Poštnina plačana v gotovini.
HO$lo 13 yj
Posamezna številka velja 1*50 Din.
Izhaja meseino dvakrat. - Uredništvo In upravniStvo Je v Salendrovi ulici Štev. 6. • Telefon Štev. 2283. Oglase se raiuna po ceniku. - Tiska tiskarna Makse Hrovatin v Ljubljani. - Odgovorni urednik Ivan Frelih.
Štev. 5-6,
Ljubljana, 12. junija 1930,
Leto X.
Zakon
o ureditvi selitve oseb, ki izgube zaščito po dosedanjem zakonu o stanovanjih.*
Njegovo Veličanstvo kralj je na predlog ministra za socialno politiko in narodno zdravje po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta podpisal zakon pod zgorajšnjim naslovom, ki se glasi:
§ 1.
Osebe, ki so uživale zaščito po zakonu z dne 30. oktobra 1929. o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o stanovanjih z dne
27. aprila 1929. ter izgube to zaščito z dnem 1. maja 1930., če jim je bilo stanovanje odpovedano do vštetega dne 15. aprila 1930., se morajo izseliti najdlje do dne 30. junija 1930., če se ne pogode z najemodavcem o višini najemnine.
§ 2.
Ta zakon stopi v veljavo z dnem, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi, ko se razglasi v »Službenih Novinah«.
V Beogradu, dne 29. aprila 1930.
* Objavljen v »Uradnem listu« štev. 283/58.
kdor zahteva in oddaja stanovanje pod ceno dotičnega kraja in drugega enakega stanovanja, bo davčna uprava primorana uradnim potom najemnine dvigniti, od katere bodo posestniki morali plačati državni davek z vsemi dokladami vred. Ker pa posestniki ne bodo voljni plačevati davka od onega, česar ne prejmejo, je naravno, da bodo najemnine primerno zviševali, v kolikor bo davčna uprava stanovanja višje ocenila kolikor se plačuje.
Definitivna likvidacija stanov, zakona je vsekakor dogodek izvanredne važnosti in historičnega značaja. To pa zlasti radi tega, ker je zopet upostavljeno pravno stanje lastnine. Ali samo s tem prestankom še ni likvidirano stanje, ki je nastalo vsled dolgo trajajočih izjemnih razmer v pravnem in družabnem redu. Razen tega ne prestanejo s prenehanjem stanovanjskega zakona najemninski odnošaji, ki so bili nastali vsled veljavnosti stanovanjskega zakona. Prestala je s 1. majem samo stanovanjska zaščita, ali najemniki ostanejo v popolnem uživanju pravic, ki jih imajo v smislu civilno pravnega zakona, in sicer toliko časa, dokler se najemni odnošaji ne razveljavijo po predpisih tega zakona. Radi tega se zamore najemno razmerje razveljaviti samo potom pravilne odpovedi na podlagi zakonitih določil in po običajnih predpisih za dotični kraj. Tako velja na bivšem Kranjskem in tedaj tudi za Ljubljano samo trimesečna odpoved, ako ni dogovorjena s posebno pogodbo drugačna odpoved. Tudi pri enomesečnih plačilih se zamore odpovedati samo trimesečno, ako ni dogovorjena drugačna pogodba, oziroma mesečna odpoved. Na bivšem Štajerskem, tedaj v Mariboru, Celju itd. pa velja običajno enomesečna odpoved. Na bivšem Kranjskem se zamore redno tedaj odpovedati v smislu odpovednih predpisov samo za 1. februar, 1. maj, 1. avgust in 1. november, in sicer tako pravočasno, da dobi najemnik odpoved do 8. dotičnega meseca v roke. Izrecno priporočamo, da se odpoveduje samo potom okrajnega sodišča, ker se samo na podlagi ustne ali pismene odpovedi stranki ne more izvršiti v slučaju potrebe deložacija. Zato nujno svetujemo vsem posestnikom, da vse odpovedi vrše samo potom sodišča in pravočasno. Razmere so pokazale, da je strahoviti »dan preseljevanj« vsled prenehanja zakona prešel popolnoma mirno, da se zato niti zaznalo ni in da je bilo to samo umetno napravljeno agitacijsko sredstvo. Tekom treh let se je v etapah ukinjala stanovanjska zaščita posameznih kategorij najemnikov. Pri nobenem teh likvidacijskih zakonov ni došlo niti do najmanjšega motenja v družabnem življenju in redu. Ravno nasprotno je konštatirano, da se je pri vsakem zmanjšanju stanov, zaščite poživelo stavbno gibanje, najmanje pa so se pokazale kake neprilike s 1. majem t. 1., ko je nastopil zadnji termin likvidacije in to radi
Zadnji stanovanjski zakon — končna likvidacija stanovanjske zaščite
Zgoraj smo objavili zakon z dne 29. aprila 1930., s katerim se izvede končna likvidacija vseh izjemnih omejitev, izdanih na podlagi raznih stanovanjskih na-redb in zakonov, ki so končno prestali veljati z dnem 1. maja 1930.
Popolnoma smo bili uverjeni, da se v naši državi od 1. maja 1930. ne bo več podaljšala stanovanjska zaščita, ker so se vsi merodajni činitelji prepričali, da stanovanjske zaščite ni več potreba in da je na veliko škodo splošnemu gospodarstvu. Zato je zadnji zakon tudi najkrajši, ker obsega samo dva paragrafa in določuje samo rok za izselitev odpovedanih najemnikov. Kako imajo posestniki postopati po tem zakonu je natančno razvidno iz poročila o občnem zboru našega društva v Ljubljani, ki ga priobčujemo na drugem mestu današnje številke.
S tem je dne 1. maja 1930. končno likvidirano vprašanje stanovanjskega zakona in zaščite. Razveljavljene so vse omejitve, katerim so bile podvržene najemninske hiše 13 celih in dolgih let. 13 let je trajalo izjemno omejevanje svobodnega razpolaganja s privatno lastnino in naša društva hišnih posestnikov so v vseh letih imela ogromnega dela, pouka in intervencij glede stanovanjskih zadev in zakonov. Kljub temu smo po možnosti vršili posel v vseh drugih primerih, ki zadenejo hišne posestnike. Ker je sedaj to vprašanje končno rešeno, bomo tem lažje in z večjo vnemo delovali v drugih zadevah, ki jih vedno leži dosti pred nami. Enkrat pridejo na vrsto občinske zadeve in davščine ter doklade, drugikrat zopet državne in banske davščine, kakor tudi razne druge stanovske in splošne gospodarske zadeve. Marsikak posestnik je v dolgi dobi 13 let omagal, opešal in je bil primoran svoj dom drugemu pripustiti, ker ni več mogel obdržati svoje hiše. Pri tej priliki se spominjamo vseh onih naših vrlih članov in članic, ki so nas vsestransko podpirali in nam dajali pogum za nadaljno delo. Mnogo pa jih je bilo, ki so od leta do leta obupavali
in mislili, da te stanovanjske zaščite ne bo nikoli konec. Marsikdo je radi tega izstopil iz društva, ker je mislil, da s premalo zadostno energijo nastopamo in poudarjamo prostost pri razpolaganju s svojimi hišami.
Ker pa je sedaj likvidacija izvršena z nekim zadovoljstvom, ugotovimo, da je bilo naše postopanje vedno pravilno in da smo našli vedno pravo pot, po kateri smo od leta do leta dosegli večje uspehe. Vedno smo si začrtali točke in predloge, katere smo smatrali, da se nam morejo dovoliti in tako so prihajale precej hitro znatne olajšave. Gotovo smo vsakokrat poudarjali, da stanovanjske zaščite ni potreba, da ne bo nobene nevarnosti, če se odpravi, vendar smo vedeli, da merodajni faktorji na to ne bodo pristali, zato smo vedno stavili v izpolnitev take zahteve, ki se niso smele odkloniti, če se je hotelo biti pravičnim. Vsi hišni posestniki naj bodo uverjeni, da edina ta naša smotrena pot in od leta do leta stavljeni primerni predlogi so dovedli do tega, da smo končno dosegli popolno prostost. Če bi v drugih državah hoteli posestniki iti po tej taktiki, bi mnogo preje dosegli odpravo stanovanjske zaščite, kakor kaže, da jo bodo dosegli. Saj mora biti vsem posestnikom v naši državi znano, da smo v naši državi eni prvih, ki smo zopet izven stanovanjske zaščite in brez stanovanjskega zakona. Naši argumenti so bili vedno tako na trdni podlagi, da jih ni mogel nihče spodbiti in zato se jih je na merodajnih mestih večinoma upoštevalo.
Pri tej priliki ponovno apeliramo na posestnike, da naj ne odpovedujejo preveč stanovanj in da naj po možnosti obdrže dosedanje najemnike v stanovanjih, če se ti slednji hočejo posestnikom nagoditi. Tudi glede najemnin naj bodo zmerni, da se ne bo povsod očitalo, da pri stanovanjih odiramo, oziroma zahtevamo previsoke najemnine. V tem pogledu ne bomo mogli dosti doseči in bo vsako obrekovanje neumestno, ker je medtem izšel davčni zakon, ki izrecno določa, da morajo biti najemnine kraju in stanovanju primerne in
tega, ker se je največ najemnikov sporazumelo s hišnim gospodarjem in ostalo še nadalje v prejšnjem stanovanju.
Tudi je v interesu hišnih posestnikov samih, da obdrže vse dobre najemnike še nadalje, in sicer vse one, ki v redu plačujejo najemnino in ki izpolnjujejo hišni red, četudi bi jim morali dati stanovanje za nekoliko nižjo najemnino. Ako pa ima gospodar stanovanje oddati, naj to postopa z največjo previdnostjo, predno sklene pogodbo, zakar mu ponovno svetujemo, da se obrne za potrebne informacije v našo društveno pisarno, v kateri se oglaša vsek dan nešteto, večinoma dobrih in sigurnih plačnikov za stanovanja. Gospodar mora tudi pomisliti, da se veliko takih najemnikov izseli, ki so vsled lastne krivde morali zapustiti dosedanje stanovanje, zato je treba pazljivosti pri oddaji stanovanj. Da se branijo nekateri hišni posestniki najemnikov s številnimi otroci, je pripisati dejstvu, da so najemniki otrokom dajali vsakovrstno potuho in prezirali dosledno hišni red, odredbe hišnega gospodarja; da so pa ravno otroci neštetokrat smeli delati škodo v hiši in se celo rogati gospodarjevim ukazom ali željam.
