Katarina Pucelj, univ. dipl. soc.
NOVI MEDIJI - NOVA KAKOVOST ŠTUDIJA NA DALJAVO
Dinamična izobraževalna praksa
POVZETEK
Poudariti želim vlogo in pomen znanja, ki ga pridobi posameznik kol rezultat učnega procesa in izkušen]. Ugotavljam, da oblika izobraževanja, kot je študij na daljavo, zagotovo prispeva k večji kakovo.sti učenja in vodi k razvoju inovativne, dinamične in na zmtnju temelječe družbe. Z znanjem posameznik obvladuje spremembe, rešuje probleme in tudi ustvarja novo znanje. Tradicionalne učne prakse se soočajo z novimi okoliščinami, pojavljajo se nove, moderne tehnologije, ki omogočajo hitro in kvalitetno implementacijo znanja. Središče učnega procesa pri .študiju ua daljavo je učenec, ne pa učitelj ali izobraževalna ustanova. Glavni cilj študija na daljavo je povečati kakovost življenja državljanov, njihovo konkurenčnost tut trgu delovne sile in zagotovili večjo gospodarsko rast. Intelektualni kapital je tisti, ki predstavlja največji kapital vsake družbe, in znanje je tisti ključni dejavnik uspeha vseh, ki se tega zavedajo. Fleksibilnost, odprtost in pripravljenost Ijiuli slediti novim informacijskim rešitvam oblikujejo primerno okolje za razvijanje in odločitev posameznika za študij ita daljavo.
Ključne besede: študij na daljavo, izobraževanje, učenje, znanje, novi mediji
K.
-i'ilS
L^orenite spremembe v samem svetovnem gospodarstvu in družbi, ki smejim priča zadnja leta, je mogoče primerjati samo s spremembami v času industrijstce revolucije. Razlika pa je v vzrokih in hitrosti sprememb. Napredek v razvoju informacijske tehnologije in komunikacij s povečevanjem znanja je skupaj z uveljavljanjem kriterijev globalnega trga eden izmed najpomembnejših dejavnikov, ki oblikujejo sodobno družbo, družbo znanja in novih sodobnih tehnologij. V tej družbi je posameznik fleksibilen, prilagodljiv, kreativen, inovativen, uporablja tehnologijo, pridobiva znanje, je pripravljen na uvajanje in upravljanje s stalnimi spremembami in na t. i.
vseživljenjsko učenje (Stare, Bučar, 2005). Dandanes je potrebno biti pripravljen na novo dobo internetnega sveta, v katerem je lahko vsakdo povezan z vsakim ob vsakem času. V tej dobi postaja posameznik svetovno konkurenčen s svojim znanjem in z ustrezno uporabo sodobnih tehnologij. V današnji družbi, družbi razmaha informacijske tehnologije in splošnega tehnološkega napredka, je postalo znanje eno izmed ključnih posameznikovih prednosti na trgu delovne sile. Zato je pomembno, da ga dopolnjujemo in nadgrajujemo, vendar je v današnjem vrtincu časovnih stisk pogosto težko najti čas za obiskovanje klasičnih predavanj. Delovni
dan je natrpan z različnimi obveznostmi. Poleg službe, skrbi za dom in družino ter redkih trenutkov zase ostane posamezniku izredno malo časa. Uskladiti vsakdanje obveznosti z nadaljnjim šolanjem, ki je potrebno zaradi obstoja na delovnem mestu ali zaradi osebnostnega razvoja, predstavlja za mnoge nerazrešljivo uganko. Ti razlogi sprožajo pomisleke in pripeljejo do spoznanja, da so klasični, tradicionalni načini študija in učenja okorni in izredno nefleksibilni.
