26. številka.
Izdanje za nedeljo 3. marca 1895.
(t Trstu, v soboto zvečer dne 2. marca 181>5 )
Tečaj XX.
ttIDINOBT"
izhaja po trikrat na teden * ieatili i«-danjih ah torkih, i«tFlklh in Mbotah. Zjutranje izdanje izhaja ob ti. uri zjutraj, vetrno pa ob 7. uri večer. — Obojno izdanje stmie : ta j«'Ion m«.ec . f. —.»0, izven AvstriJ« f- 1 m tri . . , 2.80 , , , t ,— ■a pol leta , . „ 5.— , , , ca v.e leto . . . 10.— . • . I«-— Na naročbe brez priložene naročnine te
i |eal|e oiir.
like »e
Posamične številk« »e dobivajo ▼ pro-dajalnicah tobaka v 1 rutu po a n*č„ i«ven Trat* po M n»4. Sobotno večerno izdanje r Irntu 4 ni., izven Trita S ni.
EDINOST
Oi^Iiui »e račune po tarifu t petitu; n na«l»v* z debelimi črkami no plafuj" proitor, kolikor obiega av.tluih vratic, 1'n-liirm iHmrtniee in j tvnuKahrale. !•>-mači oifla«i itd. ho »ičunajo p-i p<>gcidbi
V-i topim naj *e po»iliajo arndui*tru ulica Ca»or«k *t. V »»ko pi-tlM »or.» hiti frankovann. k -r nefi nnkor.ma *e n« «pr»i »majo. R>>kopt.i •• no Tra**tn.
Naročnino. reklatuaciju m	*pr'»
j.'mu ui»r<tvniitro ulica Molino pic-colo hit. 3, II. nadut. Odprte reklamacije •o pro.te poAtnine.
Glasilo alovenaketfa polltlAnetfa druitva asa Primorsko.
Chiavatta, Chiavatta...!
Tli in tam in nenadoma kakor goreči utrinjek od neba, zabliska se pred očmi naših političnih nasprotnikov oni resni rek: „Mene, Mene Tekel ...!*, opominjajoč jih za trenotek vnebovpijočih krivic, ki jih pri-_ .nadevajo drjigim v svoji svetaželjni maniji. V takih trenotkih jim zažari vest v žgočem plamenu zavesti o krivici, o javno dokazani krivici, storjeni „slabejim*; toda liki glumač, ki požira ogenj, zamiže i oni, za trši v sebi ta pekoči žar zavesti o storjeni krivici, tolažć se, da tako veleva njihovi poli t i i k i program, da postani njihov ves svet . , . 1
Chiavatta — tako pripoveduje Henrik 8ciekiewicz — bila je naselbina indijskih prvorodcev ob reki Antilopa v južni Ameriki. A nemški vseljenci (Bolje : usiljenci! Stavec.), proti katerim so se domačini dolgo bojevali za svoje pravice domovinstva, pripojene jim za veke od države Texas, napali so naselbino po noči, požgali in pomorili do poslednjega prvencev rod, polasti vši se
tuje lasti na tuji zemlji---češ: zarod
barbarov mora se umakniti germanski kulturi!
Po dobi petnajstih let pa, ko je na mestu požgane vasice domačinov že stalo bahato germansko mesto Antilopa se bahatej-šimi mu prebivalci, nastopil je v cirkusu kot glumač na vrvici knežev sin, ki je bil slučajno otet v oni krvavi noči. Stoječ na trapecu prepeval je bojno pesem Indijcev, ono bojno pesem, ki je Germanom v parterju cirkusa dovolj mnogokrat donela na uho v krvavih bojih naseljencev proti opravičenim domačinom Indije; prepeval je mrtvaško pesem svojcev ter se gugal na vrvi, hotč vsaki trenotek udariti po velikem kandelabru, visečem sredi cirkusa in broječem veliko število gorečih petroljevih svetilk. Pri tem bojnem petju, kričečem po maščevanju radi tolikih krivic, treslo se je srce zatiralcem in mladi knez-glumač videl se jim je v onem trenotku — angelj plačila; gorela je njihova vest v žgoči zavesti, da so oni le nasilni usiljenci v tuji domovini — v domovini tega glumaca; a oni, ki so v oni krvavi noči pred 15 leti zavratno napali nedolžno speče, oni bahati Germani so se tresli sedaj pred jednim jedinim potomcem v strahu, da jim ta poslednji razbije nad glavami visečo svetiljko ter požge v jeduein plamenu one krivičnike, kakor so požgali le-ti njegov nedolžni rod. A glumač ni storil tega, ampak pokazal je — za dober deuar! — trepetajočim kri vični kom, kako bi se lahko maščeval nad njimi, on sam!, ako bi hotel. In tresli so se v zavesti o svoji krivični lasti in v prepričanju, da maš-
PODLISTEK. ~
Zlatarjevo zlato.
Zgodovinska pripovest XVI. veka.
Hpihal A. Seno n.
II.
„Zelnički f*
„Da on. Ti poznaš našega bana in biskupa."
„Celo predobro!" odvruol je Gregorjauec malo jezno. „Juri Drašković čuje, kjer niti ne sluša, vidi, kjer uiti ne gleda."
„Ti si po misli banovej garnjeva ovca v čredi svet® matere cerkve."
„A on je —• planol je Stepko.
„Miruj I Beli fratri popisali so te pred njim kakor posinka — sit venia verbo — (oprosti tako besedo) živega satana : da jih robiš, da jih pleniš, da ne poznaš ni Boga ni svetca. Prave tudi, tla graeanske snahe znajo najbolje, kako držiš šesto zapeved in zvestobo svojej zakouitej ženi gospej Marti.*
„Laž! Vse peklenska laž!" vskipel je
čevalka nikoli ne miruje ter udari lahko kri-vičnika v vsakem trenotji in na vsa-k or s e n način . . .
Nam, to pišočim, ni na mislih kak kan-delaber s petrolejevimi svetiljkami, kateri naj bi se svojim ognjem uničil vrsto krivičnikov, naših nasprotnikov, marveč pred očmi nam je neka druga baklja, ki se mora prej ali slej uneti nad glavami naših nasprotnikov — zavest v srcu Slovanov o prebitih krivicah ! In ta baklja jela je že tleti in iskre se utrinjajo iž nje.
Vi, ki v svoji strasti in slepem sovraštvu do Slovanov, vi, bi hoteli, brezobzirno izvajajoči svoj načrt, uničiti ves slovanski rod ter preprečiti ga se svojim rodom; vi, ki v svoji besnosti nimate več toliko jasnega duha, da bi zamogli priznavati tudi drugim narodnostim, ki vam niso simpatične, moč obstanka na zemlji, vam vsem pride ura, ko bodete morali spoštovati tudi onega, komur hočete in želite sedaj smrt — Slovana.
Naj nikar ne mislijo našemljeni mogotci politiške maskarade, da so že izpraznili do dna kupo vse modrosti in da se ne nahaja v globini bodočnosti nekaj, na kar niti ne mislijo v svoji domišljavosti in kar poruši vse njih blazne načrte. Oni nas izzivljajo se svojim vnebovpijočim postopanjem, a ne pomislijo pri tem, da so v svojem početju podobni oni živali, ki v treuotju požara sili v ogenj, mesto da bi se rešila iz plamena. Da, mi čakamo, a ne čakamo zaman — mi čakamo na svojo pravico. Nasprotniki besne, mi pa računamo trezno na trenotek, ki m o r a priti in sicer tem hitreje, čim bolj besne naši nasprotniki in čim bre/.umniše se vedejo : na oni trenotek, ko nas bode svet moral pripoznati kot jednakoveljavne člane človeštva!
Vemo sicer, da ne bode še tako hitro konec zlobi proti nam ; znano nam je, kaj vse izvedejo še naši nasprotniki v prilog svojemu potujčevalnemu zistemu — ali se-d a j j e prepozno; pred par sto leti bilo bi morda še slo, danes nas ne pogube več!
Čudno je, kaj ne ? Veliko jih je po številu in močni so, grozno močni! Toda sredstvo, ki nam je dajejo oni sami v roke, je se močneje, tako močno, da ugonobi slednjič vse njih nam sovražne načrte.
To sredstvo in to orožje je zavest v naših srcih o svoji pravici in o prest a n i h krivicah! I)d: večna pravica in sveti nauk, da smo vsi jednakoveljavni pred Bogom in pred ljudmi, l>6dita maščevalca nad onimi, ki nočejo pravice, in done-sita prej ko prej trenotek zadoščenja — toli trpeči pravici!
Chiavatta I Chiavatta !	F.
Gregorjauec rudeč do vrh glave, da se je moglo lehko sumiti, da je ta „laž" pol resnice.
„More biti,* odvruol je Vrainec mirno, zvito opaževaje Stepka izpod oka. „Ali to spada pred tvojega duhovnega lečnika, a jaz nisem tvoj izpovednik. Vsakakor vidiš, da nisi banu po volji, in da baš ne bi javno s teboj jedno pogačo lomil. Jaz se, seveda, malo brigam za vsakojako ziovoljico, ali pre-častni gospod Niko je plah, vrh tega velik gospod, ki bi liotel še veći biti. Mitra je kanoniku, kar je mlada deklica mladeniču. Srce njegovo ljubi tebe iti tvoj rod zelo, ali boji se pred svetom podati ti roko. Zato poslal je mene sem.*
„A čemu ?"
„Slušaj! Časmanski prepošt dobil je pis-niice iz Beča, kjer se tudi o tebi piše."
„O meni? I/ Beča? A kaj se piše?"
»Dobro se baš ne pire, to jene govori, ! posebno na cesarkem dvoru."
„Kaj so si pa zopet o meni izmislili?*
„Polno vsakakosti. Pro primo: slute, da
Slovanski in tuji delavci.