Po vojni so nastale popolnoma drugačne stanovanjske razmere glede moralnih in častnih dolžnosti, ki so se poprej vedno spoštovale, naj so bile to pismene ali ustne obveze; dandanes pa se to vrši velikokrat samo pod pritiskom višje sile sodnih izvršitev. Tedaj ponovno svetujemo, da je boljše imeti dobrega in solidnega najemnika za nižjo najemnino, kakor da bi visoka najemnina gospodarja dovedla do tega, da bi oddal stanovanje kakemu nepoznanemu, ki obljubi nekoliko, višjo stanarino.
Oni naši člani in sodelavci, ki so celih 13 let spremljali naše težko in ogromno delo, ki smo ga vršili vsled stanovanjskih nai’edb in zakonov, da smo kolikor mogoče ublažili težke in neznosne razmere, v ka-terihh so se nahajali naši člani, kakor tudi vsi drugi hišni lastniki, so natančno poučeni o tem našem neprijetnem in velikem poslu. Paralizirati smo morali neprijetne socijalne prepire, da smo na ta način lajšali prenapete odnošaje, ki so nastali med posestniki in najemniki. Stavili smo predloge, nasvete, podatke, strokovno skušnjo v obrambo lastninskih pravic povodom vsakega zakonskega podaljšanja izjemnih omejitev. Velika in važna je ta epoha v anajih delovanja naših organizacij. Bila je to važna in velika borba v tem kritičnem razdobju, a to ni bil edini naš program, temveč v tem času nazvažnejša točka zaščite privatne lastnine.
Kolikor smo sedaj radi stanovanjske zaščite z delom za hišne posestnike zaostali, vse to bodemo sedaj tem lažje vršili za dobrobit vseh posestnikov. Zato sedaj ne sme prenehati z delovanjem naše društvo in ne sme iz naših vrst izostati prav noben naš član, temveč še vsi izven organizacije posestniki se morajo nam pridružiti v njih lastnem interesu, da bomo skupno tem lažje vršili velike in važne naloge, ki nas skoro vsak dan dohitevajo.
Naše delo bo sedaj šlo za tem, da uredimo gospodarstvo hišnih posestnikov in če bo potreba, bodemo ustanovili svoje lastne gospodarske inštitucije, kakor denarni zavod, lastno zavarovanje, samopomoč itd. Posvetili bomo moči v to, da nastopi povsod društveni in obče pravni red, zlasti glede najemnih odnošajev in da se regulirajo in urede cene stanovanj. Veliko pažnjo bomo posvečali vsem komunalnim zadevam, zlasti glede obremenitve hišne in zemljiške posesti. Neomejen je naš delokrog v vseh zadevah zastopanja in zaščite občih in specijalnih interesov hišnih in zemljiških posestnikov pri vseh oblastih.
Da zamoremo neovirano in brez pridržka ter z uspehom vršiti vse začrtane na-l°ge> je potreba složno edinstveno delovanje vseh prizadetih posestnikov. Treba je agitirati od posestnika do posestnika za vstop v našo organizacijo, da nas ne bo zopet pritisnil kak omejitveni zakon v naših pravicah. Le tako bodemo zamogli uspešno slediti vsem stavljenim nalogam in le na ta način bode naša inštitucija na oni višini in ugledu, kakor se to upravičeno zahteva od dobre in močne organizacije. Žalostno bi bilo, če bi s prenehanjem stanovanjske zaščite začeli v zahvalo za veliko delo hišni posestniki svoje društvo zapuščati in ga pustili v majhnem številu članov, ki bi ne imelo zadostne zaslombe in vpliva v merodajnih krogih. Hišni in zemljiški posestniki naj sprevidijo po pametnem preudarku, kakšne bi bile njih razmere, Če bi ne bila naša organizacija smotreno nastopala in koliko koristi so vsi posestniki dobili potom našega društvenega delovanja in je velika nehvaležnost onih, ki so ravno tako deležni doseženih dobrot in ugodnosti, zakar pa nočejo ničesar žrtvovati.
Najtežji zakon za posestnike je sedaj prenehal, sodelovati moramo sedaj na vseh zakonih, ki se tičejo naše lastnine in naših pravnih razmer, kakor tudi naše obremenitve. Zato pa kličemo: S trdno voljo, smotrenim delom, pravo taktiko bodemo vse dosegli, če se vsi posestniki zberejo okrog nas v naši prepotrebni organizaciji.
Važne spremembe zakonskih predpisov glede zgradarlne
Izdana je bila tretja novela k zakonu o neposrednih davkih, ki vsebuje gotove olajšave in spremenjene predpise za posamezne davčne oblike. Med tem so . Službene Novine« od 27. maja objavile besedilo tega zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih, ki je takoj stopil v veljavo. V naslednjem hočemo navesti spremembe, ki se nanašajo na zgradarino (hišni davek). Ves zakon bodemo doslovno priobčili v prihodnji številki »Mojega Doma«.
Določilom, ki se tičejo ugotavljanja davčne osnove, je dodan nov odstavek, ki pravi: Za zgradbe, za katere je prijavljena letna najemnina manjša, kakor je kosmata najemnina za slične prostore v dotičnem kraju, se ugotovi davčna osnova po odredbah točke 2., člena 34, to se pravi, da se ta osnova oceni. Po dosedanjih določilih se je ocenjevala najemna vrednost po najemnini, ki se plačuje za najbližje podđbno stanovanje ali podobno obratovalnico, samo za zgradbe, ki niso bile oddane v najem. Po izpremenjenih določilih pa bo primerjanje mogoče tudi za zgradbe, stanovanja in obratovalnice, za katere se plačuje najemnina in so torej oddana v najem. Z možnostjo ocenitve najemne vrednosti, če je ta manjša kakor se običajno plačuje v dotičnem kraju, pa se davčni zavezanec ne i'azreši odgovornosti po členu 142. zakona glede utajbe.
Za naša letovišča in kopališča je nadalje važna spremenjena določba glede davčne oprostitve novih zgradb. Doslej se je plačevala minimalna zgradarina za nove zgradbe od 3 odstotkov tekom 20 let le v krajih z več kakor 50.000 prebivalci, v ostalih krajih pa je ta oljašava dovoljena le za 10 let. Po spremenjenih predpisih se 201etna davčna olajšava daje tudi za kraje, kjer je sedež banovine, za Sušak in za kraje, ki se proglasijo kot kopališča in letovišča. Dalje je važno, da poslopja in deli poslopij, ki uživajo davčno olajšavo, niso podvržena nikakemu samoupravnemu
davku ali nikaki samoupravni dokladi. Znižani davek od 3 odstotkov doslej namreč ni bil izrecno oproščen samoupravnih doklad.
Pa tudi na ostale zgradbe, za katere se smejo pobirati samoupravne doklade na neposredni davek, se ne sme pobirati ni-kaka samoupravna davščina v zvezi z zakupnim odnošajem. S tem zakonskim določilom je torej onemogočeno, da bi se od najemnin pobirale še posebne samostojne samoupravne davščine, kakor je bila n. pr. predvidena banovinska prirastkarina od vrednosti najemnin. Pri tem pa tudi občine ne bodo smele od 1. januarja 1931. dalje pobirati samostojnih davščin na dohodke, ki so zavezani zgradarini. Pri nas prihaja to določilo praktično v poštev za gosta-ščino, vodarino in kanalsko pristojbino, ki se vse pobirajo po višini plačane najemnine in tedaj od 1. januarja 1931. odpadejo.
Po dosedanjih zakonskih določilih je bila v vaseh (selih) dolžnost plačevati zgradarino splošno samo za kraje, kjer ima sedež sreski poglavar ali ki imajo nad 5000 prebivalcev, čeprav so vasi ali vaške občine. V teh krajih so bile doslej tudi kmetske hiše zavezane zgradarini. Po spremenjenih zakonskih določbah se za kmetske hiše in za hiše malih obrtnikov v takih krajih in izven okoliša mest, kopališč in letovišč, kij niso oddane v najem, določa kosmata najemna vrednost po posebni tarifi, ki znaša v vaseh brez ozira na število prebivalstva za 1 sobo 300 Din, za 2 sobi 550 Din, za 3 sobe 750 Din, za 4 sobe 900 Din in za vsak prostor preko 5 sob 75 Din; v krajih s sedežem sreza tin izven mestnega rajona in rajona kopališč in letovišč pa za! 1 sobo 400 Din, za 2 sobi 700 Din, za 3 sobo 950 Din, za 4 sobe 1150 Din, za 5 sob 1300 Din in za vsak nadaljnji prostor 100 Din. Po nižji tarifi se torej določa kosmata najemna vrednost za obdavčenje zgradb kmetovalcev in malih obrtnikov po selih, ki imajo preko 5000 prebivalcev, če niso sedež sreskega poglavarja. Druga tarifa pa velja za zgradbe malih obrtnikov izven okoliša mest in kopališč ter letovišč in zg kmetske hiše v selih s sedežem sreskega poglavarja. Zgradbe kmetovalcev izven okoliša teh krajev pa so bile že po dosedanjih predpisih oproščene davka, če služijo izključno kmetovalcem. ali njihovim delavcem za stanovanje. Za stanovanjski prostor se smatra vsak del, ki je namenjen ali prikladen za stanovanje. Za malega obrtnika pa se smatra oni, ki ne dela z več kakor dvema (pomočnikoma. Davčni zavezanci, katerim se zgradarina odmerja po gornji tarifi, niso dolžni vlagati prijav. Z novimi določbami se predvsem onemogoča prekomerno obdavčenje in pomenja le v manjšem številu primer znižanja obremenitve, kajti v naših krajih na deželi najemna vrednost pogosto ne doseza v tarifi določenih pavšalnih zneskov.
O zemljiški knjigi
(Sestavil J. Tribuč.)
(Nadaljevanje.)
Zemljiškoknjižni predlogi morajo biti sestavljeni točno v smislu zemljiškoknjižnega zakona in tozadevnih dodatnih predpisov, zato naj jih nihče ne dela, kdor ni tega popolnoma vešč, kajti z eno samo napačno besedo lahko napravi veliko gmotno škodo sebi ali pa drugim, ravnotako kakor pri popravljanju žepnih ur.
Predlog (prošnja) mora vsebovati zlasti sledeče točke:
a)	sodišče, pri katerem se predlaga
vpis,
b)	ime, priimek, stan in bivališče predlagatelja,
c)	vložek (vložke), pri katerem se predlaga,
d)	točno vsebino predlaganega vpisa, najbolje že v obliki >sklepa«,
e)	naslove vseh oseb, ki naj jih sodišče o rešitvi prošnje obvesti itd.