Zato so nove tehnologije, spremenjeni načini poslovanja in način življenja ljudi bili vzrok za ustvarjanje svetovnega, mednarodnega elektronskega trga za blago in storitve, ki ponuja tudi do.stop do informacij in znanj. Tak trg pa postavlja nova merila potreb in priložnosti tudi v izobraževanju. Z razvojem novih tehnologij in novih medijev so nastale nove izobraževalne tehnologije, ki so približale elektronsko obliko učnih gradiv in odprto učenje širšemu krogu tudi bolj zahtevnih uporabnikov Zaradi svobode časa in kraja uporabe gradiv je omogočen prilagodljiv urnik in hitrost dela. Tradicionalen način podajanja znanja preko klasičnih izobraževalnih institucij in v prisotnosti predavatelja tako postopoma zamenjuje nova oblika študija, ki se vedno bolj uveljavlja tudi v slovenskem prostoru. Gre za študij na daljavo, ki .seje razvil skupaj z razvojem in uporabo novih tehnologij. Študij na daljavo ne pomeni samo elektronskega načina učenja, temveč tudi ekonomičnejši način, učinkoviteje izboljšano in izpopolnjeno izobraževanje. Pri tem izkoriščamo sodobno informacijsko komunikacijsko tehnologijo. Dokazano je, da pravilno uporabljena IKT pri poučevanju bistveno izboljša učne rezultate pri učenju.
UPORABA NOVIH MEDIJEV PRI ŠTUDIJU NA DALJAVO
Ko govorimo o učenju, je pomembno, da nimamo v mislih samo tistega, ki smo ga bili
deležni v formalnih institucijah, torej šolah. Dejansko .se posameznik uči ves čas svojega obstoja, v različnih okoliščinah, pod različnimi pogoji. Učenje torej poteka skozi vse življenje. Obstaja sicer povezanost med pojmoma učenje in izobraževanje, vendar je učenje širši pojem kot izobraževanje. Posledica oziroma rezultat omenjenih dveh pojmov pa je seveda znanje ter »sprememba vedenja od manj učinkovitega k bolj učinkovitemu« (Brečko, 2002),
Sodobna družba, ki se kiti z atributom informacijska, prisega na nujnost in učinkovitost uporabe novih medijev na skorajda vseh področjih človekovega delovanja. Novi mediji so postali sinonim za nove možnosti, inova-tivnost se pogosto enači z uporabo in razvojem informacijsko-komunikacijske tehnologije. Ta družba je spremenila posameznika, življenje in okolje, v katerem živimo. Priča smo izredno naglemu razvoju novih komu-nikacij.skih struktur, pojavom novih medijev, med katere uvrščamo računalniško posredovano komuniciranje, katerega predstavnik je
Nove tehnologije spreminjajo -poslovanje in učenje.
Delors (1996) omenja tri stebre izobraževanja, ki so temelj učenja. Prvi je učiti se, da bi vedeli, ki izpostavlja hiter tehnološki in znanstveni napredek, nove oblike družbenih in gospodarskih dejavnosti. Zato je potrebno poudariti povezanost med dovolj široko .splošno izobrazbo posameznika z možnostjo poglobljenega študija izbranih predmetov. Drugi steber po Delorsu (1996) je učiti se delati. Ta steber izpostavlja vse tiste metode, ki prepletajo učenje z delom. V prvo vrsto postavlja dejstvo, da študentje lažje pridobijo različna znanja in spretnosti, če prej preizkusijo svoje sposobnosti pri samem delu. Drugi steber pravi, da mora izobraževanje poleg usposabljanja za sam poklic spodbujati tudi razvoj sposobno.sti za ravnanje v nepredvidljivih okoliščinah oziroma razmerah. Za tretji steber pa Delors (1996) pravi, daje učiti se hiti. 21. stoletje od vseh ljudi zahteva več samostojnosti, samodiscipline in odgovornosti ter zmožnost večje presoje. Vsa našteta dejstva pa so nujna za poglabljanje osebne odgovornosti pri uresničevanju skupnih ciljev.
Z novimi mediji vstopa doveštvo v stoletje univerzalne komunikacije.
internet, pa tudi spremembam v načinu življenja posameznika (Cergol, 2003). Ti mediji močno vplivajo na oblikovanje jutrišnje družbe, ki ravno zaradi njih ne bo več ustrezala nobenemu modelu iz preteklosti. Najnovejše, najažurnejše informacije so pogosto dosegljive vsakomur takoj in kjerkoli po svetu (Delors, 1996). Novi mediji omogočajo enostaven, hiter in cenovno sprejemljiv dostop do informacij.