Delavci slovanske krvi prihajajo med delavce drugih narodnostij in se tam postavljajo na stališče tujih delavcev. S tem pa pozabljajo sami sebe ter ne vedo, da de* I lavci drugih narodov so v ugodnišem polo-t ženju, nego slovanski, in da se torej ti bori za svoje interese z nejednakim, slabšim orož-I jem. To je jednaka politika, kakoršno uganjajo, | n. pr. češki in slovenski konservativci; tiso I slepi kopisti ali posnemale! tega, za kar se bori nemški konservativci, prezirajo pa, da nemški konservativci imajo uže od tega. da so nemškega rodu, nekaj za kar se jim ni treba več boiiti. To pa je zagotovljeni obstanek njih narodnosti in njih jeziku. Ko bi nemški konservativci ne imeli osiguranega obstanka svoje narodnosti in svojega jezika, bili bi toliko previdni, da bi se borili najprej za vse tiste pogoje, kateri varujejo vsakemu narodu njegovo narodnost in njegov jezik.
Nemški konservativec tega nima več potreba in taki) gre in more iti brez skrbi v svojih težnjah dalje. Tako postopanje je za nemškega konservativca popolnoma pravilno. Le slovanski konservativec je na krivi poti, ki hoče slepo hoditi z nemškim konservativcem, ne da bi si bil poprej tudi on zagotovil obstanek svoje narodnosti in svojega jezika.
Takisto na krivi poti je pa tudi slovanski delavec, ki se začne prej dru/.iti z delavci drugih narodov, nego mn je doma zagotovljena narodnost in jezik tistega naroda, v katerem se je rodil. Če nemški ali italijanski delavec išče slovanskega delavca za soponioč pri skupnih težnjah, je to umevno in modro od strani nemškega in italijanskega delavca, ali pošteno vendar ni. Nemški in italijanski delavec bi moral opozoriti slovanskega delavca, če se ne zaveda, da naj skuša poprej pomagati svojemu narodu zagotoviti narodnost in jezik, in da naj še le potem vstopi v njegovo kolo, v vrsto nemških in italijanskih delavcev. Prav za prav bi mu moral nemški in ital. delavec celo pomagati, da si poprej zagotovi doma narodnost in jezik, ker le tako in še le potem bi mogel slovanski delavec postaviti se pravilno in brez skrbi na tisto stališče občih delavskih teženj, na katero se more postaviti nemški in ital. delavec, ne da bi poslednji zatajil svojo narodnost iu svoj jezik. Nemški in ital delavec pa lep6 molčita o nejednakom p doženju slovanskega delavca, to pa gotovo iz sebičnosti, ker ga potrebujeta uže sedaj, prcdno si je on s pomočjo rojakov zagotovil doma svojo narodnost in svoj jezik.
si se skrivaj pečal z Gubcem, ki so ga nedavno Čudno ovenčali na Markovem trgu, da si pod roko dtažil kmete in inale plemiče na gospodo, celo pomoči da si jim dajal.*
t Pro primo: to je nesramna dolžitev," odvruol je jezno Gregorjauec, „da, dolžitev, prečastni gospod! Gregorjauec mi ju ime in pleme. Velikaš som mogočen iu bogat, kmet je smet, a britvarji in kramarji, da imajo tudi sto grbov po očetu našem Adamu, ui»o mi bratje. Včasi zgrabila ine je jeza, ko so me naenkrat pritiskali stari besnik Talii, kraljevski sod in .reveži Zagrebčani in še gospodje Zrinjski in Bakači. Bilo je mani-krat, ko sem rekel v zlovolji: hujskaj, daj, Stepane, kmečke pse na gosposke volkove. ! Ali hitro sem se vstrašil in grba mi mojega, ; nisem „poštene puntanje" netil, kaj pa še j kurjave dokladal. Ali tuli da sem, bi li bil grešil: , Flectere si iietjueo superos, A(,he-
roiita mnvebo. (Če se ne daio Bogovi sklo- ■
» j
nit-, sklicem pekel na potnoč.) Ce te ljudje obkole, dobri so tudi v »i za pomoč.*
Gregorjauec govoril je vedno bolj besno, i
Nemški in ital. delavec sta sicer sama na krivem stališču, če prezirata narodnost in jezik; ali onadva vsaj z besedo lehko to delata, ker sta uže vzgojena s pomočjo svoje narodnosti in svojega jezika, ter vedč ali nevedč uživata vso tiste dobičke kulture, ki je združena in se razvija s pomočjo nemške in ital. narodnosti, literature in nemškega pa ital. jezika. Nemški in italijanski delavec niti ne potrebujeta, da bi se zavedala teh dobičkov, in moreta v svoji nevednosti cel rt mahati po narodnosti in jeziku svojega naroda, ne da bi jima to škodovalo. Saj vendar ne moreta iz svoje kožo, in tega, kar sta si pridobila s kulturo svoje narodnosti iu svojega jezika, jima nihče ne more več odvzeti, naj jima še toliko zabija v glavo, da narodnost in jezik jima nista potrebna za delavsko težnje.
To je res, da ne, ali kultura domača je nemiketnu in italijanskemu delavcu pomagala, da sta so razvila, kakorštia sta, da Imata posebno vzgojo, posebno razvit razum, posebna, kolikor toliko ublažena čustva, da se sedaj moreta posvetiti izključno delavskim težnjam.
Slovanski delavci tudi ne stopnjo v vrsto tujih delavcev kot neslovanski delavci; ali vendar niso toliko razviti z domačimi sredstvi, kakor nemški iu ital. delavec, to pa za'o, ker doma niso dobili tisti* vzgoje po domačih šegah in v domači literaturi, kakor nemški in ital. delavec, to pa za to ne, ker slovanski narodi — mi govorimo o slovanskih narodih našega, cesarstva — nimajo po-prek ti-te svobode in tiste narodne organizacije, kakor tu mišljeni tuji delavci.
Slovanski delavci bi torej imeli dolžnost, pobrigati se, da dossžejo jednako ugodno položenje, kakor tuji delavci. Če jim nočejo pomagati tuji delavci, morali bi so pa obrniti do svojoga naroda samega, ki se bori za vse sloje in torej tudi za delavce.
.Slovanski delavci so se navadili v po« židjenem socijalno - demokraliskem taboru tu pa tam o svoji narodnosti in svojem jeziku ravno tako zaničljivo govoriti, kakor tuji delavci, ki so zavedeni ali zapeljani, in ki se vsled tega nevedč zagrešajo z veliko ne-hvaležnostjo proti svoji narodnosti in proti jeziku tistega svojega naroda, ki jim jo pripomogel, da se zavedajo uže svojih specijalnih ali stanovskih potreb iu opravičenih teženj.
Slovanski delavci tu pa tam očitajo stanovom svojega naroda da nič ne storć za delavski stati. Tudi ko bi to res bilo, vprašati smo dolžni: Kaj so pa doslej slovanski delavci storili za svojo n a r o d n o s t in za svoj jezik? Po-
srkuol ne nekatere krate iz težko kupe, a kanonik sliišal mirno, opazujć ga.
.Pro secundo :* poprijel je starec, .prave, da ščitiš luterske propovednike, ki jih je pokojni Ivan Uugnad — omen et notnen — pri vedel v naše kraje, da zatro pravo katoliško vero. Cesarjeva svetlost ne bi ti tega štela v greh, Maksimilijan nagiblje celo sam skrivaj na prokleto novotarijo, ali to ti štej o v greh Drašković in druga dvorska gospoda, ki neusmiljeno ruvajo ta gnjili plevel iz njive Gospodove."
„Ha, ha! Evo popolne neumnosti! .laz da sem luteranec ali prijatelj luterstva? Man je meni to pasje luterstvo, vse te poganske muhe in neumnosti, ki s<> jih nam ponujali iz Uracha iu Ttibiugena, kolikor brada turškega preroka. Akoprem s"in grešnik, trd sem katoličan. Prasaj ti na primer gospodo Zrinjsko, kdo se je krstil po zakonu krivoverca trat rti vitenberškega, k'l<> )■' uvel tiskano kugo iz nemške dežele?"
(Dalje prih.)
steno je, da ne zahtevamo saruo, ampak la tudi dajemo. Saj delavskonajvažniše vprašanje se opira na geslo : daj, ker dajem tu li jaz. Ti pod.etnik dobivaš vspehe na*ih žulje?, odškoduj nas zato tudi primerno in kar možno s o r a z ni • r 11 o. To .stališče je pravično, a ne filja le za podjetnika in delavca, ampak tudi za člane narodna nasproti celoti vsakega naroda.
Naposled pa tudi ni res, da slovanski delavci nimajo nič od svojega naroda. t'e tudi so morali slovanski narodi zaostati, vendar priborili so si tu in tam vsaj začetne šole, in mnogo delavcev se ie naučilo v šolah čitati in pisati, da moreje vsaj nekoliko uniPti tiste težnje tujih delavcev, za katere spravljajo v boj ti tuji delavci tudi slovanske delavce.
Vrhu tega je slovanski delavec prisvojil si marsikaj lepega in blažnega pri svoji materi, na svojem domu, da se s tein odlikuje po lepem obnašanju in fednem življenju tudi v družbi tujih delavcev, ki prihajajo iz srede bolj srečno položenih narodov. Vsekakor je dolžnost slovanskih delavcev, da se zavedajo, kake dolžnosti imajo oni nasproti sebi in nasproti lastnemu narodu, iz katerega proizhajajo. Le če bodo tudi delavci pomagali sodelovati pri reševanju Se nerešenega narodnostnega in jezikovnega vprašanja za slovanske narode, pridejo na jednako stališče z delavci drugih narodov, a potom jim bodo v lastnem interesu pomagali delavske težnje dosezati tudi slovanski narodi v celoti.
No o takih stvareh pa prilično dalje.
Stari ddavtki prijatelj,
D OPIS I.
Iz okolica tomajokodne 24. 1.111. I Iz v. dop.j Kaj miloljubko so doneli dne 13. decembra m. 1. zvonovi tomajski — ti simboli žalosti in veselja — iznad line vaškega zvonika, stoječega na vzvišenem holmcu. Poln zvok krasnega pritrkavanja odmeval je ob strmih koničastih skalah kraškega sveta tja doli do vinorodnih vipavskih goric, ozna-njevaje na predvečerju veselo vest, da jutri stopi pred žrtvenik Gospodov blag mladenič, da opravi Onemu nai zvezdami svojo prvo nekrvavo daritev.