Več predlogov se sme združiti! v eni prošnji samo tedaj, če izvira več pravic iz ene listine ali če se ena pravica vpiše pri več vložkih.
Zemljiškoknjižne listine.
Za vpis v zemljiško knjigo ne zadostuje samo tozadeven predlog (prošnja), temveč je treba predložiti tudi zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere pristoji predlagatelju pravica do dotičnega vpisa.
Zemljiškoknjižne listine morajo imeti tako notranjo in zunanjo obliko, kakor to podrobno določajo zemljiškoknjižni in drugi zakoni. Samo listine, ki popolnoma odgovarjajo tem predpisom, so pripravne za vpis v zemljiško knjigo.
Zakon razločuje dve vrsti listin, namreč:
1.	) J a v n e listine, ki izvirajo od javnih uradov ali oblasti, n. pr.: sodbe, sodne poravnave, notarski zapisi, plačilni nalogi, prisojila, sodni domiki itd.
2.	Zasebne listine, ki jih napravijo stranke same ali druge osebe, ki nimajo javnouradnega značaja. Podpisi zavezanih strank na zasebnih listinah morajo biti sodno ali notarsko poverjeni (legalizirani).
Nekatere pogodbe se ne morejo napraviti v obliki zasebnih listin. Tako je predpisana za vse pogodbe med zakonskimi, za darilne pogodbe brez dejanske izročitve, za pogodbe med slepimi in gluhonemimi, za razne listine (pogodbe) trgovskih tvrdk in družb itd., oblika notarskega zapisa.
Vse listine pa morajo biti po vsebini resnične, in ne navidezne, ker nimajo sicer kljub pravilni zunanji obliki pravne veljave.
Tudi zunanja oblika listin je natančno predpisana. Tako morajo biti zlasti čitljive, brez napak in poprav, to je brez črtanja in radiranja, imeti prazne prostore iz-črtane, da so poznejši dostavki nemogoči, imeti več pol skupaj sešitih in pisarniško obliko v velikosti 21 X 34 cm, imeti nadalje zgoraj in spodaj ter ob straneh primeren prazen rob, kar velja zlasti za prepise, ki so določeni za zbirko zemljiškoknjižnih listin itd.
Tudi glede listin svetujem isto, kakor glede predlogov, da naj jih namreč nihče ne dela, kdor ni tega popolnoma vešč, kajti predpisi, zlasti glede notranje oblike (vsebine), so tako natančni in strogi, da napravi napačno besedilo lahko nepregledno gmotno škodo, ki se mnogokrat sploh več popraviti ne da.
Listine, ki niso sestavljene v uradnem jeziku (v Jugoslaviji: srbohrvaško ali slovensko), morajo imeti priložen po sodnem tolmaču poverjen prevod.
Vknjižba lastninske pravice.
Najvažnejši vpis v zemljiško knjigo, ki je podlaga vsega posestnega stanja, je vknjižba lastninske pravice.
Lastninska pravica se more vknjižiti samo na podlagi listin, ki popolnoma odgovarjajo zakonitim določbam.
Izmed uradnih listin pridejo tu v poštev zlasti prisvojilne listine, nadalje sodni domiki v izvršilnem postopanju, sodbe in sodne poravnave itd.
Med zasebnimi listinami so pa najvažnejše kupne pogodbe, nadalje izročilne in
menjalne pogodbe, darilne pogodbe, prepisna dovoljenja itd.
Vse te listine, tako javne kakor zasebne, morajo vsebovati »izrecno« dovoljenje prednika za vknjižbo lastninske pravice za naslednika s točno označbo pogod-nikov in dotičnega posestva, navedbo zemljiškoknjižnega vložka, oziroma tudi dotične parcele, ter drugih važnih podatkov, ki pridejo v posameznih slučajih v poštev.
Vse listine, na podlagi katerih se ima izvršiti prenos lastninske pravice, se morajo naznaniti pristojni davčni oblasti v svrho odmere odstotnine. Pred plačilom odmerjene odstotnine (oziroma takse) z dokladami vred se ne sme izvršiti vknjižba lastninske pravice.
Vknjižba zastavne pravice.
Drugi najvažnejši vpis v zemljiško knjigo je vknjižba zastavne pravice, kajti zemljiškoknjižna obremenitev je merilo premoženjskega stanja tako vsakega posameznega posestva, kakor tudi vsega posestva v narodnogospodarskem oziru.
Tudi zastavna pravica se more vknjižiti samo na podlagi takih listin, ki odgovarjajo v vsakem oziru zakonitim predpisom.
Najvažnejše javne listine, na podlagi katerih se vkn jiži zastavna pravica, so sodbe in sodne poravnave, nadalje plačilna povelja in plačilni nalogi, zlasti menični, potem kazenski nalogi, seznami davčnih zaostankov, prisojila itd. Vse te vknjižbe zastavne pravice se izvršujejo z malimi izjemami izvršilnim potom.
Med zasebnimi listinami za vknjižbo zastavne pravice zavzemajo prvo mesto zadolžnice (dolžna pisma), drugo pa zastavne listine. Izmed ostalih omenim še izvensodne poravnave in razne izjave.
Zgoraj navedene; javne listine imajo po pravomoćnosti izvršilno moč, zato za vknjižbo ni treba dovoljenja dotičnega zavezanca. Vse zasebne listine, v katerih zastavi zavezanec (dolžnik) svoje zemljišče, pa morajo imeti »izrecno« dovoljenje lastnika za vknjižbo zastavne pravice s točno označbo dotičnega zemljiškoknjižnega vložka, oziroma lastninskega objekta, natančno navedbo glavnične vsote, izmero obresti in zamudnih obresti, eventualno kavcijo za postranske obveznosti in druge podatke, ki pridejo v posameznih slučajih v poštev.
Listin za vknjižbo zastavne pravice v oboe ni treba naznaniti davčni oblasti, pač pa jih je treba pravilno kolkovati, kakor bom to navedel v poznejšem tozadevnem odstavku.
Skupna zastava.
Ker vsak posestnik nima svojega zemljišča združenega v enem samem vložku, temveč je isto pogosto vpisano v več vložkih, in sicer navadno v različnih katastral-nih občinah ali celo pri različnih sodiščih, zato se mora vknjižiti zastavna pravica pri vsakem vložku in sodišču posebej, če je dolžnik zastavil več svojih vložkov ali celo tako posestvo.
V takem slučaju se mora določiti en vložek kot glavni vložek, dočim so ostali vložki sovložki. Če glavni vložek ni v listini ali predlogu izrecno označen, smatra sodišče prvonavedeni vložek kot glavnega, ostale pa kot sovložke.
Kadar je; zastavljenih za eno in isto terjatev več vložkov, se mora zaznamovati pri 'vsleh dotičnih vložkih skupna zastava z označbo glavnega vložka, oziroma so-vložkov.
Vrstni red.
Za vse zemljiškoknjižne predloge je odločilen čas vložitve pri sodišču. Vsak predlog označi zato sodišče s točno uro in minuto vložitve ter tekočo dnevno številko.
Ta vrstni red igra najvažnejšo vlogo pri vknjižbi zastavne pravice, kajti kdor je vložil prej, ima glede svoje terjatve absolutno prednost pred naslednikom, izvzemši gotove izjemne slučaje v izvršilnem postopanju, zlasti glede predpravic države itd.
Kdor nima še pravomočne javne’ listine, ali kdor ima zasebno listino, ki še ne odgovarja vsem zakonitim zahtevam, lahko predlaga predznambo zastavne pravice proti poznejši opravičbi. Na ta način si je mogoče zavarovati vrstni red, kajti poznejša vknjižba na podlagi opravičene predznam-be ima vrstni red prvotne predznambe. Predznambo (se morajo opravičiti tekom 60 dni, ta rok se lahko iz tehtnih vzrokov podaljša.
(Dalje prih.)
31. obžni zbor Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani
se je vršil dne 12. maja 1930. ob 19. uri v zeleni dvorani hotela Union v Ljubljani ob lepi udeležbi hišnih posestnikov in posestnic.
Občni zbor otvoii društveni predsednik Frelih, konstatira sklepčnost ter pozdravlja vse člane, ki so došli v tako obilnem številu na današnje zborovanje. Prav posebno pa pozdravlja našo najstarejšo članico go. Štern, ki je kljub svojim 80. letom prihitela na naše zborovanje in ki se kljub visoki starosti udeležuje živahno našega delovanja. Ona je lahko zgled mnogim mlajšim tovarišem in tovarišicam, ki kaj radi pozabljajo na svoje društvene dolžnosti in zanemarjajo naša zborovanja, dasi bi se jih lahko udeleževali. G. Sternovi želimo vsi od srca, da bi se še mnogo let veselila svojega zdravja in da bi ji bilo dano udeležiti se še mnogo naših zborovanj. (Burni klici: živela!)
Nadalje pozdravlja zastopnike časopisja in jih prosi, da stvarno in objektivno poročajo o našem delovanju. Nato preide k podrobnostim svojega poročila, da je društveni odbor imel v preteklem letu 13 od-borovih sej, ki so bile vse dobro obiskane. Imeli smo občni zbor in 4 sestanke radi zgradarine.
Med letom je pristopilo 268 novih članov in šteje sedaj društvo 1820 članov. To lepo število jasno dokazuje kako važno je naše društvo, zlasti še za nove hišne posestnike, od katerih skoro vsak pristopi. Omenja, da imajo ravno novi hišni posestniki razne neprilike in da se prav radi zatekajo k nam po informacije. Če novi hišni posestniki tako radi pristopajo k našemu društvu, potem je tem bolj želeti, da ga tudi stari posestniki ne omalovažujejo in da se prav vsi združijo v našo organizacijo. Vrhu tega je še okoli 200 posestnikov, ki prejemajo Moj dom na ogled, a s pristopom še odlašajo. Marsikak zamudnik pride v položaj, da rabi kake informacije, pride k nam in tudi pri tej priliki plača zaostalo članarino.
Nato se predsednik spominja 19 umrlih članov v preteklem letu in poživlja {zborovalce, da \jznak sožalja vstanejo s svojih sedežev in trikrat zakličejo »slava«, kar se zgodi.
Društvo je rešilo 389 vlog. Zveza sama pa. 525 vlog'. Če računamo, da pride vsak dan najmanj 20 strank v pisarno, je v celem letu pisarno obiskalo in iskalo pojasnila ali informacije 6000 do 8000 strank. To je gotovo veliko število, ker morata ves posel izvršiti samo dve osebi. Ker je predsednik večkrat zadržan z raznimi interven-ujami, mu ni mogoče biti ves dan v pisarni in se naj stranke omejujejo od 9. do 11. ure glede pojasnil pri predsedniku.
