_________________________________________________________________________________________________________________________;
LETO XXXIII. — Številka 18
Poštnina plačana v gotovini Erscheinungsort Klagenfurt
30. aprila 1981	Cena 5.—šil. (7 din)
Celovec	P. b. b.
Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Mladinska komisija FUENS v težavah
stran 2
Celostranska fotoreportaža z družinskega petja na Radišah
stran 3
Pretekla nedelja: ,Črni dan“ za SAK
stran 8
Petje v družinah: Najbolj pristna nega naše kulture
Namesto uvodnika objavljamo danes govor predsednika Krščanske kulturne zveze Lovra Kašlja na veličastni prireditvi, ki je bila preteklo nedeljo na Radišah. „Družinsko petje“ je priredila Krščanska kulturna zveza v Kulturnem domu na Radišah.
Absolutna premiera v vrsti naših kulturnih prireditev: družinsko petje. Družine iz vseh naših treh dolin, Roža, Podjune in Zilje so se zbrale na sončnih Radišah.
V velikonočnem razpoloženju prirejamo danes to pevsko revijo. V velikonočnem razpoloženju zaradi tega, ker je prav to petje tudi neke vrste vstajenje. Saj se je že zdelo, da je petje v družinah kot nekdanje petje na vasi že popolnoma zaspalo, utihnilo, odkar sta radio in televizor zavladala po domovih gor do zadnje gorske vasi. Danes z veseljem lahko ugotovimo, da temu ni tako. Naravnost presenetilo nas je, da se vendar še v celi vrsti naših družin z veseljem in ljubeznijo goji domača pesem in godba.
In to je zelo dobro razumljivo. Kakor namreč hrana iz konzerve kmalu preseda ter zbuja lastno ustvarjalnost v kuhinji, tako zgolj konsu-miranje glasbe, petja iz konzerve radija, kaset in plošč ne more zadovoljiti glasbeno nadarjenega človeka. Potreba po lastnem ustvarjanju mu ne da miru, dokler ne seže po glasbilu ali ne poskusi svojega glasu in posluha ter ne pritegne še drugih članov družine. Srečna druži-na, ki si je ubrala to pot domače zabave, domačega koristnega izrabljanja prostih ur! Domače skupno Petje in sviranje preganja dolgčas in slabo voljo, druži in čedalje bolj tesno povezuje. Končno pa iz takih družin prihajajo najboljši in najbolj zvesti člani pevskih zborov, cerkvenih in prosvetnih.
Poleg tega je družinsko petje najnaravnejši način petja: naravna osnovna celica človeškega sožitja spontano, iz notranje potrebe izvaja duhovno simfonijo med svojimi člani- Pa je to tudi najsvobodnejši način petja: izbor pesmi in glasbenih komadov je docela svoboden, nihče ne more ukazovati, kaj se naj poje, nihče ne more prepovedati petja določenih pesmi, kvečjemu če bi spet kdaj izbruhnila podobna diktatura, kot je bila tista, ki je pod najstrožjimi kaznimi prepovedovala koroškim Slovencem sleherno slovensko pesem tudi med stenami lastnega doma.
Današnja prireditev znova dokazuje, da smo koroški Slovenci zares narod pevcev od deteta do deda in babice. Zato bomo še naprej lahko uresničevali željo našega zveznega predsednika: „Koroška naj vedno Poje“.
Dosti je besed, dajmo prostor Pstju naših družin v smislu Prešernovega „Orglarja“, ki mu Bog veli: «Pusti peti moj’ga slavca, kakor sem mu grlo ustvaril!“
LKH
Janez Korenjak novi podžupan v Smarjeti
V ponedeljek zvečer so v Šmarjeti v Rožu izvolili občinski mandatarji Janeza Korenjaka (EL) za novega podžupana. Janez Korenjak (EL) bo skupaj z županom Johanom Ogrisom (SP) ob podpori Johana Harterja (KP) vodil šmarješko občino. Razporedje mandatov v občini je: 7 ÖVP, 6 SPÖ, 1 EL, 1 KPÖ. Enotna lista se je po temeljitih pogajanjih odločila za najboljšo pot, ki bo koristila vsem občanom Šmarjete in, kot je povedal podžupan Janez Korenjak, kmet in poslovodja šmarješke Posojilnice, za upravo, ki ne bo takšna kot prejšnja, ko je imel slovenski človek občutek, da je bil tujec v lastni občinski hiši. Z novim podžupanom stavijo
Enotne liste štiri podžupane na dvojezičnem ozemlju. To so Fric Kumer (Pliberk), Janez Hudi (Globasnica), in Mirko Oraže (Sele). Daljše poročilo objavljamo na 4. strani.
„Saj bilčovškega župana ne morem zapreti!“ je dejal pretekli petek pred koroškimi novinarji deželni glavar Leopold Wagner. Wagner je pred novinarji govoril o svojih pogledih na manjšinsko politiko in dejal, da je „itak že vse izpolnjeno“. Konkretno je naštel dvojezične napise. Na opozorilo zastopnika našega lista, da sedanje stanje ne odgovarja določilom državne pogodbe in da župani še ta določila ne upoštevajo, se je Wagner javno distanciral od bilčovškega župana Hanzija Ogrisa.
opozoril župana cin priti do ponovnega razpisa za
„Trikrat sem Ogrisa, da naj postavi table, zapreti pa ga ne morem,“ je dejal Wagner, ki je s tem indirektno priznal, da zakon o narodnih skupinah ni vreden svojega papirja, če niti deželni glavar nima zakonskih možnosti, da nekoga prisili, da izpolnjuje zakon. Wagner pa je tudi potrdil pisanje našega lista in nastop Enotne liste v Bilčovsu. EL Bilčovs je namreč zahtevala v občinski sobi dvojezične napise, njenemu predlogu sta se pridružila samo dva socialista, proti je glasoval tudi bilčovški župan in podpredsednik ZSO Hanzi Ogris. V prizivu pri deželni vladi so Enotni listi dali prav, priznali pa, da nimajo nobenih zakonskih podlag, da župana prisilijo, da postavi dvojezične topografske napise v občini.
Na isti novinarski konferenci je naš list opozoril deželnega glavarja, da Bilčovs ni edini primer, saj tudi župan Suhe (ÖVP) kratkomalo negira obstoječa določila. V nadaljevanju tiskovne konference je Wagner ugodno ocenil klimo razgovorov in dejal, da bo na prihodnjem sestanku z zastopniki osrednjih organizacij, ki bo 25. maja, govora o konkretnih vprašanjih. Že zdaj pa Wagner nasprotuje predlogom Slovencev o radiu: „Lahko le razpravljamo o razširitvi programa.“
Wagner je tudi pesimist glede gradnje karavanškega predora in je dejal, da bo moralo na vsak na-
KEL: gotovi kraji so zapostavljeni
Koroška naj vendar preneha nepotrebno polemizirati proti regionalni pogodbi in naj raje pogleda čez mejo: Slična pogodba med Jugoslavijo in Italijo je doprinesla državam lansko leto 2 milijardi dolarjev, pravi v najnovejši Nt-informaciji za tisk, prvi kandidat KEL, Karel Smolle.
Taka vrsta pogodbe bi zajela ravno kraje, ki so zaradi enostranske podpore centralnega prostora zapostavljeni. Ako se Wagner resno misli baviti z brezposelnostjo, potem bi se moral zavzemati celo za trojno regionalno pogodbo med Avstrijo, Jugoslavijo in Italijo, ne pa, da polemizira regionalno pogodbo, je zaključno dejal prvi kandidat KEL.
podjetja, ki bodo gradila na avstrijski strani. Na vprašanje našega lista, kako vidi možnost za izgradnjo Pece, kot jo predlagajo prizadete občine in ISTIT, je Wagner dejal, da je posredoval predsedniku slovenske vlade Zemljariču koroške predloge in da bodo jugoslovanski strokovnjaki do leta 1985 izdelali slovenski oz. jugoslovanski predlog.
Kljub temu, da je minister Sino-watz odložil častno pokroviteljstvo nad prireditvijo Avstrijske zveze telovadcev (ÖTB), ki bo poleti v Beljaku, bo Wagner obdržal častno pokroviteljstvo. „Predsedstvo socialistične stranke nama je dala na voljo, da se lahko sama odločiva,“ je dejal Wagner. Tako bo Wagner častni pokrovitelj nad prireditvijo organizacije, ki je bila ravno obsojena zaradi „neofašističnega pisanja“ v svojem glasilu!
Demokracija-napredek-mir
ZA SVOBODO IN ENAKOPRAVNOST
VABILO
Osrednjo prireditev
OB OBLETNICI ZMAGE NAD FAŠIZMOM IN PODPISA AVSTRIJSKE DRŽAVNE POGODBE
v soboto, 9. maja 1981, ob 20. uri v Domu glasbe v Celovcu. Sodelujejo:
#	Mešani pevski zbor SPD „Danica“ iz Šentvida 0 Danica Čertov iz Slovenjega Plajberka
#	Doppelquartett Bleiberg vom Bergmännischen Gesangsverein Bleiberg-Kreuth
0 Mešani pevski zbor SPD „Srce“ iz Dobrle vasi 0 Mešani pevski zbor SPD „Zarja“ iz Železne Kaple 0 Koroški partizanski pevski zbor iz Celovca 0 Recitatorska skupina Slovenske prosvetne zveze
Govorijo:
0 Dr. Franci Zwitter, predsednik Zveze slovenskih organizacij 0 Dr. Matevž Grilc, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev
0 Hans Pawlik, deželni predsednik Zveze socialističnih borcev za svobodo
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
Narodni svet koroških Slovencev
Družinskega petja na Radišah se je udeležilo ogromno število ljudi iz vseh krajev Koroške. Navdušeno publiko, med njimi mnogo častnih gostov, je pozdravil predsednik Krščanske kulturne zveze, Lovro Kašelj. Nastopile so družine iz Roža, Podjune in Zilje, ki so dokazale, da se petje v družinah še neguje. Publika pa seje nastopajočim zahvaljevala z bučnimi aplavzi. Prireditev je spretno povezoval dr. Ludvik
Karničar.
naštednik
Petdesetletnica Kluba koroških Slovencev v Mariboru
Ob priliki svoje 50-letnice in 40-letnice ustanovitve Osvobodilne fronte Slovenskega naroda, je Klub koroških Slovencev v Mariboru pripravil koncert koroških pesmi. Nastopili in sodelovali so štirje zbori: MPZ Podjuna (Tone Ivartnik), MPZ Rož (Lajko Milisavljevič), MPZ Gallus (Janez Tratar) in MPZ Danica, ki ga vodi Hanzi Kežar. Predsednik Kluba, Janko Küster je vsem zborom izročil prisrčno dobrodošlico in izrazil veliko zadovoljstvo nad koncertom in uspelim večerom. V imenu Kluba je vsem dirigentom poklonil spominsko knjigo Maribora. Pevskega večera se je udeležil tudi avstrijski konzul v Ljubljani Ciril Stern, tajnik Krščanske kulturne zveze Nužej Tolmajer in predsednik Slovenske prosvetne zveze Valentin
Polanšek.