Sodobna družba s tem ponovno nudi vsem ljudem enake možnosti uživati sadove in jih ustvarjati, tudi v tem trenutku še neizobraženim, nezaposlenim, socialno šibkim, invalidom, manjšinam in drugim skupinam. Seveda pa je potrebno najprej zagotoviti za njihov razvoj in vključevanje enostaven in cenovno primeren dostop do znanj in veščin. Klasični množični mediji, med katere štejemo tisk, radio, televizijo, knjižno založništvo, filmsko in glasbeno industrijo (Škerlep, 1998), se radikalno razlikujejo od novih množičnih medijev, med katere sodita internet in svetovni splet. Slednji bodo v prihodnjih desetletjih v našem življenju imeli še večjo vlogo, kot jo imata danes telefon in televizija (glej Škerlep, 1998, str. 52).
INTERNET IN NJEGOVA VLOGA PRI ŠTUDIJU NA DALJAVO
Govori se o novem mediju, ki je popolnoma spremenil način komuniciranja, uporabo in sprejemanje informacij. Uporaba Interneta je na pomemben način spremenila in ustvarila nove oblike delovanja in interakcij ter hkrati spremenila način odziva posameznikov v družbenem okolju. Že sama beseda internet naznanja, da je to ogromen sistem, ki povezuje med seboj nekoč izolirane posameznike. Internet je omogočil povsem edinstveno interakcijo. Internet namreč nudi višjo stopnjo
izbiranja načina komuniciranja in tudi obravnavanih tem (Škerlep, 1998). Prednost interneta kot decentraliziranega komunikacij.skega sistema se kaže v tem, da predstavlja bolj razvit, dopolnjen in popoln sistem kot klasični mediji. Omogoča zelo zanimiv, uporaben in predvsem nov način sprejemanja in posredovanja informacij. Tisto, kar je novega na novih medijih, lahko demonstriramo na primeru Interneta, ki predstavlja najaktualnejši in najbolj razširjen medij. Internet vpliva na definicijo in strukturiranje znanja. Ne posreduje zgolj informacij in ne služi izključno komunikaciji -je medij posredovanja znanja in diskurza, sprejemnik je potencialni in dejanski producent, saj sam prispeva k nastajanju znanja (Wolf, Peuke, 2003). Izgleda torej, da lahko novi mediji prav s to svojo novo kvaliteto (možnost širokega konstruiranja znanja) podpirajo redefinicijo udeleženca v izobraževalnem procesu.
Z razvojem računalniških omrežij in Interneta so elektronske oblike učnega gradiva postale pomembnejše, saj postaja študij na daljavo zanimiva oblika izobraževanja. Novi mediji danes omogočajo enostavno objavljanje in prenos gradiv do uporabnika, hkrati zagotavljajo tudi odprto učenje. Toda nova tehnologija, ki na.staja, nemalokrat vnaša nove težave, ki nastajajo zaradi narave samega medija. V temelju je vsak sistem izobraževanja zelo konzervativen, zato je postopek za vpeljavo novih medijev v učni proces počasnejši. Zadržki na temo študija na daljavo se običajno sklicujejo na dve komponenti učenja: tehnično (neenakovrednost študentov pri uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije, nepoznavanje, tehnične nezmožnosti) in emo-tivno (frustracije, strah, demotiviranost, izolacija, izgubljenost). Vendar kritike študija na daljavo kot uspešnejše variante v primerjavi s klasičnim učenjem priznavajo prvemu potencial za uspešno in učinkovito učenje in poučevanje, njihovo skepso pa lahko strnemo s pogosto uporabljenimi besedami: novim me-
dijem se prehitro pripisuje kvalitativni učinek, ki se doseže šele v resnično dobro urejenem učnem kontekstu - torej na podlagi dobro premišljenih medijsko pedagoških konceptov (Wolf, Peuke, 2003).