Poročilo o delovanju društva pa razdeli na tri glavne točke: stanovanjsko vprašanje, davčne, občinske zadeve in splošno.
Občni zbor smo odlašali ravno radi tega, ker smo hoteli počakati, da se stanovanjsko vprašanje končnoveljavno reši, kar se je tudi zgodilo. Dolga so bila leta stanovanjske zaščite, ki je trajala celih 13 let, v katerem času nismo imeli pravice svobodno razpolagati s svojo imovino. Ne bom danes obujal nobenih reklinacij in razpravljal o tem, kaj smo vse v tej dolgi dobi pretrpeli, želimo in upamo pa vsi, da se bodo sedaj izravnale vse napetosti med hišnimi posestniki in najemniki in da bodo nastale iste razmere kot so bile pred vojno. V splošnem lahko rečem, da smo danes hišni posestniki in rmjemniki večinoma zopet prijatelji kol smo Lili poprej. So pač sem in tja kake izjeme, tVda tudi to se bo sčasoma poravnalo. Če bt bila stanovanjska zaščita prej ukinjena, bi danes ne bilo nobenega pomanjkanja stanovanj, ker bi se bilo več zidalo. Če bi moraK premožni najemniki plačevati primerno visoke najemnine, bi se gotovo odločili za zidanje lastnih domov. Ker so pa več let stanovali skoro brezplačno, ni hotel nihče zidati in je vsakdo rajši založil svoj denar v druge plodonosnejše posle. Lahko tedaj poudarim, da je bil ravno stanov, zakon največja ovira, da se ni toliko zidalo kot je bilo potrebno in da je ravno vsled tega zakona nastalo nešteto prepirov.
Po 13 letih smo zopet prosti in upamo, da se stanovanjska zaščita ne bo podaljšala v kaki drugi obliki. Mi bomo prezrli in pozabili vse kar je bilo, apeliram na vse hišne posestnike, da ne odpovedujejo preveč in brez potrebe in tedaj samo takrat, če se ne more mirnim potom doseči sporazum in oe se stanovanje rabi za sebe.
1. maja t. 1. je bilo vloženih prav malo odpovedi in jih je največ vložila mestna občina ljubljanska. Zato je tudi popolnoma neumestno, da so se začele danes po časopisju razširjati in razpravljati zadeve glede odpovedi in o stanovanjskih razmerah v splošnem. Vsaka tozadevna notica je nepotrebna in zamore samo poslabšati medsebojne odnošaje med najemniki in hišnimi lastniki. Zato apeliram na vse zastopnike časopisja, da take stvari prezro in opuste. Neki ljubljanski dnevnik je pred kratkim priobčeval malenkostne zadeve, ki so pa bile naperjene proti postopanju hišnih posestnikov. Če bi hoteli hišni posestniki opisati vse krivice, ki so se jim dogodile tekom dolgih 13 let, bi se nabralo toliko gradiva, da bi ga vsi ljubljanski dnevniki skozi celo leto ne mogli objaviti. Z mirno vestjo lahko trdim, da je bila pri vseh nesporazumlje-hjih in sporih izmed 100 v 80 slučajih pravica na strani hišnih posestnikov. Apeliram tudi na hišne posestnike, da ne zahtevajo neprimerne najemnine, keij s tem si ne bodo nič koristili, ker bodo najemnine gotovo začele padati tudi za stanovanja kakor so že za lokale. Najboljše je, če se držimo zlate paritete in v gotovih slučajih na ISkratno predvojno najemnino. Prekomerno povišanje bi zlasti slabo vplivalo na novo prirastkarino od vrednosti najemnin, ki jo namerava vpeljati banska uprava. Storili smo že vse, kar smo mogli, da se ta nova davščina ne uvede.
Kdor hoče zidati, naj se obrne na našo pisarno, kjer bo dobil točne informacije kakšna hiša se izplača, kakšna se ne izplača zidati in kakšno stanovanje se lahko odda in kakšno ne.
Glede likvidacije stanovanjske zaščite bi omenil samo to, da so deložacije do 30. junija t. 1. odgodene za do sedaj zaščitene samo za Ljubljano in Maribor, ne pa za Moste, Vič in Zgornjo Šiško. V teh krajih se mora deložacija zahtevati vsaj do 22. maja, ker drugače izgubite vsakol pravico za deložacijo. Pri tej priliki ponovno omenjam, da so vse stare odpovedi še veljavne in kdor se je ravnal po naših nasvetih ni ponovno in brezpotrebno odpovedal.
Nadalje ponovno priporočam, da vse odpovedi vložite pri sodišču, ker so vse druge odpovedi brez vsakega pravega pomena, ker se ne more izvršiti deložacija. Če tudi najemnik podpiše kako izjavo, da se bo izselil ob določenem terminu, še vedno niste popolnoma gotovi, da se bo res izselil. Če se kljub podpisani izjavi najemnik noče izseliti, ga morate tožiti na izpraznitev, vsled česar lahko nastane dolgotrajen in drag proces, ki se nazadnje konča v vašo škodo.
Nato preide predsednik na drugo točko poročila to so davčne zadeve. Po 10. letih so se razmere toliko zboljšale, da plačujemo primeren hišni davek, to je zgradarino, ki jo je mogoče prenesti in da ostane še nekaj, dinarjev za popravila in vzdrževanje hiš. Največjo ugodnost smo imeli preteklo leto, ko nismo imeli nobene oblastne doklade. Tekom dolgotrajnega boja smo dosegli,, da se je hišni davek znižal na 12 in da znaša po odbitku vzdrževalnih stroškov največ 17% z dopolnilnim davkom vred. K temu je prišteti vodarino, gostaščino in kanalsko pristojbino za leto 1930. z 17%. Banska doklada znaša 40%, oziroma letos za 9 mesecev 30% in ker je za enkrat sklenjena 60% občinska doklada, znašajo doklade skupaj 90%. Nepričakovano visoko nas je zadela banska doklada 40%, ker imajo druge banovine večinoma samo 20%. Tako smo prišli do tega, da bo za leto 1930. hišna posest z državnim davkom ter banskimi in občinskimi dokladami obremenjena z 19-20%, k temu pride še dopolnilni davek od 2—14%, tako, da bo najvišja stopnja znašala 26-60 najemnine. K temu pride še vodarina, gostaščina in kanalska pristojbina 17% in če najemniki teh naklad ne plačujejo posebej, se bo pri največji najemnini skupaj plačevalo 43-60%.
To je ponovna težka obremenitev za hišne posestnike in naša organizacija bo storila vse, da se ta obremenitev omeji, zlasti pa, da se občinska doklada od 60% zniža na 35% oziroma na 40%.
Pri tej priliki moram omeniti, da sem se trudil, da se znižata vodarina in gostaščina, ker je pri nas voda tako draga, kakor nikjer drugod. Vodarina je pri nas že neke vrste davščina, ne pa samo odškodnina za porabo vode. Pri tej priliki navajam zopet kako malo se plačuje za vodo v Zagrebu, ki je skoro 15krat cenejša kot v Ljubljani. Pri gostaščini smo dosegli znižanje'od 8% na 6%, pri vodarini pa samo od 10% na 9%. Finančni odbor je čisto gladko sprejel 10 % vodarine in šele v občinskem svetu se je znižala za 1 %. Na predlog g. občinskega svetnika g. Čeča, kateremu izrekamo prisrčno zahvalo za odločen nastop za hišne posestnike in obžalujemo, da je odložil mesto v občinskem svetu. Zahvalo izrekamo tudi g. občinskemu svetniku Bahovcu, ki se je v finančnem odseku potegoval za nas in zlasti dosegel, da se je odpravila davščina na nezazidane parcele. Pri tem predsednik poudarja, da je treba povsod pričeti z varčevanjem, ker malo pomaga, če se nekaj napravi, pa potem 90% prebivalstva radi visokih davščin postane nezadovoljnih. Boljše je, da je zadovoljnih 90% in da ostane nezadovoljnih samo 10%. Tudi za nove hiše je gostaščina in vodarina previsoka.
Nadalje poroča glede davščine na nezazidane parcele, ki je povzročila veliko razburjenje med mnogimi hišnimi posestniki, zato smo z vso energijo in stvarnimi dokazi dosegli, da se je ta davščina zopet odpravila, ker za Ljubljano ni primerna in večinoma neizvedljiva. Hišni posestniki ljubljanski naj upoštevajo, Če bi ne bili mi z vztrajnostjo delovali, bi davščino še danes plačevali in to večinoma v precej visokih tisočakih. Ravno pri tem se je zopet
pokazala moč organizacije in skupno delo, ker posameznik ne doseže ničesar.
Glede
nove banske prirastkarine od vrednosti najemnin omenim, da smo bili takoj, ko smo zvedeli za načrt, po katerem naj bi znašala prirastkarina 15 do 75%, na jasnem, da bo to nova velika obremenitev hišnih posestnikov in da je ta davščina neprimerna in skoro neizvedljiva. Prvotno so hoteli vzeti za podlago 1. maj 1928. Kar se je povišalo po 1. maju 1928., tisto naj se obdavči. Sedaj pa hočejo vzeti za podlago od 1. 1914. Mi smo bili večkrat v deputaciji pri banu in pod-banu ter smo dokazovali, da je to nemogoče, ker so se razmere od 1. 1914. bistveno izpremenile. Leta 1914. so bile najemnine splošno nizke. Hišni lastnik je imel morebiti na stanovanju brate ali kake druge ožje sorodnike, ki so mu seveda plačevali prav malo. Zato je nemogoče, da bi se pri odmeri prirastkarine vzele za podlago najemnine iz leta 1914.
Dalje je treba upoštevati, da se je v zadnjih letih mnogo adaptiralo ter so posamezne adaptacije stale po 200 do 300 tisoč dinarjev. V zadnjem času se tudi temeljito popravljajo stanovanja, kar stane mnogo denarja. Če se stanovanje temeljito popravi, stane to 10 do 20 tisoč dinarjev ali pa še več. Če vse to upoštevate, morate priznati, da so hišni posestniki upravičeni zahtevati nekoliko višje najemnine. Če pa zahtevajo višjo najemnino, bodo morali plačati tudi večjo prirastkarino. Če ostane pri 75% prirastkarine, bo plačal hišni lastnik 75% + 40% drugih davščin, skupaj 115%, torej več kot bo dobil najemnine. Neki posestnik v Ljubljani je prejemal do leta 1929. stanarine za 3sobno stanovanje četrtletno 75 Din, a jo je sedaj povišal na 750 Din četrtletno. Ta bo moral sedaj več plačati kakor bo pa prejel na najemnini, ker bo moral plačati 75% od prirastkarine od povišane najemnine. Skupno z drugimi davščinami in dokladami bo plačal četrtletno nad 800 Din, med tem ko bo prejel na najemnini samo 750 Din. Pri nekem drugem slučaju bo pa hišni posestnik pri najemnini letnih 18.000 Din plačal skoro ravno toliko davka, doklad in nove prirastkarine. Vse to so momenti, ki odločno govore proti uvedbi te nove davščine.