Ena se tebi je želja spoluila — dd ie«, drogi gospod Aleksander, spoluila se Ti j« želja, da si po krutih borbah za življenje veudar-le postal svečenik in delavec v vinogradu Gospodovem.
Ali: težko pride človek do sreče, nesreča pa pride rada in hitro. Kratka je bila doba Tvojega mašništva, kajti v dobrih dveh mesecih po ouetn veselem dogodku za-doneli so tožilo oni in isti zvonovi iti poluglasno in srce pretresajoče so poročali svetil, da je preminol vzor-mladenič, katerega plemenita duša je gorela za svoj vzvišeni stan — svečeniški.
Kaka sprememba v kratkih dveh mesecih ! Clovaiko bitje na zemlji je zares nganjka; mnogokateri mislec se je že trudil, da je razreši — toda vse zaman!
Mladenič, koji mi je tu na misli, porodil se je dne 25. januv. 1870 v Povirju na Krasu kot sin občespoštovanega in ljubljenega nadučitelja gosp. Anton B e 11 i n -g a rja, sedaj službujočega v Tomaju. Kut sinu učitelja bila mu je vzgoja izborna, koje dobri nasledki so se vsikdar kazali na tein mladenču.
Dovršivši osnovno šolo pri svojem očetu vstopil je 11a gimnazij goriški in pozneje na tržaški. V Trstu je bil gojenec konvikta, kjer je, baje v peti šoli, dobil kal pozneji bolezni, ki ga je tudi les zamorila. Dovršivši gimnazij leta 1890 je bil vsprejet v goriško bogoslovje. Kadi bolezni je moral prenehati v tretjem letu bogoslovja, toda vzlic svoji telesni nadlogi učil se jo privatno doma. JPod konec šolskega leta moral je vnovič ostaviti bogoslovje, legSi v postelj ; med tem, ko so bili njega tovariši v juliju posvečeni, moral je on Čakati do 18. novembra m. 1. A zopet težave. Prišedši domov od posvečevala ni mogel radi slabosti celih 25 dnij darovati svoje prve svete maše.
Še-le do 13. decembra je toliko okreval, da je mogel opraviti prvo daritev in od tega časa mu je zdravje obrnilo nekoliko na bolje. V dan 1. Januv. je bil imenovan kapelanom to-majskim iu v tej svoji službi je bil neopisno goreč vzlic svoji bolezni, dokler ga ni dne 20. m. 111. vrgla na mrtvaški oder.
Ž i po njegovi vzgoji bilo je mnogo pričakovati od t«-ga mladenča, koliko še le od njega nadarjenosti!
Svoje študije na gimnaziji j»i dovršil dobrim vspehom. Prišedši pa v bogoslovje, kamor ga je gnala srčna želja, uglobil se je tako v bogoslovne vede, da je kar veselje pogledati njega izvrstna spričevala.
Svojim stališem je bil vsikdar udan v otroški pokornosti; strasti ni poznala njegova duša. Narod svoj je ljubil neizmerno, odpadnikov ni maral. Bolezen svojo je prenašal jekleno potrpežljivostjo, dasi mu je bilo poznati, kako silno trpi. Sad svojega truda in svojih študij je kazal v svojih dveh krasnih, žal, da jedinih prepovedih. Lahkobo in milobo je prepričevalno tolmačil sveto resnico ter vabil ljudstvo k čednostnemu življenju toli milo, da so ga ljudje strme poslušali.
Kako so pokojnika čislali vsi sloji in kako spoštovan je njega blagi oče, pokazal je pogrebni sprevod v dan J22. 111. m., ka-koršnega ni še videl Tomaj. Ljudstva se je kar trlo; 17 duhovnikov, od blizu in daleč
—	na čelu jim č. g. Matija Sila, dekan tomajski — spremljalo je kondukt. Med odlič-njaki, ki so se udeležili pogreba, bilo je videti obče priljubljenega c. kr. okrajnega glavarja sežanskega, visokorodnega dra. grofa Andreja Schaffgotscha, mnogo učiteljev in županov. Pri maši so peli gg. bogoslovci goriški tako precizno, da smo se kar divili. Tudi žalostinki »Blagor mu" in „Jamico" so odpeli domači pevci med vodstvom gospoda Kitschelna, lekarnarja sežanskega, kaj ganljivo, ali nad vse krasno in srce pretresujoče so zapeli gg. bogoslovci žalostinko „Nad zvezdami". Že besede v tej žalostinki same na sebi napravljajo globok utis, ali kaj naj rečem o d i vnem napevu ? Tu kaj naj rečem, ako se poje tako, kakor so peli omenjeni gospodje ? Ob takem petji mora zaroseti slo-Iierno oko!
Po sv. maši je veleč. g. dekan v krasnem govoru na leci označil vse vrline in čednostno življenje pokojnikovo, proslavivši zadnjikrat preminolega mladega duhovnika in izrekši nado, da se vsi enkrat snidemo
—	nad zvezdami.
I jaz se poslavljam od Tebe, predragi pokojnik :
1 >a našel si na božjem nebi, Kar tukaj si zastonj iskal.
Politiške vesti.
Grof Fran Coronlni ostane menda deželni glavar goriški, ker tako žele menda tudi slovenski poslanci, kojim poslednjim je vendar ljubši Coronini nego kakov Payer.
Parlamentarne »tvari. V proračunskem odseku sta predlagala posl. Gregorčič in Vošnjak resolucijo, s katero se zahteva, naj se povsod, kjer bivajo Slovenci, pri poštnih in brzojavnih uradih rabijo dvojezične tiskovine.
Naučiti miniHter Mndeyski ostavi menda svojo mesto in sicer — ne prostovoljno. Glede vzroka govore v parlamentarnih krogih, da je napravilo v najvišjih krogih najneugodnejši utis dejstvo, da je Ma-deyski v tej kratki dobi svojega ministrovanja namestit več svojih sorodnikov.
Nemških liberalcev najnovejša blamaža. Kardinal grof Schonborn mudi se te dni v Kimu gotovo radi vprašanj — to je vendar jasno —, katerih se dotikajo sklepi avstrijskega episkopata. Kakor smo pa nedavno že naglašali na uvodnem mestu, jeli so se židovski liberalci v svoji poznani nesramnosti obešati Škofom na vrat, da bi jim ti poslednji pomogli, ker si sami ne morejo več pomagati proti — krščanskim socijalistom. V tem zinislu so hoteli tudi izkoristiti zadnje potovanje kardinala SchOnborna v ltim, češ, ta visoki cerkveni dostojanstvenik je šel le za to v Kim, da izposluje odločno izjavo sv. Stolice proti krščanskim socijalistom. V vseh mogočih varijacijah so pripovedovali, L ako s*r. Oče vzame v varstvo škofe i 11 obsodi antisemitizem. V vsakem židovskem listu si mogel čitati o pogovorih tega ali onega poročevalca s tem ali onim kardinalom, iz kojih pogovorov je bilo sklepati, da se bliža sodnji dan tem grdim krščanskim socijalistom.
Ali le malo dni je minuto in vsa ta gorostasna zgradba židovskoliberaluih lažij se je zgrudila v svoj nič. Sedaj pripozna-vajo isti listi sami, „da kardinal Schonborn
ni dosegel svojega namena''. In n tem je zapečaćena najvovejša blamaža na boben došle liberalne gospode.
Kakor pa je že bilo nesramuo-predrzno, da se znani časnikarski rokovnjači hoteli zlorabiti za svoje umazan« namene celo sv. Očeta samega, je pa njih početje sedaj, ko so se jim pokvarili računi, naravnost gnusno. Zlasti ne pozna niknkih mej prva Židinja „Neue Freie Presse" v svoji jezi na najnovejši blamaži. Ta list zasramuje sedaj iste avstrijske škofe, za kojih avtoriteto je bil popred baje toliko zavzet, da piše o njih : „Cerkev v Avstriji ni bogata na takih plemenitih duhovih, delujočih v dušobrižju. V Avstriji papež ne najde lahko škofov, ki bi se svojim sodelovanjem povsdigali nad pokrajinsko površje do višine Cerkve, obseza-joče splošnost". Slednjič pa je zalučal isti smok sv. Očetu samemu nezaslišano psovko: „Papež se nadeja boljših dni, ko bode med avstrijskimi škofi gorečih govornikov in požrtvovalnih mislecev . . . . Papež skuša se tolažiti, češ: propadajoči liberalizem, — propadajoča cerkev v Avstriji!"
Ali ste čuli židovsko nesramnost, ki vspo-reja Cerkev tolpi špekulantov, združenih pod imenom liberalne stranke ? Ali si moremo misliti hiyiega razžaljenja za poglavarja katoliške Cerkve, nego je to, da se istemu podtika, kakor daje brezbrižen za propadanje Cerkve?!
In vse to v slepi jezi, ker papež noče v boj proti krščanskim socijalistom na korist
—	brezvercem !!! Kako sladka in krotka ume biti ta svojat, kadar hoče izkoriščati koga, a kako hitro pokaže zopet svojo zlobno nrav, kakor hitro jim dotičnik ni šel na li-matiice! Volk ostane volk, tudi č« si včasih nadene ovčjo kožo!
In ti volkovi, ti zasramovalci škofov iu celo sv. Očeta samega, imajo danes imenitno besedo v Avstriji. Po čegavi zaslugi ? Kaj menite vetcčastiti gospod kanonik Kiuii?!
Različne vesti.
Pastirski list ftkofa triaftka-kopsrsksgs
naglaša v svojem uvodu, kako je pomlad primerna za naše telesno zdravljenje; isto* tako skrbi Cerkev za pomlad našim dušam
—	in ta poinlad je sveti postni čas. Poslanica škofova opozarja vernike na premnoge nevarnosti, kojim so izpostavljeni, ter jim kaže pravo pot, ki jo uči sv. vera. Duhovno oživeli kristijan je nov človek, kojemu je živa luč njegovega uma in čiste želje njegovi volji. Ko je kristijan ustal z Jezusom Kristnaom, ugašene so mu ali vsaj pokorjene strasti.
