SLOVENKA Glasilo slovenskega ženstva Št. 22. V Trstu 23. oktobra 1897. Letnik I. Taki so ... . Ljubkoval je z Minko, Rozo, S črnooko Frauico, Zdaj zahaja k plavolaski lu ji bega glavico. Ko mu ta več ne ugaja, Pohiti še v drugo vas, Da tam gleda brdki Jeri V grškolepi nje obraz. Vsaki uudi pregorečo Ljubav svojega srca, lu dekle jedna kot druga Srčno rada ga ima. A'^saka dobro zna molčati, Kar o sreči svoji ve — On pa vse za nosek vodi Te norčave ljubice. Kristina. Jeseni. Listje, ki raz drevja pada, Vjelo se mi je v lase ; V dušo mi iz te jeseni Padle sanje so težke , . . Stezam se na mehkem mahu ; Kaj mi to in to je mar ! Vzdrami se, sanjava duša, Le premišljati nikar ! Vida. Prva sreča Slike po naravi — Ruski spisala M. Kresto\ska, po izvirniku po- slov. Adolf Pahär. (Dalje). IX. Kar so se duri njene sobe, sunjene z boso nogo, odprle in na pragu se je prikazala zdrava, riidečelična ženska z leseno posodo v rokah, ruto na glavi in pod- pasanim sarafanom. Od sunka se jß voda v posodi zazi- bala in razploskala. — Glej no,, razlila ! — rekla je ženska, obetala in gledala, kako ji je voda bla po golih rokah. Zina je začujeno gledala nanjo m skoro ni verjela, da je to res ona „kamerfrau , katero je teta Liza obe- ćala poslati. — Torej to ste vi, Matrena ? — prašala je nakonec, da bi se uverila. — Jaz sama! ~ rekla je ,,kamerfrau" ter posta- vivša posodo na umivalnik, poklonila se Zini ter se zase veselo nasmehnila. Za trenotje sta radovedno ogledovali druga drugo. Zina se je nehote čudila, kako malo so podobne tukajšnje hišine (sobarice) petrograjskim. Matrena, ogledavša Zino, je bolestno vzdihnila in podprla lice z rokój. — Mladi ste, gospa ! — rekla je, kakor je dejala včeraj x^ljosina ujanja, samo z drugim, nekako žalostne- jim glasom. — Glej no, kakih sedemnajst let, ne več, imate ? — Ne, že devetnajst ! — rekla je Zina s ponosom in skoro razžaljena, da so jo imeh vsi za tako „mlado". — Glej no, — dejala je Matrena, žalostno majaje glavo, — tudi v mestu so jeli dandanes tako mlade udajati ! — A vi ... a ti si omožena ? je vprašala Zina, katero je zdaj jako zanimalo to vprašanje. ' — Jaz ? — Da, ti ? Priloga 127. št „EDINOSTI" str. 2 „S L O V E N K A' St 22 — Ne, milostna, jaz sem vdova ! Vdova, milostna, ravno na Petrov dan bode štiri leta, kar sem vdova . . — Ali, reva ! - dejala je Zina s polnim sočut- jem ; zdelo se ji je tako grozno, biti vdova. Ali se ti zelo toži ? — Pri delu, milostna, kako bi se tožilo? - de- jala je Matrena začujeni Zini. — Pri delu, milostna se nikoli ne more tožiti. Kadar sem brez dela, nu, tedaj se mi res toži. Od kraja, seveda, tulila sem nekoliko, a zdaj nič. Gospod je milostiv ! — Da, ali si ga, gotovo si ga ljubila V — vprašala je Zina, ki ni mogla razumeti, da more na videz tako dobra Matrena govoriti take grozne reči. Bila je uveijena, da zblazni, ako bi Aljoša umrl. — Gotovo, ti si ga ljubila ? — ponovila je vpra- šanje. — Da, gotovo, kako bi ga ne ljubila, saj je bil moj mož ! — dejala je Matrena in se zasmejala, poka- zavša svo.;e ravne, bele zobe. — Nu, vidiš, in kako toraj, da ne žaluješ ? — — Tako ! Pri možu, milostna, včasi še huje tožiš. Jamejo pijančevati in zadirati se, kako veselje je to V No Zina je neumé majala z glavo. . -- Ti si se rano omožila ? — jo je vprašala. — Kako pa? Seveda, rano, — deje Matrena. — V našem stanu, — nadaljevala je z unemo, ko je