Uvedba prirastkarine se lopravičuje s tem, da ima namen znižati najemnine, češ, da nekateri hišni lastniki izkoriščajo trenutni položaj in najemnine pretirano povišujejo. Ta izgovor po mojem mnenju ne drži. V splošnem pa sedanje najemnine niso pretirane in komaj odgovarjajo predvojnim najemninam. Baš danes sem zopet razpravljal s finančnim referentom banske uprave in sem mu dokazoval, da je ta nova davščina za naše razmere neprikladna. Na eni strani bo potreben velikanski aparat, združen z ogromnimi stroški, na drugi strani bo pa efekt te davščine minimalen.
Nadalje je treba upoštevati, da se je v zadnjih letih davčna morala med našim narodom visoko dvignila. Ravno z uvedbo te nove davščine pa kaj lahko nastane nevarnost, da bo davčna morala padla, ker se bo marsikdo skušal izogniti temu novemu obdavčenju, na kar izrecno opozarjam gospode pri banski upravi. Pa če bodo tudi vsi hišni lastniki točno navedli povišanje najemnin, o čemer pri davčni morali, ki je pri nas na višku, ni dvomiti, bo trajalo to samo eno leto, ker bodo potem hišni posestniki najemnine znižali, ali Bog zna, kaj utegnejo napraviti in posledica tega bo, da se hiše ne bodo popravljale, vsled česar bodo trpeli trgovci in obrtniki in da bo padla tudi davčna podlaga.
Upam, da ni to samo naša zahteva, ampak zahteva vseh gospodarskih krogov.
da se ne uvede ta nova davščina, ki bi napravila splošnemu narodnemu gospodarstvu ogromno škodo. Pri tem so še prav _posebno prizadeti denarni zavodi, ker bo z uvedbo prirastkarine padla vrednost hiš. Če pade vrednost hiš, so s tem tudi ogroženi krediti in sigurnost danih posojil. Denarni zavodi so torej v veliki meri zainteresirani pri tem, da se ta davščina ne vpelje, ker so dovoljevali precej visoka posojila in so tudi enodušno predlagali banski upravi, da se uvedba prirastkarine absolutno opusti.
Merodajne faktorje moram opozoriti še na neko drugo dejstvo. Davčna uprava ima namreč pravico, da sama določi najemnino, če misli, da jo je hišni lastnik ocenil prenizko. Če hišni posestnik oceni najemnino nizko, pride davčna uprava in pravi: mi imamo točne informacije, da je stanovanje vredno mnogo več, najemnino je treba za toliko in toliko povišati. Davčna uprava hoče torej, da se plačujejo primerno visoke najemnine, banska uprava pa hoče imeti nizke najemnine. Jaz ne razumem, kako moreta priti 2 oblasti v neko navzkrižje. Ena hoče imeti tako, druga pa drugače.
Je pa še en argument, ki govori proti uvedbi prirastkarine, kateri v Beogradu, v kolikor sem informiran, niso naklonjeni. Merodajni činitelji v Beogradu smatrajo, da ta davščina ni primerna in da morajo imeti hišni lastniki sedaj, ko je ukinjen stanovanjski zakon popolno prostost v razpolaganju s svojo lastnino in da jim te prostosti ne more nihče jemati. Če se ta davščina res uvede in če se radi tega znižajo najemnine, bo v prvi vrsti oškodovana država, ker bo dobila toliko manj državnega davka, oškodovane bodo občine, ker bodo prejele manj občinskih doklad in končno bo oškodovana tudi banovina, ker bo izgubila na banovinskih dokladah več, kot ji bo pa donašala prirastkarina.
Končno se ne sme prezreti, da se namerava ta davščina uvesti samo v naši banovini. Če smo v skupni domovini, moramo pač imeti vsi enake pravice in dolžnosti. Mislim, da bo precej slabo vplivalo na prijateljske razmere med banovinami, če se bodo delale take razlike. Mi imamo že tako visoke banske doklade, ki jih drugod nimajo. Ne bom vas tukaj mučil s kako statistiko. Omenim naj samo to, da plačamo mi na osebo 111 Din davka, med tem ko ga plačajo v Zagrebu samo 47 Din. To je ogromna razlika. V Zagrebu plačajo več kot polovica manj kakor mi.
To gotovo ni pravilno. Mislim, da so potrebe povsod enake. Kaj pa pomaga, če se toliko napravi, ko je pa na drugi strani prizadetih toliko — rekel bi — nezadovoljnih davkoplačevalcev in to posebno v času, ko se vendar povsod piše, da morata v državi vladati prijateljstvo in zadovoljnost. Treba je torej gledati na to, da bomo res vsi zadovoljni, treba je gledati na to, da bodo bremena povsod enaka, ne pa tako različna, kot se tukaj namerava. (Klici: »Tako jel«)
Spregovorim naj še par besed o občinskem gospodarstvu v splošnem. Mi se trudimo na vse strani in posežemo vmes, kjer ie treba, da varujemo in branimo nterese hišnih posestnikov. (Živahno odobravanje in ploskanje.) V zadnjem času se je mnogo govorilo o nekem podvozu, oziroma nadvozu na Dunajski cesti. Na zadnji občinski seji se je razpravljalo o potrebi tega podvoza, pa so se ravno zastopniki onih krogov, ki so pri tem v prvi vrsti interesi-rani, izrekli da je vse to nepotrebno vpitje in da take potrebe ni. Bodimo vsi odkritosrčni in priznajmo, da za tak podvoz ali nadvoz res ni nobene stvarne potrebe. Ogromne vsote 30,000.000 Din nimamo ne za podvoz in ne za nadvoz. Ne vem, zakaj bi morala ravno Dunajska cesta imeti nad-
voz. Naj ostane tako, kakor je. Vsak bo raje počakal par minut, kakor pa lezel čez klanec. Ne vemo tudi, kako bo potem z dovozom v Balkan. To vprašanje istotako še ni rešeno. S takimi eksperimenti se v sedanjih časih, ko imamo še vedno smrdljivo strugo Ljubljanice neuravnano, ko imamo toliko drugih potrebnih del, ne sme operirati. Če se zgradi ta podvoz, oziroma nadvoz, bodo čez nekaj let naši zanamci kleli in zabavljali, zakaj smo Ljubljančani pustili napraviti take nepotrebne stvari. (Klici: »Res jek) Če morajo kmetice, ki pripeljejo v mesto par litrov mleka in nekaj jajc čakati na mitnicah po 20 minut in še več, da dobi mestna občina tistih par dinarjev, bodo še tudi avtomobili počakali pred železniškim prelazom par minut, da bo prost prehod. Trideset milijonov zabiti samo za, to, da bodo avtomobili lahko nemoteno dirjali po Dunajski cesti, je pa res malo preveč. (Klici: »Tako je!«) In končno: če se napravi podvoz, oz. inadvoz na Dunajski cesti, ga bo z isto pravico zahtevala tudi šiška, ker tudi tam promet ni dostii manjši. (Klici: »Res je!«)
, O podaljšanju tramvaja na| Vič in v Šiško danes ne bom obširneje govoril. Zavrniti pa moram vse očitke, da smo proti tramvaju. Če ima občina zato potrebni denar, če misli, da ne bo imela vsako leto 2 milijona deficita in da se ji bo tramvaj rentiral, naj ga zgradi, toda zgradi naj ga tam, kjer ga ljudje hočejo imeti, ne pa tam, kjer cele ulice protestirajo proti tramvajski progi. Tukaj je treba pred vsem upoštevati naše želje in zahteve. Naj se skliče anketa vseh prizadetih, “naj govori tudli Krakovo in Trnoivo, in naj se na tej anketi določi proga, po kateri naj bi stekel novi tramvaj. Nikakor se pa tramvaj ne sme graditi tam, kjer je velika večina prebivalstva proti. (Živahno odobravanje.)
To bi bilo moje kratko poročilo o davčnih in drugih zadevah. Iz tega poročila ste lahko razvideli, da je imel odbor v pretečenem letu mnogo posla in da se je marsikaj izvršilo. Mi smo v polni meri vršili svojo dolžnost, zamudili in prezrli nismo nobene prilike, če je šlo za koristi hišnih posestnikov in je bilo treba varovati njihove pravice. (Klici: »Živijo Frelih«.) Potrebno pa je, da nam ostanejo zvesti vsi člani, da z nami sodelujejo in se pridno udeležujejo naših zborovanj in sestankov, na katerih bi se lahko pogovorili o raznih stanovskih zadevah, pa se bojimo, da ti sestanki ne bodo obiskani in da bomo govorili praznim klopem. Če smo mi vam vsak čas na razpolago, potem je tudi vaša dolžnost, da Se odzovete našim vabilom in se v obilnem številu udeležujete naših posvetovanj, pa bodisi, da vas vabimo na 301etnico ali na kako drugo zborovanje.
Žal mi je, da moram tukaj konštatirati, da se nekateri naši člani stalno absenti-rajo in ne prihajajo na naša zborovanja, čeprav uživajo iste bonitete, kot drugi. Zato apeliram na vse navzoče, da se ne samo sami udeležujejo naših posvetovanj, ampak naj vplivajo tudi na svoje sosede, ki jih danes ni tukaj in naj jih v prihodnje pripeljejo seboj. Nihče se ne sme izgovarjati, da ni vedel za napovedani sestanek ali pa da bodo tudi brez njega opravili. Vsi veste, s kakimi neprilikami se moramo boriti bas hišni posestniki za naš obstanek, veste pa tudi, da bomo le z združenimi močmi res kaj dosegli. Zato vas ob koncu svojega poročila še enkrat poziv-Ijem, da bodimo složni in da vztrajno in skupno delajmo za interese in koristi našega stanu. (Dolgotrajno živahno odobravanje in ploskanje.)