Eden od najpomembnejših elementov za uspešno.st študija na daljavo je med drugim usposobljenost udeležencev izobraževanja za uporabo določenega medija. Večinoma je potrebno predhodno organizirati usposabljanje tutorjev in študentov za uporabo tehnično zahtevnejših medijev (npr. videokonference, uporaba računalnika, Interneta in elektronskega učbenika). Posebej je potrebno biti pazljiv pri tistih skupinah študentov, ki nimajo izkušenj pri uporabi določenega medija, in pri tistih, ki so manj samostojni pri učenju. Pri .študiju na daljavo na osnovnošolski ravni bi bilo potrebno razmisliti o usposobljenosti posameznih staršev za uporabo določenega novega medija, .še posebej, ko se pričakuje, da se bodo učenci s pomočjo določenega novega medija učili v domačem okolju. Z Internetom se ne spremeni snmo način komuniciranja, temveč tudi kulturni in družbeni vzorci, posameznik dobi priložnost, da sam postane ustvarjalec medijskih vsebin. Posamezniki, ki so vključeni v takšno vrsto komuniciranja, so individualizirani, fleksibilni in neodvisni. V nadaljevanju bomo v ponazoritev, kako vserazsežen in vseobsegajoč je lahko študij na daljavo, primer odprte univerze v Avstraliji.
RAZSEŽNOST ŠTUDIJA NA DALIAVO V AVSTRALIJI - OPEN UNIVERSITIES AUSTRALIA
Družabnik In lastnik Open Universities Australia je združenje sedmih avstralskih univerz: Curtin University of Technology, Griffith University, Macquarle University, Monash University, RMIT University, Swinburne University of Technology and the University of South Australia. Študij na daljavo
na tej ustanovi je pomagalo sooblikovati 18 visokošolskih oskrbovalcev. Enote, ki se jih lahko posameznik uči, In sposobnosti, ki jih doseže, so izdane s strani lastnikov In oskrbovalcev ter so identične tistim, ki so dodeljene univerzitetnim študentom na posameznih fakultetah. Edina razlika je v tem, da se posameznik prilagaja svojemu tempu, uči se takrat in tam, kjer njemu ustreza. Open Universities Australia oskrbuje študente z Informacijami o študiju na splošno, o tem, katero smer študija je mogoče študirati, nudi nasvete, podporo pri študiju in pomoč pri samem vpisu. Partnerske univerze In akademije zagotavljajo študijsko gradivo in akademsko podporo, spremljajo
Univerza omogoči štiidentu izbiro nadzornika pri -pisnem izpitu.
.'Sm
posameznikov napredek ter posledično posameznike čim bolje usposabljajo. V nasprotju s tradicionalnim študijem prostor pri študiju na daljavo ni omejen. Omogočen je skozi celo leto in za vstop na določeno smer ni vnaprej določenih zahtev, ni potrebnih določenih točk ali kakšnih drugih pogojev za vpis. Študij na Open Universities Au.stralia omogoča več fleksibilnosti kot tradicionalni študij. Začetek študija je možen štirikrat na leto, zato je to izredno primerna oblika študija, ki ga lahko posameznik enostavno vključi v svoj stil življenja. Open Universities Australia je začela svoje življenje kot projekt, sklad splošne blaginje, ki se je imenoval TV Open Learning v letu 1991, leta 1992 pa se je preimenoval v Open Learning Australia. Študijski material je bil dostavljen v tiskani obliki, s podporo televizijskega programa ABC. Od tega leta dalje se je začelo število študijskih programov in usposobljenosti povečevati - sedaj vključuje, kot je bilo že zgoraj omenjeno, sedem univerz, in prejema veliko odobravajočih pogledov s strani različnih industrijskih oskrbovalcev. V letu 2004 se je Open Learning Australia preimenovala v Open Universities Australia, saj to več pove o tem, kaj Open Universities Australia nudi. Študij na Open Universities Australia odstranja mnoge ovire, ki jih sicer prinaša univerzitetno izobraževanje, kot so razdalja, čas, starost, kvalifikacije in stroški. Zato se tudi imenuje Open to you. Pri vpisu na študij ni nobenih starostnih omejitev in tudi ne sprejemnih izpitov, še vedno pa je od vsakega posameznika posebej odvisna njegova uspešnost pri študiju.