videla, da gospa ničesa ne umeje, ker je „mlada", — v našem kmetskem stanu, milostna, se ne more drugače. .. — Zakaj ne? — začudila se je zopet Zina. — 1 'a, glejte, ker je vsakemu delavka potrebna. Brez delavke je tudi slaba v družini ,. . . Mej nami je vselej tako, da hitro, ko je kje kaka deklica za možitev, takoj pošljejo svate tja. Redko, redko katera obsedi kot devica. — No, kako pa ako je grda ? — Kiij to ! Kaj je, če ni lepa ! Z lica se še vode ne napiješ ! Druga je lepega obraza, a kaj pomaga, ako ni za delo ! Pri nas ne gledajo v gobec ; druga J9 grba- sta in kozavn, pa ima zdrave roke in je pridna, tedaj ne glej na to, da je grbasta, bulje nego druga lepotica zna svoj poklic. ,.Bog ! Kako je pri njih vse prosto!" — mislila je Zina, poslušaje in ogledovaje Matreno zdaj še z večjo radovednostjo. — Kadar mož umre, ne žalujejo, ker so na delu : kadar se ženijo, ne iščejo si žene, a delavke ... Na lice ne gledajo .... Samo delo in delo ! A mi ! ... ." Zamislila se je. mijlila si je roko in se trudila, razjasniti sebi ta novi pogled na stvari in razmere, no na njene duri so trkali in nekov poln, mehak glas je vprašal : — Ali se sme k vam ? — To je naša gospodičina, Lizabeta Leksjevna 1 — rekla je Matrena, vide, da Zina ne pozna glasa. Zina je bila v sami jopici, z rokama polnima mij- lovih pen in sama ni vedela, ali sme k nji ali ne. No, ne dovoliti Lizi, se ji je tudi zdelo neumestno. — Vstopite, vstopite, prosim ! — je kriknila zme- deno. -- Aljoša me pošilja k vam, — dejala je Liza j vstopivša z ogromnim, ravnokar natrganim buketom bezga, še vlažnim od jutranje rose. — Poslal me je preganjat vas 1 — nadaljevala je lahno rudéla, kakor bi s temi < besedami hotela opravičevati svoj prihod. — A to sva \ vam z Andrejkom natrgala .... Aljoša je pravil, da j vi ljubite cvetice. j — Ah, hvala Vam . . . Kakova prelest ! pri nas v j Petrogradu se še ni razcvetela . . rekla je Zina. ; Rada bi objela in poljubila to milo Lizo, katera ji : je tako ugajala, a ni se upala tega storiti in tudi roke : je imela vse v mijlu. Zel(> sta ugajali druga drugi, no lahno še bili v . zadregi in rudeli, kadar sta se srečali z očmi. Liza je hotela djati buket v vodo. a ni bilo nobene pripravne vaze zanj. — Matrena, hodi dol in jo prinesi iz moje sobe ! je rekla sobarici. — Nu, seveda! - stria ;ala se je Matrena, okretno odstavljaje posodo od sebe in otiraje roke v svoj sarafan. ¦ — In \i, gospodična, pomagajte tukaj gospej, jaz še ni- , sem pospravila vseh sob. Zina je postajala še bolj zmedena, ko je čula, da < ji bode Liza ,pomagala" : no Liza je vzela posodo z vo- ' doj Matreni iz rok in stopila na njeno mesto. Saj je vam vse eno ? — je vprašala Zino. ; — O, da ! Gotovo, seveda . . — je hitro odgovo- ; rila ta. — No, vendar . . . kako je to ?.. . Nu, to ni težko, — rekla je Liza, smeje se. — In, vedite, pri nas prav za prav nimamo sobarice . . . . ] to je take, kakor so v Petrogradu, da bi samo za go- spodo hodila ; a mi smo tu bolj navajeni sami delati. Hoteli smo iz Šaratova naročiti eno za vas, pa Aljoša je ; pisal, da ni treba, ker vi svojo pripeljete sel)oj . . . Lej, , ! tu za ušesom imate še nekaj mijla. [ — Hvala . . . Da, hotela sva vzeti sé sabo mojo j Dunjašo, ona je že dolgo pri meni služila in od kraja jc soglašala, no potem je odpovedala .... Bala se je dolgega časa na deželi. Zina je nalašč hitela, da bi kar