V Šmarjeti koalicija med EL in SP:
Dejanska enakopravnost obeh narodov najboljša pot za Šmarjeto
Novo vodstvo v Šmarjeti bo zajelo najširše plasti šmarješkega prebivalstva. Po 17 letih županovanja ÖVP-jevca Plahsniga, ki je odstopil iz zdravstvenih razlogov, so v ponedeljek izvolili ob navzočnoti okrajnega glavarja dr. Marka novo občinsko vodstvo. V vodstvu občine so zdaj župan Johan Ogris (SPÖ) in podžupan Janez Korenjak (Enotna lista — EL) ter Johan Mack (ÖVP), ki ga je ljudska stranka nominirala za podžupana in s tem sama pustila pasti Poldija Ibouniga, ki so ga prej ponujali za možnega kandidata za župana. „Enotna lista se bo v novi upravi zavzemala za to, da bo tudi naš jezik enakovreden nemškemu na vseh ravneh občinske uprave, šli bomo novo pot v korist vseh občanov Šmarjete,“ je dejal v čestitkah novemu županu, podžupan Janez Korenjak. Tudi župan Ogris je v zahvalnem govoru spregovoril v obeh deželnih jezikih.
Tako je že izvolitev župana pokazala, da sta se opolnomočenca Enotne liste (EL) Janez Korenjak in njegova namestnica Rozina Wer-nig v dolgih pogajanjih odločila orav. Šmarjeta v Rožu je morala iz-
voliti novega župana, potem ko je v marcu odstopil dosedanji župan Plahsnig. Slišati je bilo, da iz zdravstvenih razlogov. Za njegov odstop bo dobil 96.000.— šilingov odoravnine, ki mu po zakonu pripa-
TEDNIKOV KOMENTAR
„Sovjetska linija“ v krizi
JURIJ PERČ
TEDNIKOV KOMENTAR
Posledice dogodkov na Poljskem so „bratske države“ vsekakor onesigurale. Na zadnjih zborih partij v Sovjetski zvezi, Bolgariji, Češkoslovaški in Nemški demokratični republiki, so govorniki z veliko vnemo zagovarjali „enotnost tabora sovjetskega socializma“. Ravno s tem pa so posredno opozarjali na nekaj drugega: namreč, da je „enota“ resno ogrožena.
Posebno jasno je to dejstvo bilo razvidno v državi, ki je trenutno navzven najmanj ogrožena — v NDR. Ideološki vodja Sovjetske zveze Mihajl Suslov, je pred zborom Sicialistične enotne partije (SED) dejal, da je vsako odvračanje od enotne linije „usodno“. Le s konsekventno iz-
vedbo programa bo delavski razred zmagal. Jasno je Suslov poudaril, da druge alternative ni.
Kriza, ki je nastala v skoraj vseh državah Vzhodnega sveta, je politične, kot tudi gospodarske narave. Ogromna posojila držav „socialistične skupnosti“ pričajo o velikih gospodarskih težavah. Tako je Poljska zadolžena za 27 miljard dolarjev, Sovjetska zveza ima dolgove v znesku 14 milijard dolarjev, NDR 10 milijard, Madžarska in Romunija po 8, Bolgarija 4 ter Češkoslovaška, ki ima v „kridi“ 3 milijard dolarjev. Pa čeprav je gospodarsko stanje v državah Vzhodnega bloka resno — vzrok krize pa je vsekakor politični. Vodstvo Poljske kaže
MIHA ZABLATNIK:
Kmet v stiski
1951	Razvoj kmetijstva: 1975
-&&&§£&&& Kmetov: 765.000	MM M Kmetov: <300-000)
I-->
Delavci na kmetijah: 225.000
0
Delavci na kmetijah: 47.000
JL
Delovne moči na traktor: 1
Osebe, ki jih 1 kmet prehrani: 4
0
da. V pogajanjih so bile zahteve EL vedno jasne. Zastopniki EL in Kluba slovenskih občinskih odbornikov so zahtevali enakopravnost slovenskega jezika in podporo domačim podjetjem, ki nudijo doma-
činom delovna mesta, ki jih v šmarješki občini primanjkuje, če je tak mil izraz sploh dovoljen. Saj se mora okoli 70% delavcev dnevno voziti na delo izven občine.
Zato je bilo tem manj razumlji-
vo, da je prejšnja občinska uprava prezrla največji turistični obrat, ki ima letno okoli 30.000 nočitev in ni bil niti v seznamu za turistične postelje. Morda zaradi tega, ker nosi tudi slovensko ime?
Že volitev župana, ki je bila pretekli ponedeljek, pa je pokazala, da bo nova občinska uprava, ki jo sestavljata EL in SPÖ ob podpori KPÖ šla tudi v tem pogledu novo pot. Po besedah podžupana Korenjaka, je spregovoril tudi župan Ogris po nemškem uvodu tudi v slovenščini ter poudaril, da bo nova uprava delala v dobrobit celotne skupnosti; „pomagal bom vsem, ki bodo našli pot k meni in potrebovali pomoč.“ V obeh deželnih jezikih je spregovoril še Janez Korenjak, ki je dejal, da EL posebno pozdravlja dejstvo, da bosta v novi občinski upravi enakovredna oba jezika in naroda ter poudaril, da bodo delali v korist vseh občanov Šmarjete.
Tudi okrajni glavar dr. Marko, ki se je še posebej zahalil dolgoletnemu tajniku Sablatschanu, je poudaril, da potrebujejo občine na dvojezičnem ozemlju enakopravnost in sožitje med obema narodoma. Nemško sta na kratko spregovorila še mandatarja ÖVP Ibounig in Mačk.
Mladinska komisija FUENS v težavah
Mladinska organizacija Federalistične unije evropskih manjšin (FUENS) je očitno zabredla v večje težave. To je pokazal redni kongres mladinske organizacije FUENS, ki je sicer največja organizacija evropskih manjšin. Zadnji kongres, ki je bil pred kratkim v mladinskem centru danske manjšine „Christianslyst“, je obravnaval šolska vprašanja manjšin.
Iz neznanih vzrokov se kongresa ni udeležil dosedanji predsednik Juriča Csenar (gradiščanski Hrvat), na kongresu tudi niso izvolili novega predsednika. Sedaj mladinsko komisijo predhodno vodi kolektivno predsedstvo, v katerem so Heinrich Schulz (Danci v Nemčiji), Ivo Jevnikar (Slovenci v Italiji) in Gerd Hänkes (Nemci v Belgiji)-Kongresa sta se udeležila tudi Rudi Vouk za Koroško dijaško zvezo in mladinski referent Narodnega sveta Franc Wakounig.
Skupna sta garanta za novo pot v korist vseh občanov Šmarjete: župan Johan Ogris (SP) in podžupan Janez Korenjak (EL).
ljudstvu svoje slabosti in nesposobnosti. Pred kratkim je „delovanje za prerod Poljske“ doseglo še en višek, ki je vodstvo močno zadel. V Torunu je nad 500 partijskih aktivistov zahtevalo „čistko“ pri KP-jevski hierarhiji. Na tem shodu so partiji očitali, da ne delajo politiko za ljudi, marveč v lastne interese, da obdržijo svoje vrhovne pozicije. Gotovo ni bil slučaj, da je Poljska kmalu navrh priznala sindikat kmetov. Doslej je organiziranih v obeh sindikatih 12 milijonov Poljakov.
Prisilno se nam ob dogodkih na Poljskem vsiljuje vprašanje vojaške intervencije Sovjetske zveze. Sigurno bo sprva „sovjetska linija“ skušala uspavati „Solidarnošč“, jo razcepiti, potem pa bi bila pot lahka: sledile bi masovne aretacije in tako bi spet zavaldal ljubi sovjetski mjr. To bi bila generalna linija. „Če pa bi ta ne uspela, pa se bo SZ verjetno odločila za vojaško intervencijo,“ je izjavil Wolfgang Leonhard, ki je bil do leta 1950 partijski funkcionar NDR, potem pa se je preselil v ZRN. Leonhard, ki je bil vzgojen v SZ, velja za dobro profiliranega po-
znavalca Vzhoda. Nadalje je Leonhard mnenja, da se SZ obotavlja z vojaško intervencijo zaradi tega, ker je riziko upora poljskega prebivalstva prevelik. Tudi Zahod bi reagiral po vsem drugačno, kot leta 1968. Poljski razvoj je vplival paralelno tudi na druge „bratske države“, posebno na obmejno Češko. Toda Češka oblast je spoznala situacijo in z nekaterimi ukrepi pomirila prebivalstvo. Istočasno pa se Romunija zaradi gospodarske odvisnosti in importov iz SZ približuje njihovi liniji. Partijski vodja Nikolae Ceaucescu je na kongresu sindikata „zahteval“ enoto in disciplino ter kritiziral prenovljence Poljske.
Poglejmo tudi v Jugoslavijo. Po nemirih na Kosovem se strokovnjaki vprašujejo, v koliko je (bila) pri nemirih soudeležena SZ.
Za nekoliko časa bo v Moskvi gotov premor za razmišljanje, če se na Poljskem ne bi zgodilo kaj nepredvidenega. Do 20. julija pa bo Poljska imela svoj redni partijski dan, do takrat pa se bodo morali tovariši v Sovjetski zvezi odločiti za nadaljnjo pot.
30. aprila 1981	rrn |naš tednik!	ozadja/3
		
|naš tedniki
MATERINSKA PROSLAVA Prireditelj: Kulturno društvo „Peter Markovič“ v Rožeku Kraj: gostilna Pri Kosi/Sensenwirt na Ravnah
Čas: nedelja, 3. 5. 1981, ob 14.30 Spored oblikuje: dvojezični mladinski pevski zbor iz Rožeka in tambu-raški ansambel SPD „Jepa-Baško jezero“ iz Loč pod vodstvom Erike Wrolich
KONCERT SLOVENSKIH LJUDSKIH IN UMETNIH PESMI Prireditelj: SPD „Trta“ v Žitari vasi Kraj: Rutar v Žitari vasi Čas: nedelja, 3. 5. 1981, ob 15. uri Gostuje: moški zbor DPD „Svoboda“ iz Črne
ROCK’N ROLL Tečaj traja 20 ur Prireditelj: SPD „Rož“
Kraj: gostilna Gabriel, Leše pri Šentjakobu
Čas: nedelja, 3. maja, ob 15. uri Vodi: Gregor Krištof
Veseloigra „KJE JE MEJA,,
Prireditelj: SKD v Celovcu Kraj: Marijanišče v Celovcu, Rudolfsbahngürtel 2
Čas: petek, 8. 5. 1981, ob 19.30 uri Gostuje: igralska skupina SKD iz Globasnice •
Krajevno združenje ZSM Globasnica vabi na OBČNI ZBOR
ki bo v četrtek, 30. 4. 1981, ob 20. uri v gostilni Greiner, pd. Štekl v Globasnici.