ŠTUDIJSKO GRADIVO
Študijsko gradivo je lahko natisnjeno v obliki učbenika, lahko je objavljeno na spletnih straneh, dosegljivo na prenosnih medijih, kot je
CD, ali pa gre za kombinacijo naštetih metod. Vsaka univerza pripravi .študijski material za določene smeri študija. Študijsko gradivo je na splet dostavljeno s pomočjo tako imenovanega »Learning Management System« (LMS). To pomeni, da študentu ni potrebno biti na spletu istočasno kot drugim študentom, a lahko vseeno pošilja komentarje in izraža svoje mnenje, in to takrat, ko njemu to ustreza. Ta asinhrona diskusija je podobna uporabi elektronske pošte. Vsi viri, ki so dosegljivi na Internetu, so tako strukturirani, da uporabnik ne potrebuje najboljše in izredno hitre zveze z Internetom. Dejstvo pa je, da boljša in hitrejša zveza pomeni hitrejše delovanje, kar je zelo priročno pri času, ki je potreben, da se določena datoteka shrani na di.sk ali kateri drug medij.
Že v študijskem gradivu je za vsak predmet posebej zapisano, na kakšen način se opravlja izpit pri določenem predmetu in kako poteka nadzor pisanja. Največkrat je tako, da se izpit opravlja v bližini študentovega doma in ne neposredno na univerzi. Nekatere univerze, kot npr. Monash University, so določile lokacije, datume in čas, ko je potrebno biti prisoten, z dovoljenimi omejenimi izjemami. V splošnem univerze, ki pripravljajo določene ukrepe, študentu ne dovolijo določati lastnega nadzora pri izpitu. Ostale univerze omogočajo študentu lasten dogovor o nadzoru pri izpitu. To pomeni, da se študent lahko sam dogovori in izbere osebo, ki bo nadzorovala potek pisanja njegovega izpita. To je lahko katerakoli oseba, ki s študentom ni povezana prek krvnega sorodstva ali poroke, ki ima določen vpliv v družbi, je široko spoštovana v družbi in lahko zagotovi, da bo izpit potekal v okviru določenega univerzitetnega protokola. Primeri takšnih ljudi so odvetniki, knjigovodje, knjižničarji, pravni zastopniki, ministri, predavatelji, izredni profesorji, docenti, zdravniki, administratorji ipd. Kadar se študent sam dogovarja, kdo bo njegov nadzornik pri izpitu, je izrednega pomena, da ni
ta oseba v nikakršnem sorodstvu s študentom, to ne sme biti šef, nekdo od podrejenih ali sodelavec na splošno. Nadzornik ne sme imeti nobenih želja in potreb po tem, da bi si želel čim bolji rezultat izpita, ki ga opravlja študent. Nadzornik ne sme dati študentu nobenega dodatnega časa pri pisanju in nobenih dodatnih navodil. V primeru kršenja tega pravila, je študentov izdelek razveljavljen. Dobra je, da študent naveže kontakt s svojim potencialnim nadzornikom čimprej v študijskem letu, v katerem želi opravljati izpit. Cena za nadzor se giblje od 40 do 80 dolarjev. Študent izve za ceno direktno pri določenem nadzorniku. Najpomembnejša stvar pri tem je, da si študent najde nadzornika čimprej, že kar v začetku študijskega leta. Potem je potrebno izpolniti poseben obrazec, kamor se vpišejo vsi podatki o izbranem nadzorniku, med drugim tudi njegova zaposlitev in .status. Ta obrazec se čimprej pošlje neposredno na univerzo, ki preveri primernost te osebe za opravljanje dela nadzornika. Tudi knjižnice so zelo pomemben del študija. V študentskem gradivu so zapisani priporočljivi učbeniki, časopisni članki in elektronski naslovi. Mnogi izmed teh virov pa niso dostopni v lokalnih knjižnicah. Pri večini študijskih programov je omogočen dostop do knjižničnih katalogov univerzitetnih knjižnic. Internetni dostop do zaloge knjig posameznih knjižnic je izredno primeren. Študent lahko išče po knjižničnih katalogih in po drugih obširnih bazah 24 ur na dan, sedem dni v tednu. Strošek te storitve je vključen v šolnino. Poleg virov, ki so zapisani v študijskem gradivu, je Open Universities Australia za bolj ambiciozne in radovedne študente, ki želijo dostop ,še do ostalih akademskih virov, sklenila partnerstvo z južnoavstralsko knjižnico na daljavo, ki zagotavlja knjižnične storitve študentom kjerkoli v Avstraliji. Študijski material iz te knjižnice je mogoče naročiti na brezplačni telefonski številki, po faksu ali po internetu. Vse gradivo je dostavljeno z avstralsko le-
Uspešno izvajanje študija na daljavo zahteva od študentov nove oblike pismenosti in nove sposobnosti učenja, hkrati pa jih tudi razvija. Načrtovanje študijskih aktivnosti, izbira ustreznih metod dela, komunikacija s tutorjem, svetovanje študentom, stalno .spremljanje njihovega dela in napredovanja so ključnega pomena pri motiviranju študentov in doseganju ciljev programa.
