Naša stanovska, gospodarska organizacija. Občni zbor »Učiteljske tlskarne". — NaSe stanoTsko zadrnžniStTo. — Gospodarski odsek Zaveze. — Učlteljsks društva kot delničarji in pokrovltelji. — Gospodarskd samoosvojitev. — Jarnost in naše staiiOTsVo gospodarsko delo. Ob priliki občnega zbora »Učiteljske tiskarne"*, ki je bil krepak odgovor od strani zadružnikov satnih oni intrigantski kliki okolo aSlovenea1* in onim podrepnim muham našega stanu, ki so na eni strani na občnem zboru MVdovskega društva" iu na drugi strani sedaj na občnera zboru ,,Učiteljske tiskarne"* dobili svoje lekcije, nam je prišlo že par podrobnosti na rnist 1 o naši stanovski gospodarski organizaciji, o katerih nam je vsekakor govoriti naprednemu slovenskemu učiteljstvu nasproti. Veseli nas, da so zadružniki sami odobravali smer Todstva tiskarne, kr odločno deluje in podpira interese našega stanu, ne oziraje se na desno ali lero, in so s tem zamašili usta onim, ki so, svetohlinsko zavijaje oči, često apelirali nanje! Obsodba je padla na hinavce od kompetentne strani, in tem zavestneje danes konštatujemo še dejstvo, da je izvestna ^katoliška*1 klika ona, ki je pod okriljem S. L. S. in nEatoliške tiskarne" s tatvino se polaščala šolskih tiskovin, da je ona tista, ki je z nesrarnnimi bojkotnimi lažmi blatila BUčiteljsko tiskarno" po nemškem časopisju, da je ona tista, ki je oznanjala neoviran bojkot pošteni obrti po vsej Sloveniji, da je ona tista, ki je pozivala celo c. kr. dež. vlado k bojkotu naše tiskarne, ki je pozivala Tse javne urade k temu bojkotu. Ta obsodba ni bila Ie obsodba te izvestne klike, temveč je bila hkrati obsodba c. kr. drž. pravdništva, ki ob priliki proglašenja tega bojkota ni genilo niti z mezincem v prid našega zavoda, ki plačuje ravnotako davke kakor nKa- toliška tiskarna". Ta obsodba ni bila Ie obsodba te izvestne klike, tenmč je bila tudi obsodba c. kr. deželne Tlade na Kranjskem, ki se je vdala bojkotnemu pozivu nSlovenca" in je odvzela po tem pozivu še poslednjo tiskovino iz naše tiskarue kot najvišja c. kr. instauca v deželi. Zaman je bilo Sisifovo delo ^katoliško" in c. kr. mož, zaman Tsi upi in vse nade, ker odbilo je napredno u 6 i teljstvo satanske napade po vrsti in odbijalo jih bo tudi v b o d o č e ! Naš zavod se je razvil v kratki dobi naravnost čudovito in se bo razvijal krepko dalje; to nam so priče vztrajne in delavne čete naprednega slovenskega učiteljstva po vsej S 1 o v e n i j i! 0 računskem zaključku ne bomo govorili, ker so ga imeli itak vsi zadružniki v rokab. 0 stauju so se natanko informirali na občnem zboru. Vse so odobrili in s tem so govorili tisti, ki so za nas edino kompetentni govoriti o teh zadevab. Padla je obsodba na one, ki so se umešavali v naše zadeve, v katere se umešavati nimajo pravice, zatorej, dasi bi jim sedaj lahko dajali odgovor, vendar tega ne storimo, ker niso kompetentni v to, kakor je ni sedaj kompetentne oblasti, ki bi izrekala svojo sodbo čez občni zbor. OmeDJali smo pa to vse le iz enega vzroka, iz tega namref, da smo pokazali, kje so tisti hinavci, ki bi radi ubili moč in ugled, kakor tudi vpliv učiteljskega stanu, in proti kateri strani nam je zastaviti največi del odporne sile! Na podlagi lastnega stanovsko-gospodarskega dela bomo okrepili svoj