ZVEZA SLOVENSKE MLADINE
vabi svoje člane na
OBČNI ZBOR
ki bo v ponedeljek, 4. 5. 1981, ob 19.30 uri v mladinskih prostorih Kulturnega doma „Danica“ v Šentpri-možu v Podjuni.
MATERINSKA PROSLAVA Prireditelj: SPD „Srce“ v Dobrli vasi Kraj: Kulturni dom v Dobrli vasi Čas: nedelja, 10. 4. 1981, ob 14.30 Nastopajo: MPZ „Srce“ v Dobrli vasi pod vodstvom Albina Krajnca, otroški zbor SPD „Srce“ pod vodstvom Ljudmile Sturm (ml), folklorna skupina SPD „Srce“ pod vodstvom Lize Pasterk.
Odbor šolske skupnosti na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu priredi v nedeljo, dne 17. maja 1981, ob 14.30 uri v veliki dvorani Delavske zbornice v Celovcu
ŠOLSKO AKADEMIJO Akademija bo oblikovala geslo „KULTURNA VZAJEMNOST — NAŠA SILA“
Na sporedu so pevske in instrumentalne točke, plesi ter nastopi kulturnih skupin iz Šentvida v Podjuni in Šmihela nad Pliberkom.
Za Odbor šolske skupnosti na Zvezni gimnaziji za Slovence, ravnatelj dr. Reginald Vospernk
V soboto, 9. maja 1981
ROMARSKO POTOVANJE V PADOVO
za: Dobrlo vas, Mokrije, Št. Primož, Rikarjo vas, Mlinče, Galicijo, Apače in Sele.
Vodi: žpk. Anton Cvetko iz Medgorij
V soboto, 16. maja 1981
ROMARSKO POTOVANJE V NOVO ŠTIFTO, GORNJI GRAD in RADMIRJE
za: Borovlje, Slovenji Plajberk, Ljubelj, Brodi
Vodi: žpk. Lovro Kašelj iz Hodiš
V soboto, 16. maja 1981, ob 15. uri, do nedelje, 17. maja 1981, ob 18. uri
SEMINR ZA MLADINO, slovensko „Vprašanje po smislu in sreči v pravljicah“
Pred.: Hans Kreuzer, psiholog
ROZ - POD JUIM A - ZILJA

»j»
Galicija
Poročila sta se Rozalija Mochar iz Encelne vasi in Vincent Strme-nik, doma pri Slovenjem Gradcu.
Poroka je bila v soboto v Galiciji. Gospod župnik Gotthardt so zelo lepo oblikovali sv. mašo in zahvalili so se nevesti za dobro sodelovanje v cerkvi. Pri maši je bila gališka skupina Talita. Pri Šoštarju v Globasnici so že čakali muzikanti. Zelo dobro so igrali. Tudi jedli in pili so izvrstno in vsi so se dobro zabavali. Mlademu paru želimo mnogo božjega blagoslova ter mnogo sreče na njuni skupni poti.
Šmihel - Črgoviče
Pod hribom Katarine v idilični vasici, je pred nedavnim praznoval svoj 70-letni jubilej Valentin Mišic. Kdo ne pozna domačega slikarja samouka Zilanovega Folta? Njegova umetniška dela so slike v naši okolici na raznih križih — poljskih znamenjih ter na fasadah hiš po vaseh. Koliko je še raznih drugih slik: osebnih in pokrajinskih portretov ter panjskih čelnic in starih skrinj, ki se ne da oceniti? Velika škoda je, da ni imel prilike študirati slikarsko umetnost. Svojo izredno umetniško nadarjenost je pokazal tudi pri maskiranju in šminkanju odrskih igralcev. Bil je tudi mnoga leta tamburaš krajevnega društva. Saj je njegov pokojni oče učil številne tamburaške skupine. Kot knjižničar društva ni samo knjige izposojal in bral, ampak tudi sam strokovno vezal. Tako vidimo, da je jubilant veliko lepega in koristnega ustvarjal in doprinesel svoj delež za naš narod, kateremu je on nadvse zvest. Žal, da mu boleče noge ne dopuščajo, da bi mogel še nadalje tako ustvarjati, kakor nekdaj. A kljub temu ne miruje. Vedno še kaj slika v svoji sobici. Še sreča, da mu neumorna Trater-jeva mama tako skrbno streže, ki ji je za to zelo hvaležen.
Bližnji, posebno pa prosvetarji, mu iskreno čestitamo in želimo več zdravja ter, da bi mogel praznovati še mnogo jubilejev.
Šentprimož
Teden dni po svojem občnem zboru je SPD Danica že ponovno zasadila motiko v kulturno njivo. V nedeljo zvečer je gostoval v Kulturnem domu znani slovenski narodno-zabavni ansambel Franc Mihelič iz ribniške okolice. Poslušalci, med njimi mnogo mladine, so do zadnjega kotička napolnili dvorano in živahno sledili tako godenju in petju, kot tudi posrečenim dovtipom povezovalca, pravega ribniškega Urbana.
Kot je predsednik Danice, Stanko Wakounig v svojem pozdravu povedal, sta se ansambel Mihelič in Danica prvič srečala pred nekaj leti in zato so društveniki tudi takoj povzeli idejo o nastopu ansambla.
Kakovost ansambla je neospora-vana in poslušalci so hoteli kupiti plošče in kasete, ki pa jih ni bilo. Zato so se poslušalci upravičeno spraševali, kje so slovenske plošče in kasete. Prepričani pa smo, da bo menežerska iznajdljivost v bodoče tudi tu našla rešitev.
Goršetova galerija bo odprta 1. maja 1981.
Krščanska kulturna zveza v Celovcu sporoča, da bo celovški radio oddajal I. del Družinskega petja na Radi-šah v ponedeljek, 5. maja 1981, v slovenski oddaji.
Kotmara vas
' Veliko število prijateljev narodnozabavne glasbe in domače prosvetne dejavnosti je napolnilo v nedeljo, 26. aprila 1981, popoldne telovadnico kotmirške šole. Na povabilo SPD „Gorjanci“ je namreč gostoval v Kotmari vasi narodnozabavni ansambel Franca Miheliča iz Ribnice na Dolenjskem. Ansambel je navdušil poslušalce s kvaliteto in prijetnimi domačimi zvoki. Zadovoljnost občinstva se je pokazala tudi v tem, da je z bučnim aplavzom „prisililo“ ribniški ansambel, da je moral ob koncu dodati še nekaj skladb. Za šegavo povezavo je poskrbel gledališki igralec Brane Ivanc, ki je kot pristni Ribničan zabaval navzoče v ribniškem narečju. Ušesa poslušalcev so se kaj kmalu nastavila na nekoliko svojevrstne ribniške glasove in tako so se vsi zabavali do gromkega smeha.
Letošnja prireditev je bila že tretja take vrste v Kotmari vasi. Pred dvema letoma je obiskal Kot-maro vas na zadnjo nedeljo v aprilu Slovenski oktet, lani je nastopil ansamber Lojzeta Slaka s pevci, letos pa je to tradicijo nadaljeval ansambel Franca Miheliča, ki je prispei na Koroško iz Južnega Tirala, kjer je opravil daljše koncertno potovanje.
Predsednik SPD „Gorjanci“ Jože Pack, je mogel pozdraviti med številnimi navzočimi tudi kotmirškega župana Josefa Strugerja in podžupana Josefa Liendla s soprogra-ma, domačega župnika Maksa Mi-chorja, bilčovskega župana Hanzi-ja Ogrisa, in konzula SFR Jugoslavije v Celovcu Sandorja Zarola s soprogo in ob koncu prireditve povabil ansambel Franca Miheliča, naj se spet kdaj vrne v Kotmaro vas.
Globasnica
Preteklo nedeljo je dramska skupina prosvetnega društva „Frančišek B. Sedej“ iz Števerjana gostovala v Globasnici. Kljub veliki prireditvi na Radišah se je počasi le napolnila Šoštarjeva dvorana.
Igralci so zaigrali Jalnovo dramo „Srenja“. Igra prikazuje boj za domači kraj ter obstoj domačije, ki ji grozi propad. Dobro podane vloge so dokaz večletni igralski tradiciji v Števerjanu.
Upamo, da bodo Števerjančani še v bodoče tako uspešno kulturno delovali in prišli še večkrat na Koroško.
„Veliko se je spremenilo“
Kmečko-gospodarska zadruga v Pliberku se je ustanovila leta 1949. Poslovodske dolžnosti je prevzel gospod Lojze Krištof, današnji gost v NT. Zadruga v Pliberku se je s pomočjo raznih prizadevnih odbornikov in članov polagoma razvila v majhno podjetje. Leta 1956 pa se je ustanovila tudi v Šmihelu nad Pliberkom poslovalnica, ki jo je vodil brat gosta v NT, Gregor Krištof. Dolga leta je moral Lojze Krištof voditi poslovalnico sam, preden je dobil na razpolago še eno delovno moč.
NT: Gospod Krištof, kakšni so bili pogoji ob ustanovitvi Kmečke gospodarske zadruge v Pliberku?
Krištof: Začetek je bil zelo težak in to predvsem zaradi bližnje konkurence. Prvotno smo imeli poslovne prostore v Pliberku pri Brezniku. Nato smo se preselili v Mačkovo hišo, ki jo je odkupila Posojilnica Pliberk. Leta 1964 smo se preselili v sedanje prostore, v nekdanji Breznikov skedenj. Promet se je še kar razveseljivo širil, tako da dela nisem mogel opravljati več sam. Posle v Šmihelu je prevzel moj brat Gregor, ki je, kot jaz, ravno kar šel v pokoj. Pred 15 leti smo odprli tudi v Žvabeku poslovalnico. Šele leta 1962 smo dobili od ZSZ prvi tovornjak. Konkurenca je bila velika, toda tudi ta situacija se je polagoma izboljšala. Sam sem moral voditi knjigovodstvo za Zadrugo, Posojilnico Pliberk ter tudi živinorejske Zadruge za Li-buče in okolico. Zato sem, ker sam vsega nisem zmogel več, začasno dobil pomoč.
NT: Kaj se je spremenilo v slovenskih zadrugah od začetka vašega dela do danes?
Krištof: Spremenilo se je zelo veliko. Na trg so prihajala nova gnojila, novi gradbeni material, razna nova semena ter drugi gospodarski produkti. Seveda Sortiment je zelo obširen in smo ga pač nabavili, kolikor je bilo prostora v skladišču. Prostora pa je bilo vedno premalo, ker se je promet dvigal, in tako je bilo blago v prostorih preveč natrpano, kar je otežkočilo delo oz. poslovanje. Še letos je v načrtu gradnja novega skladišča.
