju leta 1941 je bil skupni sestanek komunistov in kiščanskih socialistov za dobrunjsko in poljsko občino, ki sta se ga udeležila tudi Boris Kidrič in Tone Fajfar. Do-brunjsko občino sta v njem zasto-pala Nace Ferfila in Štefan Pavšič.
Napad fašističnih sil na Sovjetsko zvezo — 22. junija 1941 — je močno odjeknil tudi v dobrunjski občini. Ob tej phliki je prišlo do večjih de-monstracij, komunisti pa so se če-dalje bolje povezovali in širili svoje vrste. Leta 1941 je bilo spiejeto v KP več mladincev. Poleg celic v So-strem, Zadvoru in Dobrunjah so bile ustanovljene še na Fužinah, v Hru-šici, Bizoviku in Podmolniku.
V dneh po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo se je na terenu in med člani čutila nervoza - nervoza pred velikimi odločitvami. Vsak član je vedel, da se nekaj pripravlja. Tudi domača boržuazija in kler sta dala komunistom marsikaj misliti, saj njihovo bratenje z okupatorji ni obetalo nič dobrega. Sem pa tja se je popolnoma nepieverjeno šušljalo, da se v klerikalnih vrstah pripravlja neki spisek najaktjvnejflh svoboda-
ideološki boj s šentlenarsko Pro-sveto. Iz njihovega društva so odšli pošteni domoljubi in napredni ljudje, ostali pa so zagrizeni. pri-vrženci klera in njegove ideologije. lz teh vrst so bili tudi poznejši belo-gaidisti na Sv. Urhu. S približeva-njem Hitlerjevega vpliva slovenskim mejam pa se je boj še stopnjeval.
Prihod okupatorja na slovenska tja in Italijanov v dobrunjsko obči-no ni zmedel komunistov, pa tudi ne članov zadvorške Svobode. Neka-teri so bili ob napadu mobiliziiant, toda po hitrem zlomu jugoslovanske vojske so se člani Svobode vrnili domov, se takoj povezali med seboj in pri Kocjančiču v Zadvoru raz-pravljali o tem, kaj jim je storiti v nastali situaciji. Starojugoslovanska vojska v tej občini je zapustila pre-ccj orožja in ravno bivša dvorana Svobodc je bil* polna vojaškega ma-teriala. Na sestanku komunistov pri Kocjančiču je piedlagal Feliks Vidergar, naj to skladišče preprosto
šev Zadvora; za kaj bo upoiabljen, tega pa nihče ni vedel.
Dne 12. julija popoldan se je Vinko Hohkravt s kolesom pripeljal k Tonci Berčil v Zadvor in ji pove-dal, da bo to noč aretacija članov Svobode in naj se uraaknejo. Berči-čeva je prek znancev, prijateljev in simpatizerjev takoj obvestila člane, naj se čez noč umaknejo, ker jih bodo iskali Italijani. Okrog enajstih so Italijani res pričeli z aretacijami ljudi, katerih imena so imeli na spi-sku. Nekaj se jih je poskrilo po sked-njih, nekatere pa obvestilo ni do-seglo - ali paga niso vzeli resno -in te so aretirali. Vseh aretirancev iz Zadvora, Sostrega in Dobrunj je bilo 18. Odpeljali so jih v Prosvetni dom Sostro, od tu pa na Vevče, kjer so jih naložili na kamione, skupaj z are-tiranci iz poljske občine in vse prc-peljali v sodnijske zapore.
(Se bo nadaljevalo)