Podpredsednik Janko N. Jeglič:
Mislim, da govorim vsem od srca, če izrečem gospodu predsedniku Frelihu našo toplo zahvalo za njegovo izčrpno in res
tako vsestransko temeljito poročilo. (Navdušeni klici: »Živijo!«) Prosim g. predsednika, da prevzame zopet predsedstvo.
Predsednik Ivan Frelih prevzame predsedstvo, nakar poroča A. Bukovec o računskem zaključku za leto 1929., ki se soglasno brez debate odobri.
Predsednik I. Frelih izvaja: Vsota stroškov se zdi na prvi pogled precej visoka. Toda omeniti moram, da smo plačali dolg pri Mestni hranilnici ljubljanski v znesku 10.000 Din. Nadalje smo plačali Zvezi društev hišnih posetnikov članarino per 8045 dinarjev. V tem računu so zapopadeni tudi stroški za društv. glasilo, ki znašajo za vsakega člana 20 Din. Kdor plača društvu 30 Din članarine, plača v društv. blagajno prav za prav samo 10 Din, ker gre 20 Din za izdajanje lista »Moj dom«. Na drugi strani se pa Zveza poslužuje naše pisarne ter smo ji mi radi tega plačali za izdajanje glasila le 11.000 Din. Samo na ta način te mogoče, da more »Moj dom« sploh Izhajati.
Stroški za proslavo 301etnice obstoja našega društva so znašali nekaj nad 5000 dinarjev. Potni stroški 13.000 Din. Mislim, da so to tako malenkostne vsote, da se ne more prav nihče spodtikati nad njimi in nam očitati, da po nepotrebnem zapravljamo denar. Zlasti kar se tiče potnih stroškov omenim, da opravimo samo taka potovanja, ki so res neobhodno potrebna, kajti pri današnjih razmerah se pač ne bo nihče trgal za to, da bi potoval n. pr. v Beograd brez potrebe.
Toliko v pojasnilo, da smo si na jasnem. 0f0pa ima kdo kak predlog, ali če želi kakega pojasnila, naj se javi.
Pri tej priliki apeliram še enkrat na vse člane, ki so še v zastanku s članarino, da jo čimprej poravnajo. Pripominjam, da članarine ne bomo več pobirali od hiše do hiše, ker nam to povzroča kakih 5000 Din nepotrebnih stroškov. Inkasant je hodil po 2krat, 3krat in še večkrat okrog posameznih članov, pa nazadnje še ni dobil članarine. Umevno je, da ne moremo od nikogar zahtevati, da bi nam opravljal to delo zastonj in smo morali inkasanta primerno plačati. Če se pa kdo žrtvuje in hoče to delo izterjevanja članarine opravljati zastonj, pa seveda to lahko stori. Razposlali smo 2krat položnice ter s tem vsakemu članu omogočili, da plača brez posebnega truda in zamude časa dolžno članarino. Kdor je s članarino še v zaostanku, naj jo naknadno poravna.
Nato se izvoli na predlog nadsvetnika g. dr. Miihleisena društveni odbor, ki ostane večinoma isti kakor v preteklem letu. Na novo se izvoli g. Anton Bukovic, ki je bil dosedaj društveni preglednik, za šiško pa sp izvoli g. Anton Kuštrin. Za računskega pregledovalca je na novo izvoljen bivši dolgoletni odbornik g. A. Ojud. Predsednik izjavlja, da sprejme izvolitev in izreka zahvalo za izkazano zaupanje. Obljublja, da bomo zastavili vse svoje moči v korist in napredek hišnih posestnikov. Če ima kdo kako pritožbo ali kritiko naj jo sporoči na občnem zboru in naj ne kritizira za hrbtom.
Nato se oglasi k besedi ga. Ivana Stern, ki govori: Gospodu predsedniku Frelihu se prav lepo zahvalim za iskrene čestitke, ki jih je poslal ob priliki moje SOletnice. Veselilo me je tembolj, da se je spomnil moje malenkosti, ko vem kako je zaposlen in ko vem, koliko sitnosti in neprilik ima z urejevanjem društvenih zadev. Težave so bile vedno in so še, kakor so pri vsakem društvu. Zato moramo biti našemu predsedniku hvaležni, da dela s tako požrtvovalnostjo in nesebičnostjo v korist hišnim posestnikom. Kar se tiče mojega članstva, bom ostala zvesta članica društva kot dosedaj in upam, da še 30 let. (Klici: »Živela!«)
Nato se predsednik Frelih srčno zahvali g. Sternovi za priznanje in ji ponovno želi, da bi še dolgo delovala med nami.
Soglasno se določi članarina za 1. 1930., ki ostane neizpremenjena.
Pri slučajnostih prebere predsednik pismo g. Novaka, ki ga je nam poslal častni član g. dr. Gregorič glede ustanovitve »Samopomoči«, ter predsednik poudarja, da je že sam mislil radi ustanovitve »Samopomoči«, da mu pa radi preobi-lega dela to ni bilo mogoče. Nato da predlog o ustanovitvi »Samopomoči« v razpravo, nakar izvaja g. ravnatelj Jeglič, da je predlog zelo umesten in da ga z veseljem podpira. Čeprav je že vpisan v nekatere take organizacije, vendar bo prav rad pristopil k naši »Samopomoči«. Ne morete si misliti, kakšna dobrota je, če v slučaju smrti dobe svojci kako večjo podporo. Za nas mora veljati princip, da moramo podpirati eden drugega. Vsi za enega in eden za vse. Danes je okrog 2000 članov samo v Ljubljani, in če bi vsak plačal 5 Din, znese to že lepo vsoto 10.000 Din, ki že nekaj zaleže. Društvenih članov pa ti izdatki ne bodo ravno preveč zadeli. Zato priporoča, da se »Samopomoč« ustanovi kakor hitro je mogoče. Predlog priporoča tudi g. dr. Regali, ki predlaga, da naj se ustanovi poseben odsek društva hišnih posestnikov. Predsednik Frelih omenja, da imajo tudi na Dunaju in v drugih krajih slične ustanove in dobro uspevajo. Lahko bi dobili vsaj 5000 članov v vsej Sloveniji.
G. bančnf nadravnatelj Ladihi v Pečanka izjavlja, da mu je predlog simpatičen, da pa smatra, da bi bilo veliko bolj potrebno ustanoviti denarni hipotečni zavod za hišne posestnike, ki bi pri previdni upravi dosegel tekom let gotovo prav lepe uspehe. Nato ponovno izvaja dr. Regali, da se popolnoma strinja s predlogom dr. Pečanka za ustanovitev denarnega zavoda, katera zadeva se plete že 5 let, a do ustanovitve še ni moglo priti. Ker ima predsednik Frelih preveč drugega posla, je naravno, da tega posla on ne more prevzeti in je zato treba dobiti druge delavce. Če ne bomo gospodarsko se osamosvojili, tudi ne bomo nikoli napredovali kakor bi bilo želeti. Po daljši stvarni debati se glede lastnega ddnarnega zavoda sklene, da se izvoli ožji odbor, ki izdela pravila in da se izda oklic v »Mojem domu«.
Končno se oglasi k besedi še ravnatelj Jeglič, društveni podpredsednik, ki govori:
Gospoda! Vsi veste, da smo se letos vendarle otresli stanovanjskega zakona, ki nam je prizadejal toliko trpljenja in gorja. Vsi, ki so se trudili in ki so delali za odpravo tega nesrečnega zakona, zaslužijo naše popolno priznanje in zahvalo. V Sloveniji si je za odpravo stanovanjskega zakona stekel največ zaslug naš neumorno delavni predsednik g. Frelih. (Navdušeni klici: »Živijo!«) On je res priden kot mravlja in »izvoha«, kakor je prej pravilno omenil g. dr. Regali, vsako malenkost, kjer se le da doseči kako korist za hišne posestnike. Mislim, da je le pravično, če mu občni zbor izreče svojo zahvalo za njegovo neumorno delo, ki ga je izvršil v dosego pravic hišnih posestnikov. Zato mi dovolite, da v imenu današnjega občnega zbora izrečem našemu velezaslužnemu predsedniku, g. I. Frelihu, toplo zahvalo za vse njegovo ogromno delo v korist hišnih posestnikov in ga prosim, da tudi v bodoče posveti svoje velike zmožnosti in bogate izkušnje napredku in procvitu našega društva,' oziroma njegovih članov. (Dolgotrajno burno odobravanje in ploskanje.)
Predsednik Ivan Frelih:	Najlepša
hvala za izrečeno mi priznanje. Storil sem svojo dolžnost, kolikor so mi dopuščale mo-
je skromne moči, ki jih bom tudi v bodoče posvetil našemu skupnemu delu. Veliko krivic in trpljenja smo prestali v teh 13 letih, ko nas je tlačil stanovanjski zakon. Toda sedaj je prestano vse. Kar je bilo, naj bo pozabljeno. Upajmo, da se stanovanjska zaščita ne povrne nikdar več.
Ker je dnevni red izčrpan in ker ni nihče več priglašen k besedi pri slučajnostih, bom današnji občni zbor zaključil. Iskreno se zahvaljujem vsem udeleženkam in udeležencem, da so se v tako lepem številu udeležili današnjega zborovanja in tako pazno sledili našim razpravam.
Nato je bila soglasno sprejeta naslednja resolucija:
1. Ugotavljamo, da so hišni posestniki radi stanovanjske zaščite skoro 13 let mnogo trpeli, da niso mogli z dohodki popravljati in vzdrževati svojih hiš ter da so na drugi strani do 1. januarja 1929. plačevali od prijetih najemnin 50 do 60 % državnega davka z raznimi državnimi in avtonomnimi pribitki. Radi tega so Se hišni posestniki močno zadolžili ali pa še do danes niso mogli izvršiti na svojih hišah potrebnih popravil.
Šele z novo davčno reformo se je hišni davek primerno znižal od 1. januarja 1929. in radi odprave stanovanjske zaščite morejo hišni posestniki dobiti primerne najemnine, ki odgovarjajo faktičnim razmeram. Zato pa je neobhodno potrebno, da se hišna posest previsoko ne obremenjuje, ker bo to na škodo splošnemu gospodarstvu. Če bodo posestniki morali plačevati previsoko davščino, bodo opustili popravljanje hiš, ki se bodo zopet zanemarjale in propadale, zato se mora hišnim posestnikom dati prostih vsaj 80% dohodkov, obdavčenje pa ne bi smelo znašati nad 20%.
Zato je posestnike težko zadela 40 % banska doklada na zgradarino, ker v zadnjih letih niso plačevali nobene oblastne, sedaj banske doklade. Pri tem pripominjamo, da imajo skoro vse druge banovine samo 20% bansko doklado in da je sedaj v dravski banovini npjvišja.