NT: Kje vidite morebitne napake, in kako bi jih lahko popravili?
Krištof: Prvo je seveda to, da smo imeli predrago blago v rokah. V bodoče bo treba pač gledati, da se bo res kupovalo mimo posredovalcev, da bo mogla Zadruga biti konkurenčna.
NT: Zakaj so po vašem mnenju slovenske Zadruge sploh potrebne in kako se je celotna situacija razvila?
Krištof: Slovenske zadruge so velikega pomena. Če je taka gospodarska ustanova močna in ugodna, se potem zavest pri Slovencih dviga in s tem, ko pridejo kupovat, podpirajo našo narodnostno stvar. Kot sem že omenil, sem bil za delo sam in to pet let. Polagoma sem dobil pomoč za knjigovodstvo vajenko, nato vajenca in končno poslovodjo Posojilnice Pliberk.
NT: V Pliberku je še nemška Zadruga. Kako se to čuti?
Krištof: Nekateri so začeli pri nas kupovati, drugi so kritično gledali in so potem pač tisto, kar je bilo pri konkurenci cenejše kupili tam, drugo pa tudi pri nas. Ševeda pa imamo tudi številne stalne kupce. Zelo veliko je pač odvisno tudi od osebja, če je prijazno, postrežljivo in simpatično.
NT: S čim se nameravate zdaj ukvarjati?
Krištof: Pred nekaj meseci sem odšel v pokoj in odložil velike skrbi. Ne mislim se posebno kje javno vpreči, ampak, če bo treba, sem rade volje pripravljen pomagati ali svetovati. Nameravam si zapisati nekatere stvari in ukvarjal se bom s čebelami, da si bom tako krajšal čas.

Ml
ZA VAS
RIŽE MIHA ZABLATNIK
Pravice si moramo priboriti sami!
Rojak iz občine Šentjakob v Rožu zahteva od okrajnega so-
dišča Beljak, da mu dostavlja pozive oz. obvestila kot pripadniku slovenske narodne skupnosti na Koroškem v slovenskem jeziku. Okrajno glavarstvo je odgovorilo v protimanjšinskem duhu, kot sledi:
urschriftlich udter Anschluß der Ladung für den 5.5.198), Io Uhr, uiit dein Bemerken zurück, daß obiges Schreiben zu einer geechäfts-ordnungegemäßen Behandlung nicht geeignet ist. Es wird darauf aufmerksam gemacht, daß die Gerichtssprache beim Bezirksgericht Villach Deutsch ist und daß infolgedessen Eingaben an das Gericht in deutscher Sprache zu verfassen sind
■,
Bezirksgericht Villach, Abt. 2, am 21. 4. 1981
4'
Zavedajoč se, da si moramo priboriti pravice sami, se rojak iz Šentjakoba ni pustil omehčati. Ponovno je zahteval slovensko obvestilo.
Dragi bralci! Pozivam Vas, da sledite temu primeru in se ne pustite omehčati z raznoraznimi trditvami in interpretacijami. Vzemimo si sami pravice in jih bomo imeli!
V vseh tozadevnih zadevah Vam obljubim vsestransko pomoč. S skupno prizadevnostjo bomo z našimi zahtevami tudi uspeli. Vsem tistim pa, ki trdijo, da je manjšinsko vprašanje na Koroškem že rešeno, pa naj je odgovor okrajnega sodišča kazalec pod nos, da se Slovenci na Koroškem slej ko prej diskriminirajo in da se Slovenci ne pustimo ugnati, temveč odločno vstrajamo pri svojih zahtevah!
S
30. aprila 1981
kronika/5

100-letnica smrti pisatelja J. Jurčiča 1881 - 3. maja -1981
'igfugigMiigtinmmmmMmMiHfmmmmmnmmmmmimmmmHmf/tmMmMmtmi
Že pred 60 leti je napisal dr. Ivan Grafenauer v uvodu za I. zvezek Jurčičevih Spisov: „Daši je preteklo že več kot 50 let po njegovi smrti, je Josip Jurčič še dandanes tisti slovenski pripovednik, ki ga naše ljudstvo največ in najrajši bere.“ Isto velja še danes, 100 let po njegovi smrti, ko že nikogar več ni, ki bi kdaj poznal Jurčiča še živega.
Pa so vendar Jurčičeve povesti tako prikupne, lepe in vabljive, da jih še vedno vsak pošten človek rad bere v slovenščini, prav tako kot v mnogih drugih jezikih, saj je na primer njegov „JURIJ KOZJAK, slovenski janičar“ preveden že v nad 50 jezikov, in še vedno se pojavljajo novi prevodi.
Prevajalec Ferdinand Kolednik
Pred 45 leti se je najprej v Franciji pojavilo ime slovenskega duhovnika dr. Ferdinanda Kolednika. Bil je rojen v Mariboru 24. maja 1907. Že njegovi starši so govorili več jezikov, zato ni čudno, da je Kolednik že kot otrok kazal živo zanimanje za tuje jezike, posebno za francoščino. Od leta 1922 do 1926, ko je maturiral, je bil Kolednik dijak pri francoskih cistercijanih, in potem je odšel v Francijo. Nekaj njegovih prevodov je iz tistih časov, čeprav je bil ravno Jurčičev JURIJ KOZJAK slovenski janičar prvi prevod, ki je izšel kot samostojna knjiga.
Prva francoska izdaja JURIJA KOZJAKA je izšla v Beligiji I. 1938. Predgovor ji je napisal dosmrtni tajnik francoske akademije Georges Goyau, ki je v svojih mladih letih potoval tudi v Maribor. Razne ocene Koled-nikovega prevoda so bile odlične, zato ni čudno, da je Goyau 2. decembra 1938 izročil dr. Koledniku zlato kolajno francoske akademije v znak priznanja njegove klasične francoščine. Na dokumentu piše: „Pour les Services rendus au dehors, ä la langue francaise“, za usluge francoskemu jeziku v tujini, torej izven Francije — druga in tretja izdaja je izšla v Kanadi v letih 1949 in 1952. Tudi slavni francoski pesnik Paul Claudel, Kolednikov prijatelj, je pregledal že Kolednikov rokopis leta 1937. Njegovo priporočilo še danes vpliva na razne druge prevajalce, ki iz Kolednikovega francoskega prevajajo na svoje jezike; to je primer prav posebno afriških kezikov, kjer še vedno prevladuje francoski jezik. Ker je bilo povpraševanje po tej povesti še vedno zelo veliko, je dr. Kolednik poskrbel za četrto izdajo pri založbi Mame v Parizu oz. Toursu, kjer ima ta znani
Mame svojo osrednjo tiskarno.
To je bilo leta 1959, ob 115-letnici rojstva Jurčiča. Tudi ta izdaja je razprodana, in zdaj pride na vrsto peta francoska izdaja.
Francoskemu prevodu je sledil Kolednikov prevod v hrvašči-
no, ki je izšel v Zagrebu leta 1944, vprav za stoletnico Jurčičevega rojstva. Imel pa je Kolednik medtem pripravljen že tudi italijanski prevod, ki ga je priredil v Dalmaciji, kjer je bil med vojno župnik na otoku Žirje pri Šibeniku.
»Ljubljanski zvon« je leta 1884, na strani 636, zapisal:
„Vienac“ (hrvatski list v -Zagrebu) oznanjujoč Jurčičeve „Zbrane spise“ v slovenščini, piše med drugim: „Jurčičeve pripovjesti nisu zanimive samo za Slovence, nego i za nas Hrvate. Nije baš dosta, da se samo za veselih sastanka bratimo, sa Slovenci i da kičenimi govori dokazujemo, da su krv naše krvi; prieka je nužda, da ih pobliže ogledamo, do upo-znamo puk njihov i mišljenje njihovo. A upravo za to dobro če nam poslužiti spisi Jurčičevi, jer se u njih ugleda ne samo individualni duh piščev nego i sav puk slovenski, kako snuje i kako umuje. Nam godi u srcu, kad čujemo, kako Slovenci mare za hrvatsku knjigu; a vračamo li im mi milo za drago? Pa manimo se utvara: u slovenskom puku ima mnogo, česa bi nam trebalo; upoznajmo dakle krieposti njegove, pa se ugledajmo u njih. Ne dvojimo, da če svaki Hrvat s nasledom čitati Prešerna, Gregorčiča, Jurčiča, itd. kao što Slovenci uži-vaju čitajuči Preradoviča, Šenou i druge pisce naše. Ali čitaj-mo ih priljezno i pomno.“
Kolednikovemu hrvatskemu prevodu Jurija Kozjaka je napisal predgovor in priporočilo pisatelj Ljubomir Marakovič 4. marca 1944, vprav za stoletnico Jurčičevega rojstva.
V Pragi živi slovenski učenjak dr. Oton Berkopec. Poslal nam je podatke o češkem prevodu Jurija Kozjaka, ki je izšel v Brnu že leta 1894. Prevedel ga je češki duhovnik A. Koudel-ka, psevdonim O. S. Vettija. Novi prevod v češčino je pa naredil v Kanadi župnik Jaroš Janda; izhajal je v dveh časopisih obenem, kot podlistek: v „Katoliku“ in „Narodu“, junija in julija 1960.
Dr. Kolednik pred Jurčičevim spomenikom
Na ljubljanski carinarnici
Ko je leta 1938 izšel francoski prevod Kozjaka, je dr. Kolednik od nekih prijateljev, profesorjev francoščine dobil namig, naj poskrbi, da bodo te njegove knjige na razpolago tudi slovenskim dijakom kot pomožna knjiga za učenje francoščine. Najbolj se je zavzel rajni prelat dr. Jože Debevec, pisatelj znane študentovske povesti VZORI IN BOJI.
Na carini v Ljubljani je čakalo na Kolednika 2000 izvodov knjige, vprav takrat je bil Kolednik na Koroškem v Tinjah, Avstrijo pa je imel že Hitler v svo-
jih krempljih. Čeprav je Kolednik pisal v Ljubljano, da so vse te knjige carine proste, ni nič pomagalo, moral je sam v Ljubljano. In tam je kar lepo po svoje uredil carino, brez vsakega denarja, češ'knjige so itak namenjene dijakom, ki denarja nimajo, najmanj pa za carino! Po zakonu, da ima plačati te in te pristojbine, ker je knjiga jugoslovanskega pisatelja tiskana v tujini. Kako je dr. Kolednik odgovoril? „Gospodje, kdo od Vas pa mi zna dokazati, da je bil Jože Jurčič Jugoslovanski1 pisatelj? Res je bil slovenski pisatelj, in še odličen in ,po cajlem svajt poznan’, carinski paragrafi pa nimajo nikake pravice lastiti si že zdavnaj umrlega avstrijskega državljana kot Jugoslovanskega’ pisatelja, ker ob njegovi smrti leta 1881 še nobene Jugoslavije ni bilo!“ Kolednik je vzel prvi izvod iz enega paketa in jo porinil pod nos srbskemu šefu carine: „Gospod šef, tu imate prvi izvod Jurčičevega JURIJA KOZJAKA v francosko obleko napravljenega, in to naj Vam zadostuje, če pa s tem niste zadovoljni, Vam pa prepustim vse pravice do teh 2000 izvodov, da se z njimi pozabavlja-te na finančnem ministrstvu v Beogradu, da tam srbski brači prikličete v spomin Jurčičevo potovanje tja, od 19. do 23. avgusta 1872, ko je bil na kronanju kralja Milana.