Pastirski list opominja vernike nadalje, da jim je ne le zatirati vsako zlo v sebi, ampak spolnovati vse dolžnosti do bližnjika po besedah apestola: .Prenašajte drug drugega in mlpuičajtt si md uboj; če ima kdo čez koga pritožbo: kakor je Gospod Vam odpustil, odpustite tudi vi". Jezus Kristus govori jasno v svojem evangelju, da bode pomilosčen vsaki grešnik, ki je bil usmiljenega srca z grešniki. Kdor je neusmiljen in trdosrčen do drugih in jim ne odpušča, temu tudi Bog ne odpusti. Po tem, ali smo odpnščali, dobimo tudi večno plačilo ali pa večno kazen. I' zaporci i ljubezni do bliinjika kc kaže necta krščnnuka katoliška vera c vsej svoji vzvišenosti.
Prevzvišeiii vladika ne zahteva od svojih vernikov, da bi se postili, kakor so se postili nekdanji puščavniki; lahko živč krščanski, ue da bi storili toliko, kolikor so storili oni. Pač pa se. morajo varovati greha iu vsega, kar provzroča greh : razuzdanostij iu pokvarjenostij.
V	zaključku naglaša pastirski list, še enkrat, da zdaj je ugodni in primerni čas, da prenovimo same sebe, da se očistimo in ozdravimo svojih dušnih boleznij.
Temu je pridodan dopust za štirideset-danski post Ista 1895.
Iz »Opazk" posnemamo nastopni manj znani določili. Ubogim je dovoljeno zabeliti jedi se salom ali slanino vse dni, izvzemši kvaterne potke, pepelnično sredo, veliki petek in božični preddan; ker pade letos praznik Vseh Svetnikov na petek, dovoljeno je za vso skotijo ta dan uživati mesu* jedi.
V	proslavo spomina pok. nadvojvode Albrehta. Nj. Vol. cesar izdal je tole armadno povelje povodom pogieba nadvojvode Albrehta :
„Naše zastave uklanjajo se, zadnji strelni pozdrav grmi v čast generalnega nadzornika vojne, maršala nadvojvode Albrehta. V bolestni žalosti klanjati se vojna in domovina z Menoj in Mojo hišo pred nenadomestno izgubo, katero nam je naložila volja Vsega-mogečnega.
Občudovanje bogatega življenja, ki je bilo z vzvišenim duhom in gorkim srcem popolnoma posvečeno armadi; navdušenje za blagega princa, ki se sam sebi zvest nikdar ni omajal v viharjih in nevarnostih, ki je bil kot zmagovit vojskovodja dika in ponos armadi, in vsa čutstva, ki sedaj iščejo izraza ; vse to se javlja in poveličanje v globoki hvaležnosti do Gospoda vojnih čet, ki je ohranil sivega maršala, — ki je bil med Njegovimi izbranimi jeden najodličnejših, — skoro do skrajne mej« človeškega bivanja, pri popolnih neskvarjenih delavnih silah.
Večni spomin nadvojvode ostane kakor lavor-venec, ki krasi junaka n avarskoga in k u s t o š k e g a, za Mojo armado, Mojo obojno deželno brambo in Mojo mornarnico, kot trajno zagotovilo zvestobe, vstrajnoiti in zaupanja v zmago.
Določam, da nosijo pešpolk št. 4, dra-gonski polk št. 9. in kOrni topniški polk št. ft za večne čase ime „Feldmaršal nadvoj. voda Albreht".
Dunaj, dne 26. februvarja 1895,
Fran Josip l. r.
Mestni svet trlaiki. Sinoč ob 7. uri bila je III. letošnja javna seja, katere se je udeležilo 34 svetovalcev pod predsedstvom župana dr. Pitterija. Po odobrenju zapisnika II. javne seje priobčil je župan, da je občinsko predsedništvo, doznavši o smrti nadvojvode Albrehta, izjavilo Nj. Vel. cesarju brzojavnim potom svoje sožalje.
Prva točka dnevnega rada bila je prošnja družbe tržaški tramvaj za dovoljenje, da sme povišati na progi St. Andrea-Boschetto ceno vožnje od 8 na 10 nvč., za kar se obvezuje podaljšati progo v novem pristanišču do skladišča št. 26, ne da bi zato povišala ceno na progi Barriera-Punto franco. Svetovalec C o m b i je predlagal, da se dotična prošnja izroči trgovinskemu odseku v proučevanje iu poročilo. Svetovalec V i o izjavil je željo, da naj bi trgovinski odsek prončeval stvar tudi s tega stališča, da-li ne bi bilo umestnejie, da družba „tramvaj" uvede na vseh progah elektriko namesto konj. S tem bi mogla cene znižati, namesto povišati. Zbor ja vsprejel Combijev predlog z dodatkom, katerega je predložil Vio.
Druga točka dnevuega reda je^bil predlog pomorske vlade zaradi zboljšanja komunikacije na obrežju ob kanalu. V ta namen naj bi se veliki kanal zasul od rdečega mosta do cerkve sv. Antona novega, na doligeiu kraju pa naj bi vlada zgradila širši most, ki se da kretati. Ako pa vlada ne bi odstopila od svoje zahteve, da s« zasuje gornji del kanala, potem bodi pridobljeni svet občinska last. Predlog delegacije zagovarjal je svetovalec dr. G a i r i n g e r, dodavši, da naj magistrat prifiue z nova pogajati se v ta namen, da vlada zboljša komunikacijo preko zelenega (skrajnega) mosta.
Govorili so še svetovalci Dompieri, Oam« bon, Burgstaller, Consolo in Venezian. Poslednji je dodal predlogu mestne delegacij« še ta-le stavek: .občina ostane pri tem, da se pridobljeni svet po zasutem kanalu ohrani kot javen trg"."Zbor je vsprejel predlog mestne delegacije z dodatki, katere ita predložila svetovalca Gairinger in Venezian.
Nadalje je zbor vsprejel brez razprave predlog mestne delegacije, da kupi mestna občina od dedičev po pok. inženirju Comel-liju načrte in studije za vodovod Reke, za svoto 3000 gbl., potem pa je potrdil dosedanje revizorje bilance hranilnice Tržaške.
Slednjič je prečit al asesor dr. S 1 o c 0-v i c h poročilo šolskega odseka o prošnji prebivalcev Gropade in Padriča za zgradnjo mešam jednorazrednice 11a zemljišču, jednako oddaljenem od obeh vasij. Šolski odsek predlaga, da naj zbor prestopi preko ta p r o š n j e n a d n e v n i r e d. (O tej prošnji iu o šolskih odnošajih v Padriču in Gropadi govorimo na drugem mestu. IJred.). Prošnjo prebivalcev Gropade in Padriča pa je z a-g o v a r j a 1 podpredsednik dr D o iu p i e r i, dokazavši, da bi zahtevana šola stala občino mnogo manj, nego pa potrebno slučajno razširjenje šolskih poslopij v Bazovici in v Treb-eah. Zatorej predlaga, da se zgradi pro-
Sena Sola s troškom 7000 gM. Dr. Dompie-rijevo zagovarjanje prošnje podpiral je tmli svetovalec B u r g s t a II e r Leta je napla-šal, da se mora občina obsirati n?-|e iz gmotnih* interesov, ampak tudi z golega človeškega sočutja na prošnjo prebivalcev Gropade in Padriča. Lahko je reči, povdarjal je govornik, da je Padrič od Bazovice oddaljen le kilometra; toda kdo bode imel pogum pošiljati svoje otroke o zimski dobi tako daleč v šolo ? Naglašal je tudi, da prošnja Gro-pajoev in Padričanov ni kapricijozna, in zatorej predlaga, da se mestni svet ne ozira na predlog šolskega odseka. — Ta predlog pa ata podpirala svetovalca dr. Ven oz i an in dr. P i cc o 11 i. Iz Piccollijevega govora inoramo zabeležiti stavek: „Poskrbimo najprej potrebno v mest u, po tem še le bo-demo videli ali smo v položenju, da storimo kaj in koliko za okolico*. . . . Prošnja Gro-pajcev in Padričanov je zopet propadla. Zanjo j« glasovalo le 9 svetovalcev in nasprotno pa 24. „In tako je bila pokopana prošnja Gropajcev in Padričanov med ploskanjem galerija". . . . zaključuje „vrli* „II Piccolo" svoje odurno poročilo. — Na to je župan zaključil sejo.
&oltkl odnoiaji v Gropadi in Padriču. Iz poročila o seji našega inestuega sveta je razvidno, da delijo prebivalci Gropade in Padriča osodo Slovencev v mestu, v kolikor se dostaje šolskega pouka. Prva prošnje za ljudsko šolo, ki naj bi bila zgradena jednako daleč od Padriča in od Gropade, uložili so občinarji že pred 9 leti. Dve prošnji odbil je mestni svet leta 1886. in jedno leta 1888. Občinarji iskali so 1892. 1. pomoči pri ces. namestništvu, toda tudi to je odklonilo njih prošnjo. Leta 1893. pa je ces. namestništvo naložilo vsled novo prošnje omenjenih obči-narjev mestni občini, da zboljša šolske odnosne omenjenih dveh vasij. kar bi občina res mogla storiti z neznatnimi stroški. In takA so občinarji že junija meseca 1894. 1. obnovili svojo prošnjo, o kateri je razpravljal mestni svćt še-le sinoč — in jo pokopal. Toda pomisliti nam je, da morajo dandanes otroci iz Padriča hoditi v Šolo v Bazovico, oni iz Gropade pa v Trebče. Mnogokrat pa sino že naglašali v našem listu, da sti obe šoli nezadostni, posebno pa da je šola v Bazovici prenapolnjena, ker je pretesna. In koliko morajo pretrpeti ubogi šolarčki! V prošnji so navedenu razna dejstva, ki bi omehčala celč kamen — samo ne liberalne večine naših mastnih očelov. Otroci morajo vstati na vse zgodaj, da ne zamudijo Šole, kajti v Bazovico imajo 2 iu pol km- daleč v šolo. Pomislimo, koliko mraza prestanejo v zimskem času, gazeči, slabo obuti, po snegu! In po letu ? Otroci jedd nezrelo sadje, ki je iii\jdejo ob potu v šolo in pijejo, vsi razgreti, vodo iz mlak in kaluž ob cesti! .Tc-ti to zdravo ? ? Namesto obeda pa se morajo zadovoljiti po letu in po zimi s koščekoin suhega kruha, kajti predaleč imajo domov, da bi se po isti dolgi poti zopet vrnili k popoldanskemu pouku. Niso-li ti otroci vredni usmiljenja t ?