Zato ponovno ugotavljamo, da bi nameravana prirastkarina hišne posestnike v Sloveniji preveč zadela kar bi bilo na škodo splošnemu gospodarstvu. Cene hišam bodo padle, s čemer se bo oviral ves promet z nepremičninami, s čimer bo imela zopet škodo država in banovina. Posestniki z majhnimi najemninami in s pičlimi dohodki ne bodo popravljali hiš, radi česar ne bodo imeli zaslužka obrtniki, delavci in trgovci. Ta prirastkarina bo prinesla mnogo več škode kakor pa njeni dohodki koristi. Ne smemo prezreti dejstva, da je podlaga za to davščino nemogoča, najsi se vzame iz leta 1914. ali pa kasneje. Najemnine v raznih dobah so bile tako različne, da nikakor ne bo mogoče doseči pravilne in pravične odmere, radi česar se bo prijavilo ogromno število pritožb proti odmeri te davščine. Tendenca vseh držav gre za tem, da se najemnine v starih in novih hišah izenačijo, kar se bo pa s to prirastka-rino preprečilo in imelo za posledico, da bodo stanovanja v novih hišah ostala prazna. To bo imelo katastrofalne posledice, ne samo za dotične lastnike, temveč tudi za razne denarne zavode.
Upoštevati moramo še dejstvo, da gre finančna uprava za tem, da se najemnine zahtevajo v pravi vrednosti in da jih davčna uprava ima sama pravico zviševati, če se ji zde prenizke. Pri tem nastane navzkrižje med tendenco finančne uprave, ki hoče najemnine dvigati in bansko upravo, ki hoče s to novo prirastkarino najemnine znižati.
Nikakor se ne sme tudi prezreti dejstva, da je stanovanjska zaščita ukinjena in
da ima hišni posestnik popolnoma prosto voljo v sklepanju pogodb z najemniki. S to davščino pa bo to sklepanje otežkočeno in ne bo prišlo do pravega izraza pri sklepanju najemne pogodbe med gospodarjem in najemnikom. Končno še ugotavljamo, da je ta prirastkarina nameravana samo v naši banovini, zato bodo hišni posestniki v tej banovini daleko zapostavljeni in težje obremenjeni, kakor v ostalih banovinah. /Zato apeliramo ponvno na našo bansko upravo kakor tudi na centralno vlado v Beogradu, da se ta davščina na povišanje najemnin popolnoma opusti.
2.	Ugovarjamo proti previsokim občinskim dokladam, ki so se povišale na 60 %' na zgradarino, kar pomeni težko obremenitev ljubljanskih hišnih posestnikov. Zato ponovno predlagamo, da se doklada na zgradarino zopet zniža na 35%, kakor je prvotno sklenil občinski svet ljubljanski. Ce bi se to drugače ne moglo doseči, je treba občinski mestni proračun za 1. 1930. primerno znižati, kar se bo doseglo z opustitvijo vseh naprav, ki niso neobhodno potrebne.
Zahtevamo znižanje vodarine v Ljubljani na 5%, ker se je odmerna podlaga povišala za 22 milijonov, a vodarina je bila v Ljubljani dosedaj mnogo previsoko odmerjena. Ker je mestni magistrat doklado že predpisal in jih je veliko posestnikov že plačalo, naj se znižanje izvrši vsaj za drugo poletje 1930., drugače bodo posestniki primorani to vodarino razdeliti med najemnike, kar bo imek> za neljubo povišanje najemnin.
3.	Hišni posestniki se v njih lastnem interesu ponovno z vso resnostjo opozarjajo, da se glede določitve najemnin vedno ravnajo po navodilih našega društva, da ne zahtevajo pretiranih najemnin in da naj tudi glede odpovedi stanovanj po svoji preudarnosti skušajo doseči, da se število odpovedanih stanovanj ne viša na previsoko število in da se odpovedi vršijo samo v nujnih slučajih.
Na naše časopisje pa apeliramo, da opusti vsako pisarenje o razmerah med posestniki in najemniki, ker se bodo edino na ta način razmere zopet uredile in prišlo v normalno stanje. Vsaka notica pa temu samo škoduje in rodi zopet samo sovraštvo proti posestnikom.
Občni zbor je s tem zaključen.
Razno
VII. mednarodni kongres hišnih posestnikov cele Evrope se je vršil od 17. do 28. maja t. 1. v Španiji, in sicer v mestih Madridu, Sevilli in je bil zaključen v Barceloni ter je svečanemu sklepnemu zboru predsedoval sam španski kralj Alfonz XIII, Glavno zvezo hišnih in zemljiških posestnikov iz Jugoslavije sta zastopala dr. Ivo Pilar iz Zagreba in profesor Ivo Bežič iz Splita. O napravljenih sklepih bomo poročali prihodnjič.
Marib. hišnim posestnikom nujno svetujemo v njih lastnem interesu popolno solidarnost, ne oziraje se na kake malenkosti, ker bi drugače ugled organizacije preveč trpel, kar bi bilo na veliko škodo v prvi vrsti mariborskim hišnim posestnikom samim. Zadnjič prekinjeni občni zbor se bo v kratkem nadaljeval in takrat morajo hišni posestniki pokazati popolno harmonijo in edinost, da ne bodo izgubili na prepotrebnem ugledu in vplivu. Upamo, da preudarnim posestnikom ta migljaj zadostuje.
Občni zbor društva hišnih posestnikov za Laško in okolico se bo vršil v soboto, dne 21. t. m. ob 20. uri v hotelu »Savinja«. Razen običajnega dnevnega reda bo poro-
€al zvezni predsednik I. Frelih iz Ljubljane o raznih davčnih in drugih stanovskih zadevah. Potreba je, da se tega važnega občnega zbora udeleže vsi posestniki iz Laškega in okolice.
Občni zbor Društva posestnikov v Trbovljah se vrši 17. t. m. ob 16. uri pri Forteju na Vodah.
Hišni posestniki ljubljanski in okoliški
se opozarjajo, da smo preskrbeli prepise zgradarine za leto 1930. in ker se jim sedaj dostavljajo plačilni nalogi, na se oglase v naši društveni pisazmi, da jim damo potrebna pojasnila in ugotovimo pravilnost predpisane zgradarine.
Lastnikom nezazidanih parcel v Ljubljani smo poslali posebno okrožnico s prošnjo za prispevke v svrho nadaljnjega našega dela. Gotovo so prepričani, da se je samo naši organizaciji posrečilo ukiniti navedeno davščino, vendar so skoro vsi prezrli našo prošnjo, razen nekaterih čast-nilz izjem in niso upoštevali, da bi bili morali plačevati leto za letom tisočake, če bi ne bili mi nastopili z največjo energijo in neštetimi intervencijami. Organizacija je storila v polni meri svojo dolžnost, zato naj isto store prizadeti posestniki.
Članarine pri ljubljanskih in okoliških posestnikih moramo sedaj pobirati od hiše do hiše, a sedaj se jih tudi mnogo izgovarja, da bodo plačali po položnici ali v pisarni sami. Prosimo, da to takoj store!
Naročniki »Mojega doma«, ki smo jim poslali opomine, so se do sedaj odzvali v majhnem številu; vse one pa prosimo, ki še niso plačali, četudi opomina še niso prejeli, da takoj poravnajo zaostalo naročnino v malenkostnem znesku 20 Din, da jim bomo zamegli »Moj dom« v redu pošiljati. Novi davčni zakon, ki je važen za vsakega posestnika, bomo poslali samo enim noročnikom, ki bodo do takrat plačali naročnino.
Društvo hišnih posestnikov za Celje in okolico je imelo 28. V. 1930. občni zbor, na katerem so se obravnavale društvene zadeve. Predsednik dr. Božič, ki je posebej še prisrčno pozdravil predsednika Pokrajinske zveze, g. 1. Freliha, je podal kratko poročilo o delu društva v letu 1929., na kar je tajnik V. Kriška prečital tajniško in blagajniško poročilo. Revizorji so društvene račune pregledali in našli v redu. Občni zbor je vzel poročilo na znanje. Volitve so podale malo sprememb v odboru. Izvoljeni so: za .predsednika dr. Božič, za njegovega namestnika Karol Gregorič, za jod bo mike pa gg.: Borlak Štefan, Gradt Bogomir, Janič Maks, Kriška Viljem, Lotbner Karl, J. Jagodič in Stermecki Rudolf, za njih namestnike pa gg.: Dobovičnik, Lečnik in Mastnak Ivan; vsi posestniki v Celju in celjski okolici. Pregledovalca računov sta gg. Žumer in Ranzinger.
Po volitvah je povzel besedo g. Frelih, ki je opisal zadnjo borbo za prostost hišne posesti, opozarjal hišne posestnike, da se držijo glede odpovedi in najemnin navodil vodstva naše organizacije, ter je poročal o davščinah in dokladah na direktne dav-)ke. Posebno je govoril o neizvedljivosti davščin na najemnine, kakor jih hoče naložiti banovinska uprava, in o diferencijaciji doklad. Občni zbor je vzel njegova izvajanja z odobravanjem na znanje. Tozadevna resolucija proti davščini na najemnine je bila soglasno sprejeta. Razpravljalo se je nato še o občinskem gospodarstvu ter se je posebno poudarjalo, da mora občinski svet štediti, kjer se da in da se mora občinske investicije omejiti ter porazdeliti na več let in na. poznejše generacije. Posebno se je omenjalo regulacijo Savinje, kjer opravlja mestna občina dela, ki bi jih morala izvršiti država, nima pa nikake garancije, da se bodo izdatki občini povrnili.
Okraševanje oken in balkonov.
Zunanjost stavbe nam predočuje prilično njeno vrednost, njenega gospodarja in čuvstvo prebivalcev. Vsak gospodar pazi, da sta zunaj in znotraj hiše red in snaga, da je dom trajnejši in prijetnejši.
Na zunaj pazimo, da so vsi vidni nedo-statki hitro popravljeni, znotraj pa, da je pohištvo postavljeno v gotovem redu, s posebnim ozirom na harmonijo, barvo in slog. Pa naj je hiša brezhibna in v notranjih prostorih vse na mestu, nismo še z delom naše hiše pri kraju. Hiši manjka še življenje, manjka ji duše. To so cvetlice, ki spadajo na okna, hodnike in pa tudi na mize. Prazna je hiša brez cvetja in naj-umetneje izdelan hodnik je mrtev brez zelenja in cvetlic, ker nima življenja, ki diha ljubezen.