Seveda je potem dr. Kolednik brez skrbi odpeljal vse knjige, ki so jih dijaki itak največ zastonj dobivali.
Kozjak v Prevodih
Koliko je doslej tiskanih prevodov JURIJA KOZJAKA? V francoščini že štiri izdaje, v ita-
Dr. Kolednik s kitajskim kardinalom Tomažem Tienom
lijanščini dve, ter nemška, hrvaška, poljska, grška, portugalska, latinska, češka, angleška in kitajska v sto izvodih razmnožena. Potem v podlistkih še vietnamski prevod, lituanski, retoromanski v Švici, francoski v Kanadi in Švici, nemški tudi že trikrat v Švici, armenski v Parizu, gradiščanski v Železnem (Eisenstadt v Avstriji) in arabski. V raznih uredništvih čakajo na tisk še španski prevod, albanski, romunski, srbski, holandski, madžarski, japonski, esperanto, tigrinski (abesinski), kyniarwanda (afriški) in ruski, ukrajinski, makedonski, luži-škosrbski, bolgarski, slovaški, katalanski, baskovski, beloruski, amarico (drugi abesinski) jezik, danski, norveški, švedski, finski, turški, hebrejski, bengalski, irski, korejski in malteški. V Mariboru pa je pripravil pisatelj F. S. svoj doktorat iz sanskrita in hindu-jezikov ter obenem uredil prevod JURIJA KOZJAKA tudi v teh jezikih. In še v provansalskem in bretonskem in ladinskem narečju pripravljajo prevode te naše priljubljene ljudske povesti, ki nosi slovensko ime v široki svet.
Prevod „Sosedovega sina“ v italijanščino in francoščino
Ko je leta 1947 izdal dr. Kolednik v Milanu svoj italijanski prevod Jurija Kozjaka, je ob istem času izšla v Rimu zajetno debela knjiga „Romanticismo“ z 12 prevodi na več kot tisoč stranmi; med temi je prevod prof. Janka Jeza: „II figlio del vicino“ — Sosedov sin. Prevod
„Gospod dr. Ferdinand Kolednik si je s svojim književnim delom stekel zasluge za spoznavanje slovenskega naroda in njegove književnosti v tujini. Znano slovensko ljudsko povest Josipa Jurčiča, .Jurij Kozjak“, je prevedel v francoščino: uvodne besede v to francosko izdajo je napisal slavni Georges Goyau, stalni tajnik Francoske akademije; isto delo je izšlo v njegovem prevodu tudi na hrvatskem, italijanskem in srbskem jeziku, dovršen je tudi nemški prevod. V francoščini so izšli še njegovi prevodi Frana Finžgarja, člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti, in sicer: Sept tableaux pour le Care-me (celo še v posebni izdaji za slepce) itd. — Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani priznava g. dr. F. Koledniku vso zahvalo za njegovo požrtvovalno delo na polju spoznavanja kulturnih vrednot, ki se pretakajo med evropskimi narodi in izraža svoje iskreno prepričanje, da bo dr. Ferdinand Kolednik tudi v bodoče uspešno deloval v tej smeri“.
iste povesti v francoščini je pa dr. Kolednik izdal v Kanadi v velikem mesečniku BULLETIN des agriculteurs, ki izhaja v 150.000 izvodih, leta 1962. Tudi v Kanadi je izšla knjiga z naslovom LE FILS DU VOISIN.
Če pomislimo na razne knjižne izdaje in posebej podlistke v mnogih časopisih v francoskem, nemškem, italijanskem, angleškem, poljskem, grškem, portugalskem, retoromanskem, armenskem, vietnamskem, li-tuanskem, češkem in drugem prevodu, lahko razumemo posebno veselje dr. Kolednika ob naštevanju podatkov za članek o Jurčiču: „Milijonkrat že ime Jurčič po svetu ...“
JURČIČEVIH-.
ZBRANIH SPISOV I. ZVEZEK
ROMAN.
V LJUBLJANI, I882.
»Mii; „Olim Zi MČI&lf 8P0UKIK“. - »Timi „KAROMA TISKARNA“.
^	; kq ©J A- ^	^ đ
4' ^ ^ ^	4 T?	'VI' ^ ^
Odlomek iz kitajskega rokopisa (razmnoženega)
naš tedniki
Prof. dr. Niko Kuret 75-letnik
Mednarodno znani slovenski narodopisec, znanstveni svetnik prof. dr. Niko Kuret, je pretekli teden na Jurjevo čil in zdrav praznoval v Ljubljani svojo 75-letnico. Jubilant si je pridobil nevenljive zasluge tudi za raziskovanje ljudske kulture koroških Slovencev. Zato mu Korošci še posebej iskreno čestitamo za njegov življenjski jubilej.
Niko Kuret se je rodil 24. aprila 1906 v Trstu, ki je tedaj pripadal stari avstro-ogrski monarhiji. Ko so v prvi svetovni vojni začele padati na mesto bombe, so se Kuretov! umaknili v Celje, kjer so našli novo domovino. Tu je Niko obiskoval gimnazijo, po maturi pa šel na ljubljansko univerzo študirat romanske jezike in primerjalno književnost. Nato je kot profesor poučeval francoščino na gimnaziji v Kranju in Ljubljani. Po drugi svetovni vojni je pustil profesuro in vpisal na ljubljanski univerzi še narodopisje, ki ga je že od nekdaj mikalo, ter si pridobil diplomo etnologije in doktorat. Leta 1954 je našel ustrezno zaposlitev pri akademiku prof. dr. Ivanu Grafenauerju v novo ustanovljenem Inštitutu za slovensko narodopisje v Ljubljani, kjer je kmalu prevzel vodstvo oddelka za ljudske šege in igre. Lani je šel v pokoj, vendar kot upokojenec nikakor ne počiva, marveč še z mladostnim zanosom neutrudno nadaljuje svoje znanstveno delo.
Glavno Kuretovo raziskovalno področje so ljudske šege in navade, ljudske igre in kolede, pa še ljudske šeme in maske. O njih je napisal temeljna dela in obširne razprave ter svoja dognanja postavil v evropski okvir. Z odličnim znanjem jezikov — poleg slovenščine in srbohrvaščine Kuret perfektno obvlada nemščino, italijanščino in francoščino — si je pridobival mednarodno priznanje kot malokdo drugi, ker je svoje znanstvene prispevke objavljal tudi v tujih jezikih v raznih mednarodnih strokovnih zbornikih in glasilih, sodeloval v mednarodnih strokovnih odborih in se pogosto udeleževal mednarodnih narodopisnih simpozijev in kongresov z ustreznimi predavanji.
Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani je zaslužnega in obče priznanega etnologa Kureta imenovala za znanstvenega svetnika, mu podelila znanstveno nagrado Borisa Kidriča (1972) in ga ob njegovi sedemdesetletnici počastila s posebnim zbornikom znanstvenih razprav (Traditiones 5-6, let. 1976—1977). Kot mednarodno priznanje pa je dobil dvakrat (1955 in 1971) Pitrejevo nagrado (Premio internazionale foiklorico „Giuseppe Pitre“) v Palermu in pa Herderjevo nagrado (1966) na dunajski univerzi.
Z ljudsko igro se je Kuret začel ukvarjati že kot mlad profesor ob mladinskem gibanju pred drugo svetovno vojno. V letih 1934 do 1939 je izdajal poseben list z na-
Šege in navade ...
slovom LJUDSKI ODER in zbirko ustreznih ljudskih iger za poglobitev ljudskega igranja. Pri tem je naletel tudi na ljudske igre našega bukovnika, pesnika in dramatika Andreja Schusterja-Drabosnjaka, „eniga poredniga Paura u’ Korata-ne“. Prof. dr. France Kotnik mu je izročil rokopise teh iger. Po njih je Kuret priredil za ljudski oder Dra-bosnjakovo Igro o izgubljenem sinu (1934), Božično igro (1935) in Igro o Kristusovem trpljenju ali Pasijon (1937). Te igre so po Kuretov! zaslugi tedaj z navdušenjem igrali v raznih krajih Slovenije. Na Koroškem so Drabosnjakove igre v Ku-
retovi priredbi našle pot najprej na radijski oder v Celovcu, nato pa tudi na nekatere podeželske odre.
O svojem srečanju z Drabosnja-kom je Kuret sam zapisal med drugim tole: „Zdi se mi, da mi je iz primerjalne književnosti in iz gledališke vede, ki je v tistih časih šele nastajala, vprav Drabosnjak pomagal najti pot v narodopisje. Zato sem mu hvaležen. Zato mi je še posebej pri srcu.“ (Niko Kuret, Dra-bosnjakov rokopis „Izgubljenega sina“. Narodno stvaralaštvo-Folklor, Beograd 1965, str. 1240).
Pred 25 leti, leta 1956, je Kuret prvič prišel na Koroško osebno iskat Drabosnjakove sledove. Obiskala sva Drabosnjakov dom pri Zvrhnjem Drabosnjaku na Drabö-sinjah ter tam stopila tudi v „pašt-bo“, Drabosnjakovo literarno delavnico. Ogledala sva si v Črezpo-Iju pri pd. Žvanu „pinjo“ (Bühne), tj. staro gumno z ljudskim odrom, kjer so Kostanjčani nad sto let do leta 1937 igrali Drabosnjakov Pasijon. Na Kostanjah sva stopila še v župnišče, kjer se nama je gostoljubni župnik Martin Kuchler razodel kot skrben varuh dragocene Drabosnjakove zapuščine. Iz posebnega predala je izvlekel kar osem rokopisov samih Drabosnja-kovih iger. Med njimi je Kuret z veščim očesom hitro odkril izvirni rokopis Drabosnjakove Igre o izgubljenem sinu, ki kaže Drabosnjakovo pisavo in njegov lastnoročni podpis. Ta dragoceni izvirnik hrani zdaj Študijska knjižnica na Ravnah na Koroškem, ki čuva tudi narodopisno zapuščino prof. dr. Franceta Kotnika, prvega raziskovalca Dra-bosnjakovega življenja in dela. Kuret pa je v Inštitutu za slovensko narodopisje v Ljubljani ustvaril poseben „Drabosnjakov arhiv“, v katerem najdemo poleg dragocenih ostankov Drabosnjakove literarne zapuščine tudi fotografije, kopije in mikrofilme vsega dosegljivega gradiva o Drabosnjaku. Iz tega arhiva je Kuret za 150-letnico Drabosnjakove smrti pripravil pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani leta 1976 impozantno spominsko razstavo, ki jo je prenesel tudi na Koroško, kjer smo si jo lahko ogledali v avli Slovenske gimnazije v Celovcu. V slavnostnem govoru nam je Kuret nazorno prikazal Drabosnjakovo veličino in veljavo v slovenski kulturi, Kostanjčani pa so postavili na
Raziskovalno področje dr. Kureta — Ziljsko štehvanje
oder dva prizora iz Drabosnjakove-ga „Zgublaniga sina“. S to igro nastopajo zdaj igralci Slovenskega prosvetnega društva „Drabosnjak“ s Kostanj kot Drabosnjakovi ožji rojaki doma in drugod v pristnem domačem kostanjskem narečju.