najhitreje končala svojo toaleto in ne zadržavala predolgo Lize kol soba- rice pri sebi, kar ji je bilo strašno sitno, no Liza tega j malo ni opazila in je mirno izpolnjevala prevzeto dolžnost. ¦ — Bože moj ! — je vzkliknila. — Dolg čas na deželi ; in še sobarici ! Nu, jaz razumem, da bode vam morebiti ' še dolg čas, zato, ker pri nas ni posebne zabave, ugod- ; i nosti. a vi ste navajeni tega. No, po mojem je na de- j želi toliko dela in veselja, da je res težavno, dolgočasiti ; se ; to je malodane v mestu prej možno Saj je tam i vedno isto, vedno mej stenami in stenami ... 1 — Nikakor, zakaj mej stenami, — ugovarjala je : I Zina smeje se, — saj se lahko gre na ulico ! i i — In ulice so tam zopet mej stenami ! Kamor po- j j gledaš, same hiše in hiše, neba skoro nikjer ni videti^ : i kakor na hodnikih ! Ne, ne vem, kako je to, nemara zato ^ ! radi tega, ker sem se rodila in vzrasla na deželi, a vse- i ; lej mi v mestu nedostaja prostora ... Ali se vam ni; ' zdelo tako? 1 št. •2i' ,S L O V E N K A- Str. .3 — Ne. navadila sem se ! — reida je Zina smeje se. Ni se smejala zaradi tega, ker se ji je zdelo smešno, kar je govorila Liza, a zaradi tega, ker je tako govore bila strašno podobna Aljoši. Navadno mej njima ni bilo skoro nobene podobnosti, no zdaj pa je zaigralo v izrazu oci, v gubici na nosu, v glasu uekaj povsem Aljošinega in vsled tega se je zdela Zini še mileja in simpatićneja. (Pride Se.) Iz Dr. Dežmanovih spisov. o lepoti in negovanji človeške kože. (Dalje) Kaj je lepota? Mnogi in mnogi, držeči za naj- večjo lepoto ono, kar se približuje uzorom, koje nam je ostavilo grško kiparsko dleto : možem belvederskega Apola a ženam medicejsko Venero, iščejo lepoto v zunanji formi, da, v lupini človeškega telesa, o kojej se bode tu zdaj govorilo. „Lepo je, kar je srcu drago", pravi naš narod, a ker so posameznemu srcu posamezne osebe mile, bila bi potem lepota relativna t. j. vsak bi držal nekaj druzega za lepo. Ali umetniški duh in znanstveni razum ne mo- reta nikakor pristati na to, da je lepoto občutil slučajni osobni vkus pojedinih ljudi. Vzhc vsem raznim pojmom raznih ljudi o lepoti, vendar more biti lepota idealna lepota samo ena in ona mora imeti svoje zakone, svoja absolutna svojstva. Grški modrijan Platon izvaja lepoto in dobroto iz istega vrela, po njem je lepota osobit pojav dovršenosti. Lepota sama po sebi, pravi Platon, je ena, nespremenljiva in neprehodna, popolne ne najdeš v pojedini zemeljski stvari, ah posamezno stvar zovemo v toliko lepo, za ko- hkor se ona približuje ideji lepote. Popolno lepoto moremo si le misliti, a ne moremo je gledati nikjer s telesnimi očmi. Za Platonom je še nebroj učenjakov skušalo točno pojasniti pojem o lepoti. Lažje je torej reci : kdo je lep, nego : kaj je lei)o? V nekem Goethejevem dvogovoru vpraša nekdo : Kaj je lepota ? A drugi odgovarja : Jaz sicer ne znam, a hočem ti jo pokazati. Nek drugi pisatelj spominja se one sužnje, za ka- tero se je neki knez strastno razgrel baš radi njene le- pote, oboževaje v njej pravi ideal krasote, a si sam ni mogel povedati, kje ima ona to amajlijo, ta čar. Nekoč je odrezal nek zlobni zavidnik lepej sužnji lase in takoj se je jela deva dozdevati nelepa, a knezu se je zdela uprav odurna ter le ko so jej lase zopet zrastH in do- biU prejšnjo bujnost, zdela se je knezu zopet lepa, a nik- dar več tako kakor prej. Iz tega sklepa