To so dejstva, katera so navedena v omenjeni prošnji. A „liberalci" v mestnem svćtu tržaškem ? Njim se ne smilijo nedolžni otročiči, njih vodi le slepa strast iu srd proti — slovenskemu okoličanu! Pakopali so prošnjo med porogljivim, škodoželjnim ploskanjem fakinaže na galeriji. Ako je to lepo, ako je to človekoljubno, o tem naj sodi vsak po svojem prepričanju.
Dodamo še, da so Gropajci iu Padričani ponudili v isti prošnji lastne svojo žuljavc roke za zgradbo prepolrebne šole. Vsak možki delal bi po 10 dnij brezplačno kot dninar pri zgradbi šole, s čemer bi si občina prištedila na dninah nad 1200 gld. Toda tudi ta ponudba ni pomagala. Duinarsko opravilo prevzela ju večina mestnega svčta tržaškega in pokopala 'prošnjo — brez lopate. Žalostno je to, toda resnično!
0 shodu na boljunskem polju pišejo „Naši Slogi", da je to nirodno slavje napravilo mogočen utis na tamošnje ljudstvo. Oni, ki so se udeležili shoda, pravijo, da bi radi prišli še jedenkrat na tak sestanek, dočirn jadikujejo oni, koje so šarenjaci pridržali doma. Oni jedini, ki je hotel pokvariti soglasje na shodu, pa se je toliko zameril svojemu ljudstvu, da je zgubil še ono malo ugleda, ki ga je užival do sedaj. Potlaoži pa se s tem. da bodo odslej lepša gledali italijanski šarenjaki, vsi sami liberalci, kojih ae baje on plaši ka-
kor nečistnik blagoslovljene vode. V ostalem more biti zadovoljen tudi uu, d a s e j e na-rod pokazal toli velikodušnega nasproti njem u. Ti tisuči niroda so mu pokazali, kaj je — krščansko u s m i-1 je nje.
Po občini razširil se je glas, da pridejo na shod tudi šarenjaci, italijanaši iu krnjeli iz Pazina, Boljuna in Draguča, ali premislili so se menda iu ostali lepo doma. In prav so storili, kajti utegnili bi bili drago poplačati vsako izzivanje.
Otroiki vrtec v ulici Belvedere odpre se prihodnji ponedeljek dne 4. t. m. Vpisovanje otrok se bode nadaljevalo Še ves teden v šolskih prostorih. Kdor hoče svojo deco vpisati v ta vrtec velevažne družbe sv. Cirila iu Metoda, naj se podviza, ker se je dozdaj oglasilo že preko 40 otrok. Slovenskim starišem na Greti, ki pošiljajo sedaj svoje otroke v laško potujčevalnico, priporočamo, da iste vpišejo v nov slovenski zavod. K vpisu je prinesti krstno pismo in spričevalo cepljenja. V ponedeljek zjutraj ob 8 iu pol uri bode v župni cerkvi v Bojanu sv. maša, h katerej se uljudno vabijo slovenske matere, da pripeljejo svojo deco. Zberemo se v ta namen ob 8. uri predp. v šolskih prostorih.
Iz Kopra nam pišejo dno i5. februvarja t. 1.: Gospod urednik! Čudim se, da niste v tem predpustu objavili, da je tudi naš« starodavno in staroslavno mesto (!) že dne 18. t. m. priredilo sijajen (!) ples v korist društva „Lega tuizionale". Ne verujem, da niste dobili vabila, aaj Vas dotični odbor
ima prav rad.....! Oh, ko bi videli oni
dirndaj visokorodne (!) gospode: najmnogo-brojniše so bili zastfipani, sevoda, brivci, peki, kočijaži, mesarji, čevljarji itd. Ne čudite se torej, ako Vam naznanjam predanimi vo novico, da je bil na tem plesu tudi g. n a d ž u p a n iz D e k a ni (!) in sicer se svojo prespoštovano gospo soprogo. Kaj ne, da je to prav zanimivo I Latinska gospoda je bila zelo radostna ob navzočnosti omenjenega gospoda, kateremu je priredila burno ovacijo z urnebesnimi klici; „Viva n ostro podesta! Viva Dekani, viva Ište,rja italiana !• Videte no, kako si človek lahko pridobi čast če ja hoče !
Tu po Kopru se govori marisikaj o onih „evviva Dekani" in govori se tudi, da ima vsaka občina takega župana, lcakoršuega zasluži, česar pa jaz ne verujem, kajti ni vsak župan izbran po volji ljudstva, ampak tudi po volji ... —.
Čudno, prečudno, nad vse čudno pa je to, da omenjeni gospod še do sedaj ne ve, ali pa vedeti noče, kaj je „lega" iu kakšen namen ima ta ljuba „lega nnzioaale".
Dekanska župnija mora biti zares ponosna, da ima v Kopru toliko prijateljev, za katere dosedaj niti vedela ni. Naša ljubeznjiva gospoda je že začela živahno agitirati za bodoče deželnozborske volitve. Ker se sama ne upa na deželo — vsled britkih skušenj — zato pa kliče, vabi in poživlja zadolžene kmete iz Poinjanščine k sebi, da je pridobi, bodisi z obljubami ali pa grožnjami. Čujemo pa, da jim Pomianci ne pojdejo na limanlce, i/.vzemšsi zapeljane Gažouce, katerim obljubuje že več let italijansko Solo. Gažonci bodo potem seveda sami „nobel gospodje", brez skrbi brez dola. brez dolgov ! O vi srečni Gažonci! Prosit!
Koncert. „Slovansko pevsko društvo" nam javlja, <la priredi dne 24. t. m. v re-dutni dvorani gledališia „Politeama Ros-setti" svoj toietni koncert s sodelovanjem vojaškega orkestra. Vipored bode obširen in izbran. Opozoriti je že danes, da se bode na tem koncertu pel občinstvu toliko priljubljeni Forsterjev mešani zbor „Ave Marija", katerega v Trstu nismo čuli že od leta 1880. Pevci in pevke se že kaj marljivo vadijo. — Vspored koncertu razpošlje društvo v kratkem.
Gospodarsko društvo v Skednju (vknji-žena zadruga z neomejeno zavezo) bode imelo svoj redili občni zb< r v nedeljo dne 17. marca t. I. ob 4. uri popoludue v gostilni Saucina Gašparja Mama. Dnevni red je sledeči : Nagovor predsednika ; poročilo tajnika o delovanju društva v letu 1894.; poročilo denarničarjevo; evcntuvalni predlogi in nasveti.
K temu občnemu zboru uljudno vabi vse člane	Odbor.
Državni služabnik -- slepar. V Beljaku na Koroškem zaprli so uradnega slugo dr-
žavne železnice, Alojzija Bernardija, ker je izdajal ponarejen državni papirnat denar. Bernardi bil je v zvezi s ponarejalci avstrijskega denarja v Vidmu na Laškem, izmed kojih so nekateri že zaprti
Zopet umor na Dunaju. Te dni prišel je k nekemu trgovcu na Dunaju mlad te.uk. naprosivši istega, da mu zamenja tisočak. Trgovcu videla se je stvar sumljiva in zato je pozval stražarje, ki so prijeli mladeniča. Na policiji je izjavil težak, da se zove Fran .Maver ter da je dobil tisočak od svojeg,t prijatelja, I6letncga zidarskega vajenca Dominika Jakubek-a. Policijski agentje so kiualo našli tudi tega in ga dovedli pred policijskega komisarja. .Fakubek se je s početka jako nespretno izgovarjal, slednjič pa je zatrdil, da je našel na ulici omot državnih obligacij, katere je prodal pri menjaču I. — Komisar je poslal takoj k menjaču, da se prepriča, je li rej, kar trdi Jakubek ali ne. Menjač je res potrdil Jakubekovo izjavo, tod« komisar s tem ni bil še zadovoljen, ampak odredil je natančno hišno preiskavo na stanovanju Jakubekovem. iu misleč, da je Ja-knbek denar ukradel ter da ga ima skritega pri kakem sokrivcu, odredil je hišno preiskavo tudi po ostalih .stanovanjih iste hiše. Nikjer niso našli ničesar sumljivega. Slednjič ostalo je še jedno stanovanje, toda isto bilo je zaprto. Policijski uradnik dal je vrata vlomiti, kajti vratar je pripovedal, da tam stanuje priletna udova Dora Janskv, oderu-hinja, katere pa ni bilo videti že kacib 10 ali 11 dnij. Koje komisija vstopila v sobo, umaknila se je od groze. Starka ležala je na postelji vsa okrvavljena, mrtva, zadavljena! Takoj so sumničili, da jo je umoril Jakubek. Niso se varali: mladi hudobnež je priznal, da je umoril starko v ta namen, da jo oropa. Umoril jo je že pred 11 dnevi (dnč 16. min. meseca); po umoru je ukradel le 3 gld. 50 nvč., čez dva dni pa se je vrnil v stanovanje svoje žrtve, preiskal vse in našel obligacije, katere je prodal. Da toliko časa nihče ni zasledil umora, tolmači se s tem, na starka ni občevala v hiši z nikomur in da je truplo vsled mraza popolnoma zimv.lo iu otrpnelo, torej ni moglo gniti. — Poleg Jakubeka pridržali so v zaporu tudi Mayerja ter zaprli tudi Jakubkovo mater, ker je ona utegnila znati o umoru. Jaknbkovega očeta, ki je vratar iste hiše, kjer se je dogodil umor, niso zaprli, kajti isti je poznan kot poštenjak prek in prek.