talsko ekspresno pošto, zato je lahko študent prepričan o hitri dostavi.
ZAKLJUČEK
Danes, ko smo na prehodu iz družbe dela v družbo znanja, bi bilo naravno želeti si, da bi se učili vsi in da bi znanje imeli vsi. Konstantno učenje je ključnega pomena za današnjo družbo, v kateri se znanost, tehnika in tehnologija zelo hitro razvijajo. Prepričana sem, da je znanje ključni dejavnik za doseganje kakršnegakoli uspeha. Posameznik s celo vrsto znanj in veščin je konkurenčen ter iskan kader na trgu delovne sile. Je nosilec blaginje družbe in u.stvarjalec prihodnosti. Življenje od nas zahteva ogromno znanja, ki mu še zdaleč ni videti konca, obenem pa nam ponuja veliko zabave in veselja. Na žalost vsega naenkrat ne moremo imeti, saj je dan še vedno omejen s 24-iml urami in hkrati ne moremo bid na dveh mestih, kljub še tako velikemu napredku znanosti. In ravno tu bi se dalo študij na daljavo izkoristiti. Potovali bi med šolskim letom, snov pa bi enostavno ob zabavi nadomestili s pomočjo interneta in ustreznih gtadiv, ki podpirajo študij na daljavo. Problem se pojavlja pri neaktivnih študentih, ki niso vešči sprotnega opravljanja študijskih aktivnosti. Če se pojavljajo dobre lastnosti določenega pojava, jim na drugi strani sledijo tudi slabosti. In nič drugače ni s študijem na daljavo. Kot rečeno, študij na daljavo odraža bipolarnost, saj ni pisan na kožo vsakomur. Vsaka izobraževalna praksa se poosebi, torej je odvisna od vsake osebe posebej. Preden se posameznik odloči za določen način izobra-
zevanja, je pomembno, da si določi cilj, ki je osmišljen. Od tega, kako hitro posamezna izobraževalna praksa pripelje posameznika do izbranega cilja, je pogosto odvisen njen izbor, Pomembno je, da ima oseba, ki se odloči podati na pot določene izobraževalne prakse, pred seboj jasno zastavljen cilj, določiti si mora smisel in smoter njegovega dosega.
LITERATURA
Cergol, S. (2003). Participacija, komunikacija in kola-boracija v e-izobraževanju - ali novi mediji omogočajo optimalno in potencialno učinkovito učenje? Zbornik strokovne konference elzobraževunje doživeti in izpeljati. Maribor, Slovenija, 3. in 4. november 2003, str. 107-118,
Delors, J. (idr.) (1996). Učenje - skriti zaklad: poročilo Mednarodne komisije o izobraževanju za enaindvajseto stoletje, pripravljeno za Unesco. Ministrstvo za šolstvo in šport. Ljubljana.
Keegan, D. (1996), Foundaiions of Distance Education. 3. izdaja. London and New York: Routledge Education. Stare, M., Bučar, M, (ur.) (2005). Učinki informacij-sko-komunikacijskih tehnologij. Ljubljana: Fakulteta za di-užbene vede.
Škerlep, A. (1998), Model računalniško posredovane komunikacije: tehnološka matrica in praktična raba v družbenem kontekstu. V Vehovar (ur.) Internet v Sloveniji, projekt RIS »96-98«. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.. Str. 24-53.
Wolf, G,, in Peuke, R. (2003), Mehr Partizipation durch neue Medien. Bielefeld; Bertesmann Verlag.