oni pisatelj, da se v lepoti ne morejo razlikovati posameznosti ter da se lepota z razkrojevanjem uničuje kakor cvet, katerega razstavi botanikar na sestavne dele. Mislim, da ne zgrešim, ako pravim, da je miloba (gracija) glavno znamenje lepote. Grška pravljica pravi da boginja lepote, Venera, ima pas, katerega podeljuje ženskim bitjem, a kateremu ga podeli, podeli z istim milobo in moč, s katero si pridobi ljubezen. Ona pravljica pravi dalje, da si je nekdaj boginja Junona (kojej se lepota ne more odrekati) izposodila oni pas, da bi očarala Ju- pitra na gori Idi. Junona se ni torej nadejala nadvladati Jupitrovega srca sé svojimi dražestmi, nego še le s pasom milobe. Iz tega, da boginja lepote, Venera, more posojati pas milobe, drugej boginji, je razvidno, da miloba se ne pri- jema lepote ampak da miloba more kakor dar darovan od lepote pripasti tudi bitju, ki je manj lepo ali celo nelepo. In res opažamo vsak dan, da je miloba brez po- polne lepote : nahajajo se žene, kojih ne se šteje uprav za lepe, ali vendar je vsak obožuje, ker oni duh milobe oživlja vsako njihovo delo in daje vsakemu njihovemu pogledu in celo najmanjšemu kretanju nekaj idealnega. Naj se takej ženi nabere koža in pöbele lasje, njena miloba vendar vsled tega nič ne trpi. Tako more tudi biti lepota brez milobe, a taki lepoti pravi naš narod : »lepo je al je slepo". Lepota brez milobe je kakor telo brez duše ; to je ona lepota ki brzo ocvete, mdobe pa ne more zatreti ni vreme, ni kaj druzega. Kaj je miloba, koja se najčešče združuje z lepoto, vendar more obstojati tudi brez nje in koja razodeva svoj čar tudi v nelepem bitju? Kaj je miloba, brez koje more sicer obstojati lepota, a more samo po njej dobiti mikavost ? Miloba ovija kakor nekov čar vse telo ; ona je bolj gi- banje nego mir, bolj duša nego telo. Narav podaja lepoto rasti, a duša daja lepoto kretanju. Ni je lepote za člo veka, v katerej bi ne bila deležna zajedno duša in telo.- Najlepša ženska zdela se nam bode grda, ako se njena lepota kaže samo na površji, a barvila, trakovi in visoke pete na cipelicah niso prava sredstva, da dosežeš lepoto. Leichtenberg pravi : Biti ono, kar nisi, je v večini slučajev mnogo težje, nego postati ono, s čimur se de- laš. Zato naj se ženski svet trudi biti raje lepim, nego delati se lepim. Tako sem hotel omeniti načelno misel, po kojej bo- dem presojeval lepoto človešlcega telesa in zajedno lepoto kože : ako sem se preveč odda jil, stavite to na rovaš, da sem hotel pokazati, kako more postati po milobi, ki izvira iz duše. vsaka ženska največji umotvor, kojega je ustvarila Stvarnikova roka. Zunanja površina našega telesa je pokrita se zavo- jem, kojega imenujemo kožo. Ona ne varuje samo no- tranjih delov našega telesa, ampak ž njo tudi tipljemo in na njej se nam čisti kri. Koža se prilagodjuje radi svoje prožnosti vsam telesnim formam in ne pretrže se nikjer, dasi je na nekojih krajih tanjša in prozornejša, tako da se iz pod nje vidijo krvne žilice. Koža je dovolj debela in celo na najnežnejših roči- cah debeleja od rokavic, koje varujejo roko. Ona ni povsod napeta ampak je na več krajih obično blizo pre- gibov nabrana in po teh naborih osobito po onih na ro- kah so hoteli stari narodi kakor tudi dandanes ciganke str. 4 ,S L O V E N KA" St. 22 prorokovati bodočnost. Taki osodni proroki so imenovali svojo umetnost božansko, upiraje se na sveto