Naš narod je že v davnini znal arhi-tektonično napraviti stanovališča in umel je napravljati razne olepšave na njih, kar pričajo razni ornamenti in upodobljeni motivi na kmečkih hišah. Da je bil njihov dom še prijetnejši, izpolnili so okna in hodnike s cvetlicami. Temu lepemu zgledu sledijo po večini še dandanašnji potomci, da so njih hiše vedno v praznični obleki. Stopi le noter v tako hišo, da vidiš kje je ljubezen, zdravje mladine in dobrota domačinov.
Tudi Ljubljana je znana kot ljubiteljica cvetja.' Meščani so vedno radi sadili cvetlice in okraševali ž njimi svoje domove. Saj učinkujejo najprijetnejše na oko in dušo domačinov in mimoidočih. To podedovano navado moramo Ljubljančani okrepiti in povečati do viška, da bodo vsa okna in hodniki izpolnjeni z življenjem.
'Pujski promet se v Ljubljani veča. Letošnji jubilej velesejma obeta tega še povečati. Pokažimo, da častimo tradicije svojih pradedov, da pa tudi ljubimo cvetje, podobo gostoljublja in dobrote. Iz slehernega hodnika naj oživlja cvetje hiše, naj pozdravlja mimoidoče in naj krasi celo belo Ljubljano.	J. Š t r e k e 1 j.
N. B. Ker je poklican v navedeni odbor naš društveni predsednik, je vse potrebno poskrbel, da se bodo stranke opozarjale, da se s cvetlicami ne bode močil zid in delala hišam kaka škoda. Tudi priporočamo, da bi hišni gospodarji vplivali na stranke, da ‘bi se okrašenje vršilo po možnosti za celo hišo enako, da ne trpi harmonija.
Uničevanje mrčesa po hišah in stanovanjih.
Mestni fizikat si usoja sporočiti, da je na prošnjo mestne občine ljubljanske dobil koncesijo za desinfekcijo (zavod za uničevanje mrčesa, stenic itd.).
Mesto Ljubljana pred vojno sploh stenic poznalo ni, po vojni se je pa, žalibog, ta nadlega v mestu v toliki meri pojavila, da je danes le še malo hiš, v katerih bi ne bilo nobenega zasteničenega stanovanja.
Mestnemu fizikatu je mnogo na tem ležeče, da se postavi Ljubljana zopet na oni sloves čistoče, kakor ga je imela pred vojno, ležeče pa mu je tudi na tem, da se prebivalstvo, ki vsled mrčesa tudi zdravstveno trpi, oprosti te nadloge.
Hišni gospodarji bi mestni fizikat v svojem delu zelo podprli, če bi po reviziji, za katero jim je desinfekcijski zavod na razpolago ugotovili zasteničena stanovanja in primerno ukrenili, da se stanovanja s sigurno učinkovitim sredstvom takoj očistijo. Čiščenje stanovanj traja 3 do 4 ure, v katerem času pa morajo stanovalci stanovanje zapustiti. Desinfekcija ne oškoduje pohištva. Stroški za desinfekcijo se ravnajo po velikosti prostorov, katere je razkužiti.
*
Hiše beže pred davki. Mestecu Mauville v Wyomingu (Združene države) ne gre Ipreveč dobro. Njegove finance že nekaj časa trpe za lačno jetiko in bo, po vsem sodeč, moral guverner proglasiti nad mestom konkurz. Davkoplačevalci Mauville-a se sedaj upravičeno boje, da bodo morali tudi sami precej prispevati k ozdravljenju mestne blagajne. Skoro vsak mauviilski prebivalec pa je obenem tudi hišni posestnik in zato se je zdelo, da se prebivalstvo ne bo moglo izseliti pred temi grozečimi posebnimi davki. Najprej so poskušali nekateri prodati svoje hiše, ali nihče ni nasedel tem kupčijam. Končno se je spomnil neki hišni posestnik rešilne ideje iz te zadrege. Naročil je stavbno podjetje s traktorji, pomožnim moštvom in valji ter se izselil s svojo hišo vred preko mestne meje. Ta zgled je našel posnemalce. Sedaj izgublja malo mesto povprečno po štiri hiše tedensko. To jo pravi »beg pred davki«. Mestni župan se je obupan obrnil na guvernerja za pomoč, ta pa je izjavil, da v Wyomingu ne poznajo nobenih zakonov, ki bi prepovedovali Mauvillčanom, da se ne izselijo s svojimi hišami vred.
„FAMA“ azbestni tlak, najidealnejša
tla sedanjosti
„KORKET“ plutovinasti parketi Karamitnl tlaki vseh vrst Stenske obloge, bele in barvaste emajlirane ploščice
„FAMA“ stenska obloga, brez stikov pe£i _ štedilniki „CERESIT“ Izolacija proti vlagi
,,MOLOT“ najboljše rdeče otje za jermena
,,IBA“~ pasta, specijalno sredstvo za
čiščenje kamenolesenega tlaka
Dobavlja — postavlja — popravlja
Keramična zadruga
v Liubliani. Tesarska us. 3
Zahtevajte vzorce, cenike in proračune
BRATA ROŽIČ
sobno-dekoratlvno slikarstvo, stavbeno in pohištveno pleskarstvo
Ljubljana, Vegova ul. 8.
HERAKLITHE
PLOŠČE
najidealnejše lahke plošče za vmesne stene, strope, podstrešja, Izolira vlago, zvok in gorkoto.
Zahtevajte prospekte!
Zaloga:
»MATERIAL«
trg. dr. z o. z.
Ljubljana ■ Dunajska cesta 36
Telefon 27-16
Stavbno podjetje
A. MAVRIČ
Ljubljana, Vegova ul. 2
Ustanovljena leta 1889
Telefon št. 2016	Rač. poštne hran. 10.533
(Gradska štedionica)
KREDITNI ZAVOD ZA TRflOUIHO IH INDUSTRIJO
UuMUnn ■ Prefernow ulita it. 51)
(v lastnem poslopju)
Telefon 33-82
Ljubljana - Prešernova ulica
Otvoritveno naznanilo.
Čast mi je naznaniti tako svojim poslovnim prijateljem kakor znancem ter cenj. občinstvu sploh, da sem ODPRL v Ljubljani
trgovino z železnino na drobno In debelo pod tvrdko
Jos. Zdita & Co.
v lastni hi$i na Dunajski cesti 9.
Dolgoletna praksa v tej stroki, bogata izkušnja, izredna izbira blaga, bodisi kuhinjske posode, orodja za vsako obrt, železo za kovanje, stavbni materijal, cement, traverze itd., naj bo zagotovilo vsakemu, da bo vseskozi postrežen z največjo pažnjo in skrajno nizkimi cenami.
Kar najvljudneje vabim vse, da si ogledate brez obveze bogato zalogo, ter se priporočam vdani	.	.
Josip Zalta.
VZAJEMNA
ZAVAROVALNICA
V LJUBLJANI, DUNAJSKA C. 17
je prva slovenska zavarovalnica
SPREJEMA:
v požarnem oddelku: Zavarovanje vseh poslopij in premakljivih predmetov, ki se poškodujejo p« ognju, streli in eksploziji svetilnega plina, cerkvene zvonove proti razpoki, steklo in in zrcala proti ubitju, po znano nizkih cenah. V življenskem oddelku: zavarovanje na doživetje in smrt v vseh sestavah, zavarovanje na otroško doto, rentna in ljudska zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji.
Ljubljanska gradbena družba z o. z.
Gradbeno podjetje in tehnična pisarna izvršuje po najugodnejših cenah vsakovrstna najmanjša in največja gradbena in tesarska dela, vsa hišna popravila kakor tudi — specijalne fasade iz kamna. —
Ljubljana, Slomškova ulica it. 19
Tal. 25-27.
Stanje vloženega 'denarja nad 36S milijonov dinarjev.
Sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanjü. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine obč. denar.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen.
Hranilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posestva in menice.
RENTNI DAVEK
od vložnih obresti plačuje hranilnica sama, tako da vlagatelji dobe polne obresti brez odbitka.
Ustanovljeno leta 1879 Telefon St. 2553
Ključavničarstvo
Avgust Martinčič
Ljubljana, Rimska cesta št. 14
Prvo In edino podjetje za napravo jeklenih valčnih zastorov v Sloveniji
priporoča napravo novih jeklenih valčnlh zastorov in njihovo popravo po konkurenčnih cenah ter Ima vse pripadajoče blago stalno na skladišču. Izdeluje in se priporoča za naročilo solnčnih plaht, okrižij vsake vrste od preproste do najbogatejše izpeljave, škarjasta omrežja, železja za štedilnike, ventilacije raznih vrst, razno okovje, železna vrata in okna, okrogle železne stopnice, predpečnike Iz železa in bakra itd. — Stalna zaloga štedilnikov v priznan) vestni in solidni izvršitvi!
IVAN KRIŽNAR
Ljubljana, Hrenova ul. 9
Splošno krovstvo
Stiibeiio podjetje
*t MATKO CORK
LJUBLJANA MIRJE 1-3
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
Telefon itev. 2006
Brzojavke: Kredit Ljubljana Telefon St.: 2040, 2457, 2548,
interurban 2706, 2906
Izvršuje vse bančne transakcije v tu- In Inozemstvu Safe-deposltl
„TRIGLAV“
Generalno zustopstvo zn Slovenijo
v Ljubljani. Dalmatinova 11. Tel. 2929
priporoča Članom društev zavarovanja vseh vrst osobito pa proti škodam vsled požara, vloma, razbitja šip ter zakonitega jamstva.
V poslednjih 5 letih izplačane škode Din 108,326.901 Polno vplsČana delniška glavnica Din 6,000.000-. Sklenite vedno vsako zavarovanje samo pri našem domačem zavodu
MATIJA TERLEP
Ljubljana 7, Sv. Jerneja cesta
priporoča svoje podjetje, kovanje konj, vozov In kolarstva
In {Vodovodni Inštalater,11 klepar In krovec
zaloga Skrile (streSnikov)
■ ::l
::::
LHlii
Pollnnskn cesto Številko 8

POSOJILA
na hiže In posestva
posreduje najknlantnejše
Gospodarska pisarna
Jos. Tribuč na Ollncah pri Ljubljani
Načrte
■ II Ul za stavbe, poslovne lokale, za adaptacije stanovanj In trgovin, ■ I nadzorstva zgradb in vsakovrstne cenitve, kakor tudi umetniška soji delovanja in stavbene nasvete Ulil daje In prevzema tehnični biro
„Tetina11, družba z o. z.
Ljubljana, Mestni trg 25/1. - Telefon 2508