Z ozirom na ta umor udove Dore Jansky poročajo z Dunaja dnč 26. in. m.: Sodnijska komisija našla je na stanovanju uinorjeue udove Jansky vrednostnih papirjev za nad 10.000 gld. Dognano je, da sta Jakubek in Mayer nameravala umor že početkom februvarja meseca in potem določila dan 18. februvarja za izvršitev. V tem pa je nestrpni .Takubek zadavil starko ua „lastno roko".— Dunajska policija zaprla je še brezposelnega krojaškega pomočnika lt. Seidla, kateri je na sumu, da jo bil v zvu/.i z Jalcubekoin in Ma-yerjem.
„Slovanski Svet*, 9. št. od -J. marca,
ima naslednjo vsebino: Koalicija iu obče gospodarstvo. — Dvojno petje (pesma), — Leposlovje v „Slovenski Matici". — Nova slovenska opera. — f Jjfik. — Kuske drobtinice. — Pogled po slovanskem svetu, — Književnost.
„Slovanski Svet" ze v Trstu prodaja po tabakarnah, kjer „Kdinost" in v „Internatioeales Zeituugs-Bureau".
Prošnja. Na \ečer „Sokolove" velike maskarade odnesel je nekdo iz telovadnice po pomoti tuj klobuk mesto svojega. V klobuku je čitati tvrdko „Ai tre Francetu". Dotičnik je naprošen, da donese ta klobuk v uredništvo „Edinosti kjer dobi svojega.
Policijsko. Gostilničarju Henriku Veberju nt Acqiiedottu ukradel je nepoznan snednež hleb sira vreden 50 gld. — UHletno dninarko Franjo Z. iz Kranja so zaprli, ker se jc vrnila v Trst, dasi je bila že izgnana od todi.
Gospodarsko.
Slove n h k o p o m o j i 1 n i i t v o.
Spisat I t .mi L a p a j n e.
Dočim skrbi „Jednota" le za red in pouk pri posojilnicah, ima pa „Živuostonska (obrtna) banka* v Pragi s svojimi podružnicami nalogo, da jim priskoči ua pomoč, ke-dar potrebujejo večje ali manjše svote proti menicam. S to banko so stopile tudi že slovenske posojilnice na jednak način v zvezo in bile prav zadovoljne s postrežbo.
Prelno prestopimo h kr.itki zgodovini slovenskih posojilnic, moramo povdar-j.iti, da je češko posojilništvo najstarejše in najbolj razvito, ter da prekosi vs« nemška poeojilništvo v deželah češke krone in drugih avstrijskih kronovinah.
Posojiluištvo se je začelo namreč v zadnjih lotili tudi po Dolenjem iu Gorenjem Avstrijnkein širili in tudi po TiroUkeiu. Povsodi se snujejo posojilnice sli po Schulzejevih ali po IUitteisnovih principih; vendai se ne more nič bolj razviti kakor slovenko poso-jilništvo, čeprav podpirajo dežele same ustanovitev ondotuih novih posojilnic (osobito onih po HaitFeisnovih nazorih), dočim se mora naš« posojilništvo U- na lastne moči, na domoljube iu ua moč slovenskega kmeta opirati.
Kako se je torej začelo slovensko posojilništvo ?
U>alje prilu)
Najnovejše vesti.
Ounaj 2. Po nastojanju obeh , zbornic državnega zbora bode dnff 5. t. ni. slovesni requiem za blagopokojuega nadvojvodo Rudolfa.
Mentone 2. Cesarica avstrijska odpotovala je včeraj na Kor/.iko,
Ajaccio 2. Cesarica avstrijska je včeraj dospela tu sem.
Madrid 1 Stanje kraljice regent inje se je poboljšalo. Bolezen se razvija normalno.
Hlerosh' ma 1. Glasom uradnega poročila maršala Oyama z dne 27. februvarja, bili eo Kitajci tepeni dne 24. m. m. v bližini Tapingo-Tasa. .laponci so imeli 20 mrtvili iu 250 ranjenih, Kitajci pa 200 mrtvih iu nepoznano število ranjenih.
VABILO
n«
VELIKO DRAMATIČNO PREDSTAVO
ki jrt priredi
dramatični odsek „Tri. Sokola" dne S* Marcija 1898
▼ svojih prcitcrih (ogal vit Farneto la vit Amtlla)
IgvaU «• bo
POŽIGAICEVA H C I
Rosnu igra v petih dejanjih. Iz fe&ćinu preval J. Sl<ir>. O 8 O B E:
Oorišnik, mestni komisar.....r. Podliptkl
Knnienšek, pisar.........f. Hmitli
Neža Loskovfeva, prem platnnrica g.cn Orlinn Vrabec, nje brat, k meč k godec . . f. BoroeSMot Rezka, njegovu lići.......g.ea Diktira
Vdova Potok urica........g ra Milnvhvn
Tone, njen sin, krojaški pomakne . g. St$jreic
Sosed Grlvcc..........k. Pinhir
Sosed Kosmač..........g. Trnortr
Martin Sekac, mlud mesar . . . . n. IVimk
I'ritka, njegov a sestra......g.en Krnil
ftkrjanec, konjar.........g. Štohi
.lane* Verni', nanelnik i/. Amerike . g. '/V«f>r«/h
1'eter, mlad Indijanec......g. S kuhar
■latilanec, uradnik krvavu sudnije . * * *
Stari Primož, grohokop .....g. ,W«Vn»/«ir
Katra, dekla pri I.eokovfevflj . . . g ca A<«b>US
Pa/.i«', naglednik jetnikov..... * * *
Dva birića.
Itejnnje ne vrSi v Kiifttaiijcvici in v Ljubljani.
Cene: 1'itopnhni in {lune .10 ur J.; r« ušihtnt .tO uri1.; §Kihii r prigin redu :i0 ,it>i,\ r ilrut/rm min 'jo nn1.; r trtfjim redu 10 nrl.
Za<eU'k toruo «b K. uri r v erar.
Pred predstavo iu mej dejanji igrala bod« iaborna civilnu godl>a. — Po igri svobodna zabava.
Trgovinah« brtoj^vh«.
Sttdtmrctta. PJonlea in Hpomtad H M fl 05 i'Atiiiieit xa joMon 1^05 (1-00 do *i.l<7 Ove« r.a npn> mlad H.OC fi.07. Ki za apniulnd 5 3» .V40. Koruza za m ij-juni «'21 « 22,
Pkotiiun nova od 78 kil. f. «-«0—U »16. o<l 79 kil. f. H t(0 «70. ud HO kil. f. () 70-A'75 od SI kil. r. H7;>-t!80, o.l na kil. for « 80—S.Hft.
■lečiuoii »i 4 » -S 20 i pruao 0-20—6 il0.
PAouic«! Srednje pniiudhe, povpraAeraiij« dobro Pr. ildlo «h j« SOOOO mt. nt po	nv«V dražje.
It ž in kornia u ni- draija iu juk«» stuluo. Vreitm: mrzlo
Praga. NeraHidraui »lndkor niuro f. 12 1.0 maj	nova letinu. P^.7fi i"/, druije,
ProKa. Oiitrifu^al novi, po.ltnvljun v Ti »t in n carino vred, odpoliljatev prerej I. 28 25- -2V#. Man1
Av(j. i'. 2'J.jO--.— Coru as*<5 za maro-april 2^,30
—•—. Čotvurui /a mare 30 7S. V plavali («odil>) v.a mare 30-7S Vrome: di i.
Havrt. Kava Mautoa <oo<l avora^j zn tuaru 94.— , za juli 94 50.
Ba.abnrg. Santo« guod averago m inarc 7H.— mtg 77'25 »opliMnber 7H ,'»0.
Novi Vork l. V /edinjonih driaveh .Sevem* Ameriku drialo ho »u v toni teduu seno rdei*i tinuki picnicl jako Htelno. V Noveiu Yorku je i«ta poitko-i^ila od 58' , na	rts. busbut — Koruza r« j«
gibala med , iu 491/«. ■>• da bi bilo zabeloHli l»> s«bnih Hpremuinb.
Dunajska borza	maran	
1BBO		
	viersj	danes
Driavni >lo!^ v papirju . ,	. 101.75	lOl.MO
„ , v Krobru . , ,	. tOl 70	101.115
AvHtrij«ka renta v zlatu , ,	. 125 20	185.18
„ „ v kronali , ,	. DM 3 •	»9..J0
Kreditno akcije......	. 3U8 75	39«. -
London 10 L»t. . . ...	. 188.73	123 HO
Napoleoni........	. 1JK|	Hrti
100 mark .......	. «0-471 ,	60.50
loO itttlj. lir.......	. 4«-40	404 o
(Cene m razumejo M debelo in .	carino vred.)
Domač! pridelki.
f en« od fur, iln Tur,
F»:l; Koks........100 K- 15.—	15.50
Mandoloni..... B	19.50	13,—
»vetloradečl............10.75	It,—
tcmnoru leči .... „	—.—	—.—
kanarček...... •	—•—	— —
bohinjski ..... „	12 2.r>	19.50
beli veliki..... „	12.5«	12.75
. mali ...... ,.	10.60	1075
zeleni, dolgi..........10 75	11.—
„ okrogli .... M	——.—
mešani hrvatski ... „	7.75	—.—
„ štajerski . , „	8.—	—, —
Masla fino štajersko .... „	»a —	96.—
Ječmen it 10 ....... .	t*.5o	«.'5
„ ................10.-	10 25
„ 8................11,—	1125
Želj« kranjsko ....... „	10.—	10.25
Bepa , ................6.50	7.—
Krompir, štajerski . . • . „	4.50	4.70
ProiO kranjsko.....• „	8.71	—.—
Leči,kranjska....... „	9,—	—. -
Štoh ogerski....... „	4!>,—	50.