Srečanje z Drabosnjakom je Kureta najtesneje povezalo s koroškimi Slovenci, tako da se še in še rad vrača med nje ter se temeljito posveča tudi raziskovanju njihovih šeg in navad. V raznih razpravah, zlasti tudi y svojem najobširnej-šem delu „Praznično leto Slovencev“, v katerem v štirih obsežnih knjigah na globoko stika za osnovami naših letnih, koledarskih običajev, je odmeril častno mesto tudi ljudskim šegam koroških Slovencev.
Leta 1963 je izdal v posebni knjigi pomembno razpravo z naslovom: Ziljsko štehvanje in njegov evropski okvir. Na njegovo pobudo in z njegovim strokovnim sodelovanjem je ljubljansko filmsko podjetje VIBA FILM posnelo narodopisni film o štehvanju v Zahomcu. Po njegovi iniciativi in pripravi je avstrijska znanstvena institucija „Bundesstaatliche Hauptstelle für wissenschaftliche Kinematographie“ z Dunaja prišla snemat starosvetni vigredni običaj jurjevanja, ki se je še trdoživo ohranil predvsem okoli Baškega jezera in mu tam pravijo „Šentjurja jahate“. Zanimivi narodopisni film izpod Peč-nice, ki mu je Kuret dal primeren spremni tekst, je na voljo za predvajanje v šolah, znanstvenih institucijah in prosvetnih društvih.
Ob znanstvenem razglabljanju o maskah in šemah, o izvoru, ozadju in funkciji krink, o čaru in grozi, ki ju povzročajo, se Kuret zamaknjen ustavlja zlasti ob pehtrovanju, pa
tudi ob miklavževanju in ob pustnih šemah na južnem Koroškem. Tudi naše kolede ga posebno zanimajo. Saj je prav o koledah napisal svojo doktorsko disertacijo. Kot razgiban etnolog se vsestransko' razgleduje po raznovrstnih znamenitostih in starosvetnostih naše ljudske kulture. V Inštitutu za slovensko narodopisje je organiziral široko razpredeno mrežo narodopisnih anket, v katero je bila in je še vedno zajeta tudi južna Koroška. Dobro znan nam je dr. Kuret še posebej po številnih narodopisnih predavanjih, ki jih je imel v celovškem radiu.
Slej ko prej neutrudno delavnem narodopiscu Kuretu hvaležno želimo za njegov jubilej še mnogo zdravih let in zvrhano mero nadaljnjih lepih znanstvenih uspehov.
Dr. Pavle Zablatnik
Prizor iz „Izgubleniga sina“

Valentin Polanšek
Križ s križi
110.
Nemški so bili zgodovina in njeni nosilci (plemstvo, duhovščina, meščanstvo, rokodelci in poglavitni del kmečkega sloja), nemški so kulturni dosežki, ki so se ohranili do današnjih dni, vseeno ali se nanašajo na večje zgradbe (gradovi, graščine, cerkve, mesta in trgi) ali na vasi, zaselke, naselbine s svojimi ledinami in bivališči. O nemških sledovih pričajo priprave, orodje, človekove delovne oblike. O nemškem življenju nam še danes pripovedujejo oblike običajev. Tako je razumljivo, da se je ta pokrajina s svojimi naravnimi lepotami, s svojo nemško rajhs-zgodovino, s svojimi nemškimi kulturnimi dosežki in s svojimi po krvi nemškimi ljudmi, kljub danes vladajočemu tujemu jeziku, spet povrnila domov v večjo, nemško domovino.
Dr. Koschier
Bralec je dolgo zrl na stran 23 „Jahresberichta 1942/43 Lehrerbildungsanstalt Krainburg, herausgegeben vom Direktor”.
Kod pa smo torej mi? Slovenci? Iz česa smo nastali? Naša materinščina tuj jezik? Tuj, za koga? Za Slovenca ne.
O blažena sosedova hiša v Sosednjem! V takem beraškem času si se spomnila name. Ob kopici številnih otrok se je dobrotljiva gospodinja spomnila dijaka, ki je včasih vedno rad na domačiji pomagal delati. Zdaj je priromal dišeč hleb pristnega rženega kruha v trg. Bog ti bodi zahvaljen, to je kruh! se je srečno pogovarjalo v dijakovi glavi.
Položiš ga na mizo, kakor so kdaj v dobrih časih delali kmečki ljudje po opravljenem težkem vsakdanjem delu. Noža ni imel. Pa ga je začel lomiti. Nalomljen kruh je še boljši, so že pastirji in popotni berači nekoč trdili.
Kos za kosom ga skrbno spravljaš v usta. Gorske kmetije zažarijo pred tabo v soncu, obdane od zorečih žitnih polj! Kakšna bogatija!
Sediš in samo ješ, počasi in slastno. Kruh je nekaj čudovitega. Kruh je povezava človeka z zemljo. Še več, je trdna vez med sosedom in rojakom, med domačinom in domačim krajem, je življenjska nit med rodovi in rodno grudo.
Ko ješ domači kruh, ti je, da moliš z vsemi tistimi, ki so davno nekdaj krčili njive in parobke, ki so se potili tudi za ta grižljaj, je povezovanje z drobnimi dekliškimi rokami žanjic, je približevanje ženskim grudim, ki se zadihane zakrivajo z dozorelim snop-jem! Je veselo čakanje mlinarja v grapi, ki melje ob hudourniku. Je potenje gospodinje, ki v velikih dru-
žinskih nečkah mesi testo, da poka in obeta spet jesti, vsakdanjega dobrega kruha! Dijak je in je.
Neopaženo stoji poleg njega krožnik z umetnim mesom, ki ga je pripravila sorodnica na kar okusen način. Umetno meso! Da, umetno meso dobiš na karte tudi! Malo več ga dajejo kot pa kartni odrezki po gramih iznesejo. Ko ne bi bilo treba stalno štedi-ti s soljo! Krepko bi zasolil tako umetno mešto-Morda bi potlej bolj teknila. A sedaj ne tekne.
Pred vedno lačnim mladim človekom se razprostira cel hleb domačega sosedenjskega kruha.
Kruh je sporočilo, da nekje še obstaja boljši svet.. .
V letnem poročilu 1943/44 je naletel še na prispevke spisov, ki so jih sestavile učiteljiščnice. Med drugim je bral tudi take vznesenjaške bahavosti „privzgojenega nemškega hajot-duha”! Beseda je bila o pevski turneji v Laibachu pred božičem: ... „V ozadju je bil zastor iz modrega žameta, sredi njega zlati rajhsadler. Mladinci so se razporedili zadaj nekaj više od nas. Njih uniforme okvirjajo naše bele bluze. Lajbaharji so takoj opazili, da nosimo enotno obleko. Že po zunanjosti so lahko ugotavljali, da smo skupnost. . . Ko je zavesa padla, smo bili zelo srečni in ponosni... Po tem večeru so nas Lajbaharji lahko občudovali, ker nam sovražne sile so nas drugače opisovale. Zdaj so spoznali, kako so jih prevarali . . . Prezident je govoril, kar je nas v našem ponosu še bolj dvignilo.
(Dalje prihodnjič)
od petka, 1. maja 1981
1
PETEK, 1. maja 1981: 10.30 Tako potujemo in ljubimo — 15.05 Ključ v raj — 16.30 Lepotica in ostudnež — 17.50 Don in Peter — 17.55 Za lahko noč —
18.00	ORF danes — 18.05 Sanje o no-vem človeku — 19.00 Avstrija v sliki —
19.25	Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport — 20.15 Lepi dnevi
22.45	Nočni studio — 23.45 Poročila.
Lepi dnevi, 1. 5. 1981 ob 20.15
SOBOTA, 2. maja: 9.00 Poročila — 9-05 Angleščina — 9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.35 Srečanje z Jupitrom in Saturnom — 11.30 Nočni studio (pon.) — 12.30 Eggenberški Slasbeni koledar — 13.00 Poročila —
15.05	Dekle s posestva ob močvirju —
16.30	Kolo slavuj — 17.00 Od otrok za otroke — 17.30 Morski roparji na obali 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Heinz Conrads —
19.00	Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sli-ki — 19.50 Šport — 20.15 Trije svetohlinci — 22.00 Šport — 22.20 Marcias Musič — 23.05 Poročila.
NEDELJA, 3. maja: 11.00 Ura tiska ~~ 14.55 Noč pred poroko — 16.45 Ena, Jva ali tri — 17.30 Risanka — 17.40 Za 'ahko noč — 17.45 Klub seniorjev —
18.25	ORF danes — 18.30 Srečanje šioveka in živali — 19.00 Avstrija v sli-ki - 19.25 Kristjan v sliki — 19.30 Čas v sliki — 19.50 šport — 20.15 Balet — La Sylphide — 21.55 Šport — 23.30 Poučila.
PONEDELJEK, 4. maja: 9.00 Poročila 9-05 Am, dam, des — 9.30 Pogled v ionec — 10.00 Šolska TV — 10.30 KUuč v raj — 12.00 Vichy — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.30 kesi — 17.55 Za lahko noč — 18.00 auna iberica — 18.25 ORF danes —
8.30	Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — J°-15 Šport ob ponedeljkih — 21.05 Lisice — 21.55 Večerni šport — 22.40
Poročila.
Petek, 1. maja:
07.05—07.35 S pesmijo našo ... (voščila)
Sobota, 2. maja:
09.45—10.30 Od pesmi do pesmi — 0(t srca do srca.
Nedelja, 3. maja:
07.05—07.35 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darila vam bo.
Ponedeljek, 4. maja:
09.15—09.30 Kukoviča Franc: Ptice selivke in ptice stalnice (šolska rad.