s t a n proti volji sovražnikov učiteljskega stanu! Naše stanovsko zadružništvo. Na eno je slovensko napredno učiteljstvo danes lahko ponosuo, ker to je ponos vsega stanu: tojevztrajno delo naših stanovskih voditeljev, to je temelj naše bodočnosti — namreč naša stanovsko gospodarska organizacija. Vse premalo se zaveda učiteljstvo še danes nje moči in vse premalo se uporablja in ceni to delo. Kar ne bi nam nikdar vzmogel doprinesti še tako silcn napor v korist nažega stanovskega razvoja, to nam bo prinesla ta realua podlaga, na kateri stoji naše delo. Skrivati in prikrivati nimamo ničesar, ker se zavedamo, da smo raočni iz samib sebe in iz lastne moči! Toda ne v tem smislu, da bi le budili čut in čuvstva, ki so potrebna in predpogoj našerau stanovskemu zadružnemu delu, potreba je pokazati še na drugo, na kar nam je misliti, če si želimo pravilno izrabiti naše tozaderno delo. Na dra deia lahko delimo iiaša gospodarska podjetja: na zadružno zavarovalna podjetja, od katerih ima korist vsak posameznik kot član in na gospodarska podjetja, od katerih ima dobiček celokupen učiteljski stan, ne oziraje se na posameznike. Če pa hočemo v to svrho uspešno izčrpavati moč našib gospodarskih podjetij, nam je pa potreba nekake zveze teh podjetij v skupno našo stanovsko gospodarsko organizacijo in nam je potreba nekakega vrhovnega vodstva te naše zveze gospodarskih podjetij, ki Dam ga bi predstavljal Gospodarsk! odsek Zaveze. Ta gospodarski odsek naj bi dajal nekako direktive našemu stanovsko gospodarskemu dtlu, naj bi ga urejal in pospeševal na podlagi zasnoyanih naših gospodarskih društev ia podjetij. Stojimo še danes na stališču, da je potreba uvesti pri našem gospodarskem delu princip centralizacije, zatorej naj se tudi naša gospodarska organizacija centralistično uredi. Za vse naše druge organizacije pa zagovarjamo prineip popolne avtonomije in decentralizacije. Kdor š e danesniuvidelpotrebe druženja kapita 1 a in pri nastudiizvedbetega, tanepozna naših stanovskih razmer in ne gleda v bodočnost! Vsak nepremišljen gospodarski korak bi se potom tega odseka preprečil in vsak premišljen stanovsko-gospodarski korak bi se na podlagi tega odseka izvedel in podpiral tudi z gmotnimi sredstvi, ki bi se od vseh naših stanovsko-gospodarskih podjetij stekala in centralizovala v premišljeno razpolaganje v tem odseku. Ena prvih nalog tega odseka bi bila: podpiranje naših stanovskih napravnapod1agi razpoložnega kapitala in snovanje novih n a pray v s t a n o v s k o-g o s p o d a r s k o in splošno stanovsko korist. To je sistematično stanovsko-gospodarsko delol Učiteljska društva kot delničarji in pokroviteljl. Vsa okrajna učiteljska društva morajo postati pokrovitelji naših stanovsko-gospodarskih društev in istotako delničarji naših stanovskogospodarskih podjetij. To se mora izvesti, ker le aa ta način resnično medsebojno zvežemo gospodarska podjetja in le na ta način postanejo naša stanovskogospodarska podjetja resnično last v s e g a slovenskega napredaega učiteljstva. Do danes se je malo uvaževalo to od strani okr. uč. društev, pa saj nam ni potreba daleč iskati vzroka, saj se le redkokdaj raz- motriva kako stanovsko-gospodarsko vprašanje pri naših okr. učiteljskih društvih in zboroyanjib. Le na ta način, če