Mas* ogerska....... „	&4. —	50 —
Kiva Mocca....... „	1W0. -	192,—
Cejlon riMiit. fina . • „	|N2. -	1K4,—
Perl......I?9. ■	191,—
Java Malanj .... „	——. -
Portmieoo ...... „	—.—	— —
Guatemala..... „	—■ .—
Sati Domingo .... „	1 58. -	]i',0 —
Malabar Plant..... ,	—.	—.—
„ nativo. .... „	—. —	—
Laguajrra Plant. ... B	170.—	172,—
„ nalive. ... „	—, -	—.—
Santo« najtiiiiji ... ,	152.—	154 —
n »rednjo fini . . „	148.—	145.—
„ are d nji .... „	145. -	l«fi. _
, ordinar . ... r	131,-	133,—
Hio oprani..... „	—,—	—
n >i«j liniji..... „	150,-	159,-
„ srednji ..... .	144.-	145-
Sladkor Centrifugal I. vrsto . IrO K. 28.50	2«. -
Concassi..... „	29.75	30. -
v slavah..... „	11.25	31.75
razkosani ..... „	30.75	30.—
Sil italijanski fini .... 100 R. 19.50	20,—
„ »rednji ... .	18.50	18.75
Ja]inn fini AAA .... .	16.50 _,_
« i"rednji..... „	15.25	- .—
Raugoon extra..... „	13 —	—, -
I...... ,	12.50	-.—
11..............tt,-
Fotrolej luski v sodili ... „	18.25	—.—
v zabojih od 2» kil	5.80	— .—
Olje italijansko najfinuji 100 • * lUOK. 04.—	—.—
„ srodnjofino . . „	55,—	57.—
bombažno, amorik. ... „	34,—	37,—
dal matiusko ...... „	32.—	84.—
Limoni Mesinski .....zaboj	4.-	&.—
Pomaranče „ ..... „	4.—	5.—
Manitljni Dalmatinski . . . lOOK. G3.-	64 —
Itari...... „	68.—	70. ~
I injoll......................-.--
Eailel Dalmatinski..... „	—— .—
, PuijeŠki ...... „	8.25	8.75
8 '.okve PuljoSke ..... n	12.50	13.—
n Urško v vencih , . „	15.25	15.50
Si. tanina ........ „	30.—	40.-
Vamperll......... „	27.-	28.-
Olbcte.........• ,	28.-	34.—
Polonsvke srednje velikosti i .	40.—	41.—
B veliko .... Jneve „	—,—	—
„ malo.....J „	—.—	—.—
Claniki v volikih »odih . . „	13.—	14.— - v '/.. . . . -
Trgovina.
Moka in otrobi. M o k a. Zbok pued-pustne dobe bilo je ta teden še manj kupnje, nego navadno. O zakjučku pa prihajajo iz malone vseh tržišč vesti o podraženju žita, kar vpliva tudi pri nas toliko, da so se utrdile cene moki. Nadejati se je, da, skoraj gotovo je, da so ta izdelek skoiaj oživi, kajti bližamo dobi večjega povpraše-nj.t in vedni negotovosti, kako se obnese prihodnja letina.
„Eeonomo* ima te-le cene: St, 0 f. 13; št. 1 f. 12.61) j št. Si t. 12.; Št. 3 f. 11.75 ; št. 4 f. 11.50; št. po 5 f. 11 ; št. O f. 10.25; ft. 7 f. 9.25 iu št. 8 f. 8.25 kvintai.
O t r o b i s« držijo stalno in se podr užu-jejo toliko na Ogerskem, kolikor pri nas. Na našem tržišču obustavilo se je več vagonov na račun ogerskih tvrdk po taki ceni, ki bi odgovarjala f. 4.85, ako bi se blago postavilo na železnico v Trstu. — Iz druge roke prodalo j* je nekoliko vagonov „Econo-movega izdelka po t. 4.LJ0 do 4.30 kvintai z vrečo vred. — Levantinske marke so jako stalne, toda primanjkujejo Ono malo blaga, ker gn je še, plačujejo po polnih cenah. Trg se je zaključil jako stalno. — „Kconomo* zahteva za svoj izdelek f. 4 75 kvintai z vrečo vred.
1) ro b ni o t r o bi. O tem izdelku nimamo sporo iti ničesar p.tsebnejja. Držijo se nespremenjeno, kupčije je malo, cene so stalne.
(iiovcd. Od 20. do 27 in m. prodalo se je v Trstu 223 volov in 31» krav klavne živine in sicer H7 volov iz Kranjske, 106 iz Hrvat , — iz Istre, 19 iz Dalin., 9 iz Furlanske — iz Bosne in 2 domača. Plačevali so se: voli iz Kranjske po f. -18 — do 49.—; voli iz Hrvatske po f.45.— do 46.—; iz Istre po f —.— do —.—; izDalra. po i. 45.—46. — iz Furlanske po f. 48.— do 49.—, in iz Bosne po f. —.— do —.— iu domači po f. 48.— do 49.— ; domače krave po f. 45.— do 46 50 in krave iz Ogerske po t'. —.— do —.— kvintai mrtve vage.
Seno in slama. Seno I. vrste prodajalo se je v tem tednu po f. 3 95, II vr. po f. 2.90 slama I. vr. po t. 3.20. in II. vr. po f. 2.50 kvintai.
Surovo maslo, jajcu in kokoši. Kranjsko surovo maslo prodajalo se je v tem tednu v purtijah o I 20 do 30 kg. po «8 u ve. do 90 nvč., v part. od 30 tlo 50 kg. po 86 do 88 iič., furlansko surovo maslo v part. od 20
do 30 kg. po 96 nvč do 1 f. in v part. od 30 (lo 50 kg. pO 94 do 96 nč. kilogram. Tolminsko surovo maslo I. vrsti po f. 1.06 do 1.09 kilogram.
J a j c a na debelo po f. 3.2o do 3.4q sto komadov.
Kokoši po f. 1.— do 1.50 komad, p iščeta po f. 1.50 do f. 1.80 par.
Krompir navadili, na debelo po 4.20 do 4 50 kvintai.	„R. M.4*
Služba
stalnega uradnika pri .Delavskem podpornem društvu* v Trstu odda ne s petnajstim marcijem t. 1.
Raz ven navadnega splošnega naobra-ženja t i rja se za to službo popolno znanje slovenščine, praktična zmožnost v računstvu pa knjigovodstvu in 250 gld. kavcije.
Sploh oženjeni prosilci, posebe pa Se vpokojeni c. kr. uradniki, ki so pri moči, imajo prednost.
Društvo plačuje uradniku f. 480 na leto in mu daje primerno lepo stanovanje v društvenih prostorih. Ponudbe naj se v teku 3 tednov dopošljejo in predsedniitvo društva.
|	Dohroznana gosi i I na
I ANTONA VODOPIVCA
H	(p<» domare .tiri Prvačkovou")
[g	▼ Tritu,
ulica. Bolltcfcvlo tt. la
toči kolikor v gostilni, tolikor pri veselic h v sokolski telovadnici, veiai lo pristna vipavska, Prečka in kraška loj a in <raa vina. — Sladki riesling v B eklenl.uh, in medro f-an-kicjo, vsaka stekloniia drži 1 lit r in velja t)0 novč. — Postreiba je pošt"iii<, cena zmerna. Kuhinja je preskrbljena s točnimi, toplimi in mrzlimi jedili.
Priporoča se rojakom v Trsi i in z de Jelo ToČi viiH) tudi družinam 4 nvč. ceneje, ako se odvzame najmanj 5 litrov, p
Isssaeisss^saaaEagessaacrae^sr'Ci^saHcagasasaaj
Podpisani je kupil „en blooh" od (tečajne mase trgovino
IME. MILIC
na voglu Piazza Gadola in Via Nuova 27.
tr nnzmtnja p. n občinstvu, da dnč.m jo storil po-trobno preskrbeti trgovino % novim blagom, prodaja dosedanjo blago po
najnižji mzprodajalni coni.
P.lporočujoč se slav. slovenskemu občinstva la mnogobrojno obiskovanje, bo eži
Josip llebech.
„Kupu] pri kovaču in ne pri kovačetu!1
pravi 8'ari prt g »vor.
To velja po vsej prnvui za inoj zavod, kajti le tak-) velika kupčija, kakorAna j« moja, ima /bok gotovega plačevanja velikanskih množin blaga, in drugih predli »ti, cene si roške, kar tnora liti slednjič v korist kupotalcu samemu.
Krasni uzorci zaselmirn odjemalcem Kratiš in franko. — Bogate zbirke nzorcnv, kakor &o nikoli, za krojač* n frntik <van«.
Snovy za obleke.
Pemvien n (loNkiii^ za velečasilto duhovščino, predpisane snovij /a uniforme c. k. 'uradnikov, tudi za veterane, gasilce, telovadce, livreje, Hiikun za biljard iu igralne mize, preproK« za vozove, loden. Velika zaloga štajerskega, koroškega, tirolskega ludna za gospodo in gospe po izvornih tovarniških cennh » tako veliki izberi kakor takih ne more iineti niti dvajsetem konkurencija. Največa izber le linega trajnega mkna v i.ajm darnejših 1 arvali za gospe. Sukna ki »«» dajo prati, potili ogrtači od gld. 4 do 14 i nI., potem tudi potrebščina krojač« (Itak it- podstavo za roka e, gumbi, iivanke, sukanec itd.)
Ono, primerno, pofiteim, trajno, čisto volneno sukneno blago iu ne dober kup cunje, katero veljajo komaj odškodnino za kro-jnča, priporoča
Iv. Stikavofsky,
BRNO Ma"clio«tor).
Največa /nloga tovarniškega sukna v vrudnosti Vi milijot.a goldinarjev. — l'oh lja ae le po pofttnem povzetju !