TOREK, 5. maja: 9.00 Poročila —-
9.05	Am, dam, des — 9.30 Angleščina
—	10.00 Šolska TV — 10.30 Tako potujemo in ljubimo (pon.) — 12.10 Zdravnik in ljubka živinica — 13.00 Poročila
—	17.00 Am, dam, des — 17.25 Tudi veselje mora biti — 17.55 Za lahko noč
—	18.00 Dekle z Avignona — 18.25 ORF danes — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Argumenti — 21.15 Trdoglavi kozel — 22.20 Videoteka —
23.25	Poročila.
SREDA, 6. maja: 9.00 Poročila —
9.05	Tudi veselje mora biti — 9.35 Francoščina — 10.05 Šolska TV — 10.35 Dekle s posestva ob močvirju —
12.00	Argumenti (pon.) — 13.00 Poročila — 17.00 Nepredvideni gosti — 17.30 Viki — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Čudovito življenje — 18.25 ORF danes —
18.30	Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Maigret — 21.45 1. finalna tekma za kup UEFA — 23.15 Poročila.
ČETRTEK, 7. maja: 9.00 Poročila —
9.05	Am, dam, des — 9.30 Dežela in ljudje — 10.00 Šolska TV — 10.30 Stre-semann — 12.10 Will Shakespeare —-
13.00	Poročila — 17.00 Am, dam, des
—	17.30 Marko — 17.55 Za lahko noč
—	18.00 Prosim za mizo — 18.25 ORF danes — 18.30 Mi, družinska oddaja —
19.00	Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Sončni konji — 21.05 Vitezi in vazali — 21.55 Večerni šport —
23.25	Poročila.
PETEK, 1. maja 1981: 15.40 ORF danes — 15.45 Posnetki iz Ars electroni-ka — 16.15 Ura koncerta — 17.05 Till Eulenspiegel, veseli upornik — 18.30 Okay — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Abraham a Santa Clara — 20.15 Kabaret o štirih letnih časih — 21.45 Šport —
22.00	Smrtni krog — 23.40 Poročila.
SOBOTA, 2. maja: 17.00 Zbirališče Avstrija — 18.00 Dvakrat sedem —
18.25	Nogomet — 19.00 Trailer —
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: »Naš tednik«, Celovec, Viktringer Ring 26. 9020 Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 72 5 65. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61.000 Ljubljana, tel. 22207. Naročnina znaša letno: za tuzemstvo 180.— šil., za Jugoslavijo 200.— din, za ostalo inozemstvo 300.— šil. (po zračni pošti 550,— šil.). — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Borut Sommer-egger. — Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Vsi Viktringer Ring 26.
oddaja za šolarje od 2.-5. šolske stopnje). — 14.10—15.00 Koroški obzornik — Pesem nas druži (posnetki druž. petja na Radišah, 26. 4.)
Torek, 5. maja:
09.30—10.00 Pomlad je v deželo prišla ... — 14.10—15.00 Koroški obzornik — Rdeče, rumeno, zeleno — Popevke.
Sreda, 6. maja:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Solisti: Dubravka Tomšič, klavir. — Literarna oddaja.
Četrtek, 7. maja:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Družinski magazin.
19.30	Čas v sliki — 19.50 Slučaj za ljudskega odvetnika? — 20.15 Mačka na vroči strehi — 22.00 Vprašanja Kristjana — 22.05 Vladar Divjega zapa-da — 23.45 Poročila.
NEDELJA, 3. maja: 16.45 ORF danes — 16.50 Stresemann — 18.30 Okay —
19.30	Čas v sliki — 19.50 Tedenski pregled — 20.15 Kraj storitve — 21.45 Šport — 21.55 Bogovi in ljudje ob Gangesu — 22.40 Chicago — 23.25 Poročila.
PONEDELJEK, 4. maja: 17.55 ORF danes — 18.00 Znanje danes —18.30 Orientacija — 19.00 Družina Feuerstein — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Zdravnik in ljubka živinica — 21.05 Šiling — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Vaja za orkester — 23.30 Poročila.
TOREK, 5. maja: 16.40 ORF danes —
16.45	Iz parlamenta — 18.00 Dialogi s Herodotom — 18.30 Galerija — 19.00 Družina Feuerstein — 19.30 Čas v sliki
—	20.15 To je bil Karl Farkaš — 21.03 Apropos film — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Club 2.
SREDA, 6. maja: 16.40 ORF danes —
16.45	Iz parlamenta — 18.00 Dežela in ljudje — 18.30 Na poti po Avstriji —
19.00	Družina Feuerstein — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Gledališče kot subvencionirana ustanova — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Izvoli — tvoje življenje — 0.20 Poročila.
ČETRTEK, 7. maja: 16.40 ORF danes
—	16.45 Iz parlamenta — 18.00 Brez nagobčnika — 19.00 Družina Feuerstein — 19.30 Čas v sliki — 20.15 10 ali manj — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Club 2.
i! LJUBLJANA
Televizijskega sporeda RTV Ljubljana ne moremo objaviti, ker ga nismo prejeli. Bralce prosimo za razumevanje.
Občina Maribor
Maribor je gospodarsko, prometno, kulturno in turistično središče severovzhodne Slovenije in drugo največje mesto v Sloveniji.
Do takšnega pomena mu je veliko pripomogla njegova geografsko ugodna in slikovita lega na obeh bregovih Drave, kjer se na prehodu iz predalpskega v subpanonski svet ozka dolina Drave razširi v Dravsko polje, na severu zniža Kozjak v vinorodne Slovenske gorice in na jugu konča gozdni hrbet Pohorja.
Danes šteje Maribor 135.000 prebivalcev, je izrazito industrijsko središče, saj od skupno 92.500 zaposlenih ustvarja svoj dohodek v industriji 40.000 delavcev. Naj naštejemo nekaj pomembnejših delovnih organizacij, od katerih so mnoge znane
v Jugoslaviji in tudi v svetu kot npr. TAM, Metalno, hidromatič-no, Zlatorog, Špedtrans, Mariborsko tekstilno tovarno, Sladkogorsko, Swaty itd.
Naj še omenimo športno dejavnost občine. Veliko FIS smučarsko tekmovanje najboljših smučark sveta za svetovni pokal, bolj znano pod imenom „Zlata lisica“ na Pohorju. Vsakoletno oktobrsko Borštnikovo srečanje slovenskih gledališč z njihovimi najboljšimi stvaritvami. Vrsta sejemskih prireditev na Mariborskem razstavišču, festival narečnih popevk „Vesela jesen“. Širna smučišča na Pohorju, tik poleg mesta. Univerza s tisoči in tisoči rednih in izrednih študentov, Univerzitetna knjižnica. Zimski in poletni turizem, rekreacija na Brestrniškem jezeru na Dravi. In še in še.
JEKLO TEHNA
export-import trgovsko in proizvodno podjetje Maribor, n. sol. o.
62000 Maribor,
Partizanska 34
s svojimi TOZD
•	VELEPRODAJA Maribor, n. sol. o.
•	TRGOVINA Sisak, n. sol. o.
•	ELEKTRO Maribor, n. sol. o.
•	MERKUR Maribor, n. sol. o.
•	OBALA Izola, n. sol. o. in
delovno skupnostjo skupnih služb
PRODAJA — PROIZVAJA — ZASTOPA — SERVIRA
Prosti čas 81
Celovec — vhod St.-Ruprechter-Straße
6. STROKOVNI SEJEM
za prosti čas, hobi in potovanja s 1. KOROŠKIM SEJMOM za SENIORJE
od četrtka, 7., do nedelje, 10. maja 1981 — dnevno od 9. do 18. ure.
Posebna razstavišča:
STARINE
AVTOREVIJA
ZNAMKE
naš tednik!
S predavanja v Dunajskem krožku:
Zgodovinskih spomenikov na Dunaju še ni dovolj
Število tistih pomembnih jugoslovanskih osebnosti, ki so živele in delovale na Dunaju v toku zadnjih treh stoletij, je dejansko mnogo večje, kot si običajno mislimo. V tej domnevi nas je potrdil predavatelj 3,2. Dunajskega krožka Zoran Andjelkovič, pomočnik direktorja Kulturno-lnformacijskega centra SFRJ v Avstriji v petek, 27. marca. Navzočim je pri tem v orientacijo koristno služil poseben seznam že postavljenih zgodovinskih spomenikov, t. j. doprsnih kipov in spominskih plošč v avstrijski prestolnici, ki ga je med nje razdelil predavatelj. Na njem je poleg imena posamezne pomembne osebnosti, njene letnice rojstva in smrti, naveden tudi točen naslov kraja, kjer se danes na Dunaju nahaja spominska plošča, oz. doprsni kip. Spomeniki, ki se nahajajo na različnih pokopališčih, pri tem niso upoštevani. Tak seznam predstavlja seveda koristno pobudo za vse kulturno zainteresirane, da si ta zgodovinska mesta ob priložnosti ogledajo, v kolikor jih že ne poznajo. Tako vidimo na primer, da imajo znameniti Slovenci kot pisatelj Ivan Cankar, pesnik France Prešeren, arhitekt Jože Plečnik in največji avstrijski čebelar slovenskega porekla, znanstvenik Anton Janša na hišah, v katerih so živeli, spominsko ploščo, med tem ko na dunajski univerzi lahko odkrijemo doprsna kipa slovenskega znanstvenika Jožefa Štefana in jezikoslovca-slavista Franca Miklošiča, zastonj pa iščemo kakršno-
koli zgodovinsko sled za tako pomembnim slovenskim pisateljem kot je Josip Stritar, ustanovitelj znanega »Dunajskega zvona.«
V toku predavateljevega izčrpanja, zgodovinsko utemeljenega prikaza življenja in delovanja tudi drugih pomembnih jugoslovanskih osebnosti na Dunaju, kot na primer srbskega pesnika Branka Radičeviča, ki je živel in umrl na Dunaju, črnogorskega pesnika Petra II. Petroviča Njegoša, obeh kulturnih reformatorjev: Srba Dositeja Obradoviča in Hrvata Vuka Štefa-novicä Karadžica, nam postane prisotna vsa tehtnost delovanja osebnosti posameznih jugoslovanskih narodov, saj niso na Dunaju delovali le umetniki in znanstveniki, temveč tudi novinarji in politično-revolucionarne osebnosti. V boju za identiteto svojih narodnih kultur so se med posameznimi osebnostmi in skupinami razvili plodonosni medsebojni stiki, pa tudi vplivi, kot na primer vpliv velikega slavista Franca Miklošiča na reformatorja hrvaške kulture Vuka Karadžiča. Na omenjenem seznamu spominskih plošč in doprsnih kipov je navedenih le šestnajst imen, od predavatelja Zorena And-jelkoviča pa izvemo, da je v toku zadnjih treh stoletij živelo na Dunaju najmanj devetdeset upoštevanja vrednih jugoslovanskih osebnosti, ki so prihajale v cesarsko mesto iz krajev, ki so pripadali avstrijski monarhiji, oz. so bili pod njenim vplivom. Torej je vrzel med dejansko zgodovino in njenimi v
Spomenik koroškega rojaka, znanstvenika Jožefa Štefana v dunajski univerzi.
kamen vklesanimi sledovi za potomce boleče velika. V tem je tudi že naloga za sodobnike, ki kulturno delujejo na Dunaju, da se trudijo za nadaljnje postavljanje zgodovinskih spomenikov v tem mestu, ki še dandanes združuje množico mednarodnih organizacij na svojih tleh in si torej očividno prizadeva še vedno za nekakšno centralno vlogo. Razen tega se moramo zavedati, da je delovanje pomembnih jugoslovanskih osebnosti na Dunaju pomenilo in še pomeni upoštevanja vreden doprinos k avstrijski in evropski kulturi. Torej se je potrebno aktivno prizadevati za izboljšanje dosedanjih informativnih možnosti, tudi v turistične vodiče je treba uvesti navedbo važnih spomenikov jugoslovanske kulture na Dunaju. Da tovrstna prizadevanja niso zastonj, so na letošnjem marčnem kongresu avstrijskih pisateljev dokazali koroški slovenski književniki, ki so na njem predlagali, da naj bi se na Dunaju kaka nova ulica poimenovala po pisatelju Ivanu Cankarju: Njihov predlog je bil namreč takoj sprejet!