postanejo okr. učit. društva člani naših gospodarskih podjetij in če se tako ona in z njimi ?si člani udeležujejo našega stanovsko-gospodarskega življenja, bo mogoč prospeh gospodarskega odseka v Zavezi in bo mogoča izvedba tu zasnovanih načrtov. Gospodarska samoosvojitev. In na ta način pridemo do decentralizacije našega stanovsko-gospodarakega d e 1 a in tako do težko nam zaželenega smotra stanovskogospodarske samoosvojitve. V taktiki našega stanovsko-gospodarskega dela in samoosvojitve ne borao govorili, ker smo to že razmotrivali nekoč, kar je vznemirilo — a jira ne škodovalo — nekoliko uaše vrste, pa ne po naši krivdi, ker naš namen je bil dober, a nas vsi niso hoteli razumeti. Pač pa preidemo k drugemu vprašanju, nanireč k pospeševanju našega podrobnega stanovsko-gospodarskega dela. Pravega interesa in pospeševanja našega stanovsko-gospodarskega dela v večini naših vrst dosedaj še ni bilo — to moramo priznati. Vzrok temu smo že navedli, saj je bilc vse premalo jasnosti v naših stanovsko-gospodarskih vprašanjib in stremljenjih, vse premalo informiranosti o naših stanovsko-gospodarskih podjetjih. In ta pojav je postajal tako tipičen, da bi Iahko postal uoodepoln, če se ne bi pravočasno pričelo delovati na to, da se je odpomoglo temu! Kaže se nam pa še ena potreba! Ta potreba je namreč stalni referent o naših stanovsko-gospodarskih vprašanjih, gospodarakih stremljenjih, gospodarskih društvih in podjetjih, ki bi zanašal stan. gosp. duha v naša okrajna učit. društva, ki bi budil smisel stan. gosp. dela in samoosvojitve pri zborovanjih okr. učit. društev. Njegova naloga bi bila dajati informacije v tem oziru vsakomur in dajati učiteljstvu vpogled v naša tozadevna podjetja. Ta stalni referent bi bil združen s stalnim tajništvom Zaveze. Bil bi njega organski del. V tem vprašanju vidimo močno pospešitev našega stan. gosp. dela in samoosvojitve! Javnost in naše stanovsko gospodarsko delo. Za fizično delo, ki ga žrtvuje slovensko napredno učiteljst?o slovenskemu narodu, lahko zahteva od slovenske javnosti, da ga ta podpira pri njega stremljenjih. Le če bo učiteljstvo sarao dovolj močno, bo lahko uspešno podpiralo slovensko javuost, t. j. slovenski uarod, bodisi v kulturnem ali kakšuem drugem oziru. Moči, ki jih danes mi žrtvujemo narodu za svoje izvenstanovsko delo, niso malenkostna žrtev, ker so moči, ki nam jih absorbira naše delo v slovenski javnosti, krvavo odtrgane od našega stanovskega dela. in ostajajo često težko pogrešane. Zatorej ostaja zahteva podpore za gospodarsko okrepljenje našega stanu od strani slovenske javnosti upravičena! To tembolj, če upoštevamo, da našega drobnega dela v narodu še do danes niso dovolj cenili, ker nimajo pregleda o njem. Eadar pa dobe upogled v to in če nas morebiti razraere prisilijo v položaj, da se bo spoznalo pomen našega drobnega dela v narodu in kulturnega dela v šoli in r stanu, tedaj se nam pa tudi ne bo odrekalo splošno neopravičenosti naših zahtev, kakor se nam je danes ne odreka od večine slovenske napredne javnosti! Ne samo moralne, temveč tudi gmotne podpore sme u 6 iteljstvo upravičeno pričakov a t i in zahtevati od slovenske jarnosti, da ista podpira tudi naša podjetja! To bodi geslo naše samoosvojitve vsepovsod, kjer sodeluje učiteljstvo!