Svarilo! Agontje iu kroiajsrji ponujajo nedoiiatno svoje blago pod znamko „Štikarof-skoga blano". I)a znbrnnim varanje p. n od-jemaleoT, naznanjam, da takim ljudem ns pro* dajani blaga pod noben m pogojem. (24)
Assicurazioni generali
v Trstu
(druStvo jo ustanovljeno leta 1831.)
To društvo jo raztegnolo svojo delovanje na vse vejo zavarovanja posebno pa: na zavarovanje proti poiaru zavarovanje po morju iu po kopnem odposlanega blaga in zavoro vanje uu življenje,
hnisivena glavnica iu rusorvu
dne «1. decembra 1S9'. f 54,990 003'H7 Premije za poterjati v naslednjih letih	f. 29,39» 7S7'(H) Olavnioa /a zavarovanje i I venja do »1. deeembra lb»3 f. IH2.807.027 73 Plačana povračila:
a)	v letu 1SU3	f. 9.302 S'.'S'DIt
b)	od začetka društva do Ul.
decembra 1893	f V.'«2.401,70651
1.etni računi, izkaz dosedaj ]ilačanih od-Ikodvnuj tarife iu pogoje za zavorovanja in sploh vsa nitlalijelieja pojusi hi so dobe v 1'rstn v uiailii društva: Vin de Ha Stazione št. sss 1 lastnuj loši.	18—12
frojačnica za moike.
spojena 2 izdelovanjem perila
za možke in ženske
A. ŠČUKA
Via Farneto TRST. it 34. t nadst
p iporoča « za vsakovrstna dela krojaške obrti za možke obleke, kakor tudi za izdelovanje prrila za moike In ienske
lDelo izvrši natančno po meri in ceno.
„Tržaška posojilnica in hranilnica"
(regis trovana zadruga z omejenim poroštvom) Via Molin Piccolo it. 1. 1. nadstropje.
ftaje posojila na menjice in intabulaeiji proti ®*/» obresti m, na zastavo srečk in vrednostih papirj v pa proti tt1.," „ obrestlm. Od hranilnih ulog plačuje po	obresti.
Uradni dnevi so : Vsaki dun od 9. d j la. ure dopoludn* in > d 1. do 5 popoludne, seveda izvzemsi nodeljo iu priu-nike. Izplačuje se vsnki ponedeljek od 11. do 12. uro dopolnilne, in vsaki četrtek od 3. do 4. ure popoludn». Glavni deleži veljajo po 200 kron Zadružni dol-ži se lahko ]>laČuj"jo v mesečnih obrokih po 1 gld. I t znaša vial.i delež 10 gl-i.	1
Palice s godbo za sprehod,
Klegamna palica z gumbom iz kovine, na katero lahko vsakdo takoj svira najlepSe melodije.
NOVOST! Lepo za sviranje v sobi in pri izletih. Koma.) stane le 2 gld. po poštnem povzetju al! ta gotov, naprej poslani ilennr. Vsprejmn sn poštne in a ke za plačilo Oklrberg, Diisseldorf a Reln
„Tržaška Hranilnica"
((Jasm di lliaparmio Triestina) Sprejemlje denarne nloge v bankovcih od 50 nč. do vsacega zneska vsak dan v tednu rnzun praznikov, iu to od 9—12. ure opoludne. Ob nedoljah ;.a od 10 — 12. ure opoludne. Obrt sti na
knjižice...........3V«
načuje vsak dnu od D --12. uro opoludne. Zneske do 100 gld. precej, preko 100 do 100 > mora se odpovedati 3 dni in Zneske preko 1000 gld pa d dni. Efikomptuje metrflcc domicilirnne na
tržaškem trgu po....... 31/,0',
fbHHjnfe na drž. papirje avstro-ogersko
do 1 OHO gld po........4°/„
Višje znesko od 1000 do 5 00 gld. po 5'/, /. Daje ilenai' proti vknjiženju na posesti v Trstu.
Obresti po dogiroru	2 -24
Trst, dno 5. maja 1894.


Nič več kašlja!
Dal z a mak i petoralak) prah
ozdravi vsak kafelj, plućni in bronhijalni katar, dobiva so v o llikovani lekarni
PRAXMARER „Ki due Mori" Trst, veliki trp.
Poštne poiiljat ve izvršujejo se neute^oma.

Vozni listi in tovorni listi v
Ameriko.
Kraljevski belgijski poStni parobrod »RED STEARN LIN1E" iz Antverpena
direktno v
Nev Jork & Philadelfijo
koiiRCHijonovaua črta, od o. kr avatrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kori-ceaijonovani zastop 50—1
„Red Star Linie"
na Dunaju, IV WoyringergaH8e 17 ali pri
Josip-u Strasser-u
Stadt - Bureau & oomtoorcieler Correepon-dent der k. k. Oeetorr. Stuatsbahnen in
Innsbruck.
Teodor Slabap
srebar V GORICI (Gdrz) ulica Morelli 17
so priporoča preč. duhovščini ta napravo cerkvenih posod in orodij ii čistega srebra, alpaka in medenine, kot: niOll-Stranc, ktdihov, itd. itd. po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. Stare reči popravim ter jih v ognju posrebriin in pozlatim.
Da si znionrajo tudi noenj premožne crkvo omisliti razno crkvene stvari, ae bodo po želji prečaetitih p. n. gospodov naročnikov prav ugodni plačilni pogoji stavili.
Ilustrovani cenik franko. Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poitnine franko t	9—94
trgovec 2 manifakturnim blagom v Trstu, Via S. Antonio št. 1
priporoča svojo zal igo sokolskih potrebi čin po naslednjih cenah :
S i t.S3
iJlfif iHm
po for. —.95
n ~.%o
. . . 3.30 . . 83—15 nvč. . . 10 65 a
Obleka Sokolakn kompletna f. 23.—
Zapestnlka (par).....
Pas v barvah za tolovadbo . Hlače (tricots) , Jopioe telovadne za otroke . .	, za odrašene
riLIULKt
c. Kr. pri?, avstr. krefliinesa zaroda
za trgovino in obrt v Trutu. Novci za vplačila. V vredn. papirjih na	V napoleonlh *a
t dnevni odkaz 9'/,°/, 30 dnovnl odkai 2% S- , 3'/«7s 3-inosočui , C'///, i"-	n	3°/0	.	, V/tV
Za pisma, katera *c morajo izplačati v sedanjih bankovcih avtr, v.dj., stopijo novo obrestne takie v krepost z >!n-m 4. febrn<arj<«, 8. fobru-var,a in odnosno 2. marca t. 1. po dotič.iih ob javah.
Okrožni o ilil o i.
V	vredn. papirjih 2n'n na vaako svoto.
V	napoleonlh brez obresti.
Nnkaznicp
a« Dunaj, Prago, 1'ešto, Urno, Lvov, Tropavo, Heko kakor za Zagreb, A rad, Uielitz, Gablonz, Gradec. Ilermaustaiii. luomost. Celovec, Ljubljana, Line, Olomuc, Heichenberg, Basi in Solnograd, •-brez troAkov,
Kupnja in prodnja
vreilnostlj, divi*, kakor tudi vnovčenje kupone* 22 pri odbitku 1°/00 provizije.
Preil u j ni i.
Sprejemajo so vsakovrstna vplačila pod
ugodnimi pogoji. Na )amčevne listine pogoji po dogovoru. 7.
odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, llor lina ali v drugih mestih — provizija po po godbi.
Na vrednosti obresti po pogodbi.
Vložki v pohrano
sprejemajo se v pohrano vrednost ni papirji, zlat ali srebrni denar, inozemski bankovci itd — po pogodbi.
Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijansko v italijanskih frankih,ali papo dnevnom cursu.
Trat, 31. januvrja 1894 .	2 24
Vabilo na naročbo.
Vse dotičuikc, ki se zanimajo za promet vrednostnih papirjev, vabimo najuijcdn- je k naročbi uu
Ktoniteur Autrichien
(nemško iu francosko izdanje) Finančen časopis iti bogut izvestuik o žrebanjih.
17. letnik, naročita /a vse 1. 2 gi.
1 linja i!ne iu IG. vsakega meseca. Upruvn štvo lista :
Moniteur Autrichien
(uemšku izdanje)
Dunaj, IV., Favoritenstrasse N. 27.
——
Na finančna vprašanja odgovatja se drage volje tudi nenaročnikom /.ustmij in stiokovnjasko in časopis pošilja se zastonj na ogled.
"tiiHTi ittiiMftrri r ^ JifMin
Banka iu 111« ijačnica
L. Rledling & Co.
Dunaj. 17., ckr. Favoritenstrasse 17
priporoča se toplo za naslednje transakcije :
Kupuje in prodaja
ke itd. po najugodnejših pogojih.
nnrauilo li horiiri* kakor iiikasi, chetiuus, traite, UflldVlld V UdllKI. fero.Iitnn pisma, zaloge.
Pnntn Pnrpont Neša mcnjalniea vs n je m a do-UUIIlU-UUlieill. nar nn kon:..-koroni in plačuje obresti jiii obro-tni meri nvstro-i gersk - banke. 7a|nnp Vse vrednosti, ki s:> bile kupljene po uaiem balUljC, posredova-ju, mor-jo ostuti pri nas v za ogi. Upravlja so jih (inkaso kuponov itd.) proti plačilu neznatne pristojbine.
Df|M«n Vse borzne naročbe izvršijo «s najpoltenejie.
Zahtevamo odiiošajcin primemo jam-ovo za opravka 11a določeni rfik, dajomu vestnih nasvetov 01 informacij. Pnia^nila ''"jejo »a vsa finančna vprašanja za-' "JOwllllO stonj; odgovarja te ali pismeno, a i v listnici našega lista, kakor to želijo naši naročeva'ci.
L. RIEDLING It Co., banku in menjačnica,
izdavatelj in lastnik lis a rMoliiteur .\utri«hi«n*
Lun^j. IV.. Favoritenstrasse 27.
Naslov zn telegrame: itifdlingbaiik, UVrti.

lilfliiil 1 •'¥fhffX>l
Lastnik politično društvo .Edinost'. — Izdavatelj in odgovorni urednik: Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.