Handkejeva dopolnilna knjiga:
Das Ende des Planierens/ Konec pohajkovanja
Ob koncu lanskega leta je izšla doslej zadnja knjiga Petra Handkeja. Knjigo „Das Ende des Planierens“ („Konec pohajkovanja“) je izdal pri založbi Suhrkamp v Frankfurtu, kjer publicira pretežni del svojih knjig.
Leta 1942 v Grebinju na Koroškem rojeni Peter Handke, ki živi po dolgih letih bivanja v Parizu spet v Avstriji, in sicer v Salzburgu, je dobil doslej dve zelo pomembni nagradi: leta 1973 so mu podelili Büchnerje-vo nagrado in leta 1979 nagrado Franca Kafke, ki je bila tega leta prvič podeljena.
V „predgovoru“ h knjigi — tvorita ga dva „cela“ stavka — pravi Peter Handke, da so teksti priložnostna dela, vseeno pa verjame v enoto knjige.
Knjiga obsega okoli 160 strani in vsebuje 28 tekstov, se pravi pesmi, eseje in prozna dela, ki jih je v zadnjem desetletju objavil v vidnih avstrijskih in inozemskih časopisih in revijah.
Kot kažeta že zbirki „Ich bin ein Bewohner des Elfenbeinturms“ in „Als das Wünschen noch geholfen hat“, vsebuje delo tega važnega sodobnega pisatelja, ki je zgled marsikateremu mlademu talentu, intenzivno razpravljanje z delom drugih pisateljev, s filmi in celo, čeprav ni političen avtor, s političnimi dogodki. — Handke ne sklepa od občega na individuum, temveč gre kot od posameznika na splošno. Posveča se opisovanju posameznika in njegovega dela, ker hoče bralcu nakazati posebnosti človeka, ki ga opisuje. Tako nam predoči avstrijskega slikarja Petra Pongratza ali pa na
primer Patricijo Highsmith. Piše o „veličini in malenkostnosti“ štajerskega pisatelja Franza Nabla, o pisatelju Hermannu Lenzu (njemu in njegovi ženi Hanni je posvetil „Die Lehre der Sainte-Victoire“) ter o „olju svetovnega prvaka“. V „olju svetovnega prvaka“ razčlenjuje življenje Nikija Lauda, ki je medtem, ko je tekst nastal in izšla knjiga, že zapustil areno potencialnih samomorivcev. Med tekste je (tu in tam) „posejal“ nekaj pesmi, ki so bile objavljene — saj po večini — v graški literarni reviji „manuskripte“, in ki jih smatram za najlepše prispevke v tej knjigi. Tudi knjigi je dala ena pesem naslov. „Das Ende des Flanierens“ („Konec pohajkovanja“) je na 17 kitic razčlenjena globoka pesem.
In Handke — po mojem — (danes) ne bi bil več Handke, če ne bi pisal tudi o koroških Slovencih kaj. — V tekstu „Persönliche Bemerkungen zum Jubiläum der Republik“ („Osebne pripombe ob jubileju republike“), ki ga je prebral 15. maja 1975 ob dvajsetletnici avstrijske državne pogodbe v avstrijski televiziji, piše: „... in le se tresem, ko podirajo na slovenskem Koroškem dvojezične napise ... “
Tako kot piše Peter Handke danes o Pongratzu, Nablu ali Laudi, bo nekega dne, ker se zdaj uči slovenščino, gotovo kaj zapisal o Ivanu Cankarju ...
„Das Ende des Flanierens“ („Konec pohajkovanja“) je neke vrste dopolnila knjiga k Hand-kejevem obsežnemu delu.
Janko Ferk
SAK — ASK 0:4
Kar 20 golov so dobila SAK-ova moštva
Pretekla nedelja bo ostala igralcem in navijačem Slovenskega atletskega kluba dolgo v spominu. Na igrišču Annabichl je nastopilo štiri moštev našega kluba — šolarji, mladinci, pod 23 ter SAK I in vse štiri enajsterice so bile poražene. Šolarji so izgubili tekmo proti moštvu Podkrnosa 0:8, mladinci so podlegli proti sovrstnikom iz Trdnje vasi 0:2, pod 23 je izgubila tekmo proti enajsterici ASK pod 23 z rezultatom 2:6, v glavni tekmi pa je SAK I doživel prvi poraz v pomladni sezoni proti ASK I — 0:4. To je bil zares nesrečen popoldan za slovenska moštva. Edina dva zadetka naših moštev gresta na konto igralcev pod 23, razlika golov na to „črno“ nedeljo 2:20 ...
Že po dvajsetih minutah je v glavni tekmi SAK — ASK padel prvi gol — toda na žalost za nasprotno moštvo. Nikakor nočemo rezultata olepšavati, ker je ta dan ASK stavil boljšo enajsterico. Sodnik pa je vsekakor pripomogel, da je rezultat izpadel previsoko. Prvi zadetek, ki so ga dosegli gosti, ni bil korekten, ker je strelec premagal vratarja Ahlina iz off side pozicije. Stranski sodnik Wieser je tudi takoj dvignil zastavo, kar pomeni, da je zadetek neregularen,
glavni sodnik pa pravilne odločitve svojega kolega ni upošteval in priznal zadetek. Nekoliko pozneje je sodnik „pregledal“ igro z roko v kazenskem prostoru, ko bi na vsak način moral odločiti enajstmetrovko za SAK. Vidno razjezeni igralci slovenskega moštva so zaradi nekorektnih odločitev sodnika Straussa s silo hoteli premagati celovškega nasprotnika, ki pa je tokrat bil nekoliko premočen. Po tej tekmi sodeč, bi si ravno ta enajsterica najbolj zaslužila podvig v koroško ligo. Priznati moramo, da je bil tokrat SAK slabše moštvo.
Že po štiridesetih minutah je padla odločitev — ASK je vodil 3:0. V drugi polovici igre so nasprotniki dosegli še en zadetek, tako da je SAK bil poražen 0:4. Slovensko moštvo je nastopilo tekmo brez Polanška, ki iz zdravstvenih razlogov ni mogel igrati in to ne prvič.
Postava: Ahlin, Perč, Babšek, Lampichler, Woschitz, Lu-schnig, Zablatnik, Fera, Gregorič, Drnovšek, Hobel.
S tem porazom se je SAK zopet „približal“ kandidatom za izpad, ker je treba računati, da se bo poslovila iz vzhodne podlige tri moštva.
Trinajsto mesto na lestvici zaseda moštvo iz Šentpavla in ima 16 točk. SAK je z 18-imi točkami na devetem mestu. Obe moštvi sta ločeni le za dve točki ...
Naslednjo tekmo bo SAK igral proti celovškemu moštvu KAC, ki zaseda predzadnje mesto na lestvici. Izid te tekme bi lahko pomenil že predčasno odločitev, kar se tiče izpada iz podlige. Z zmago slovenskega moštva bi KAC bil eden od treh „sposobnih“ kandidatov za izpad. Če pa zmaga KAC, je vprašanje izpada spet odprto.
Sigurno pa bo oboje moštvo hotelo zmagati in je pričakovati napeto igro. V jesenski sezoni je SAK premagal KAC 3:1. Upajmo, da se bo končala pomladna tekma s sličnim rezultatom.
2. razred E
1.	Podkrnos	16	10	3	3	36	13	23
2.	Bilčovs	15	9	4	7	41	20	22
3. Galicija		16	8	5	3	37	23	21
4.	Donau	15	8	A'	3	26	12	20
5. Trdnja vas16			9	1	6	41	28	19
6.	Pokrče	16	7	4	5	38	34	18
7.	Sele	14	7	2	5	28	16	16
8.	Hodiše	15	4	5	6	23	30	13
9.	Ulrichsbg. 16		5	2	9	21	30	12
10.	Kriva vrba 16		5	2	9	16	28	12
11.	HSV	16	5	2	9	20	37	12
12.	Bistrica	14	3	4	7	21	27	10
13.	Škofji dvor15		0	2	13	15	64	2
DSG Sele igrajo na domačem igrišču: v petek, 1. maja 1981, ob 14.30 Sele pod 23 — Hodiše pod 23
ob 16.15 Sele I — Hodiše I in v nedeljo, 3. 5. 1981 ob 15.30 Sele pod 23 — Ulrichsberg pod 23
ob 17.30 Sele I — Ulrichsberg I
Lestvica vzhodne podlige
1.	Borovlje	18	9	6	3	35	11	24
2.	ASK	18	9	4	3	30	19	22
3.	Mostič	19	6	10	3	32	23	22
4.	Dobrla vas	18	7	7	4	27	22	21
5.	Velikovec	19	8	5	6	27	25	21
6.	ASV	19	6	8	5	20	18	20
7.	Kotm.vas	18	6	7	5	28	26	19
8.	Grabštanj	19	6	7	6	19	27	19
9.	SAK	19	5	8	6	22	31	18
10.	Breže	18	6	5	7	30	24	17
11.	Sinča vas	18	4	8	6	14	22	16
12.	Žrelec	19	5	6	8	20	30	16
13.	Šentpavel	19	5	6	8	20	32	16
14.	KAC	18	6	2	10	25	25	14
15.	Možberk	19	4	5	10	20	34	13
v soboto, 2. maja, ob 15.15 SAK pod 23 — KAC pod 23 in ob 17.00 SAK I — KAC I
v petek, 1. maja, na igrišču ASV ob 16.00 SAK mladinci — Gospa sveta mladinci ter v nedeljo, 3. maja, ob 10.30 SAK mladinci — Škofji dvor mladinci v Skofjem dvoru