pismo, kjer se pravi : ,in na tvoji roki bode znamenje kakor spome- nik pred tvojimi očmi*. Proroki (Chiromanti) so razliko- vali na roki pet glavnih in sedem stranskih črt. Prva, glavna črta se je zvala črta življenja (linea Vitalis) ; ona začenja med palcem in kazalcem ter zaokrožajoč palec sega do zapestja. Ako je ta črta povsem jasno izražena, pomeni po sodbi ch romantov dolgo življenje. Ona stran- ska črta, ki se je zvala Venerin pas, med kazalcem in sredincem, znači ako je jasno izražena, srečo v ljubezni. Mlečna stezica (via lactea), postranska črta življenske črte, ako je dolga in nepretrgana, znači sposobnost za vednosti in umetnosti. Nočem dalje govoriti o tej nazovi- znanosti, saj vem, da se nobena lepotica več ne boji teh naborov, hočem rajše omeniti onih naborov, kojih se boji malo ne vsaka ženska in s popolnim pravom ; to so nabori na čelu in na licu. Marica. (Pride še.) Odgovor. Jaz naj misel razvozlam, Kaj vse skriva srčni hram, Pevcem, iz nebes poslanim ? Vedno hrepene — a kam In zakaj, vedo li sami? Iz življenskih zdaj omam, Zdaj nazaj v metež življenja. Kaj je pevec? To le znam : Ali sam je pravi človek, Ali človek ni — on sam. Anton Medved. Človek v svojih sklepih. Pripravljam se in sklepam, Kako bi sleharn dan Preživel, le da ne bi Preživel ga zaman. Zdaj čutim — vsaki Človek Je dober v sklepih vsaj In miren tudi, dokler Ne pade v greh nazaj. Vse, kar je kdaj zagrešil, Pomanjšati ume, A kar storiti sklene, Storjeno vidi že. Anton Medved. Dopis iz Češkega. Deset let je tega, kar je prihajalo v Pragi dvakrat na teden ob 6. zvečer večje število učiteljic in učiteljev v mestno žensko šolo v šolskih ulicah. Zasedli so mesto v veliki šolski dvorani ter se razveselili, ko se je na vratih prikazal sivolasi gospod visoke, vitke rasti se svojim prijaznim in milim Hcem. Bil je ta gospod Jan Lego, uradnik češkega muzeja, ki je prihajal iz ljubezni do slovanske ideje, predavat nam najprej v slovenskem a pozneje tudi v hrvatskem jeziku. Najprej smo čitali „Nemčevo babico' ter se učili iz nje izrazov in slovnice. Blagodoneči, zveneči slovenski jezik, kakor nam ga je citai gosp. Lego, ugajal je vsem nepopisno. Iz simpatije do bratskega nam naroda slovenskega smo se učili tega jezika, ter jeli ga ljubiti. Lego je se svojim entuzijazmom za Slovence še poživljal naše sočutje, da smo vzplamteli še v večji ljubezni do njih. Ko smo pre- davanje razumele, vstregel je naši želji ter nam dal naslovov slovenskih učiteljic, da bi tako imele živo zvezo se slovenskimi sestrami, s katerimi bi se podpirala slo- vanska vzajemnost a pospeševalo še bolj znanje jezika. To dopisovanje ni, žal, trajalo dolgo, a to ni vendar zmanjšalo ne predrugačilo simpatije do Slovencev in sočutja za vse, kar se je dotikalo njih. Toliko sem Vam hotela povedati, ljube slovenske sestre, da boste vedele kako čuti za vas bratski narod, ki plamti za vas v resnični bratski in sestrski ljubezni, ki ne obstoja le v praznih frazah, ampak se kaže tudi v dejanji, dasi je visoko na severu in je med nami in Vami mogočna nemška stena. Bil je takrat prvi tak krog, ki se je učil slovenski, a bil ni zadnji ; ko smo po dveh zimah zvršile slovenski in hrvatski tečaj, sledili so nam drugi učenci. Sodite potem, so li nam Slovenci mili ! Bodite si v svesti da one učiteljice in učitelji, kateri goje v sebi ljubezen k slov. narodu, bodo to ljubezen zn;>le tudi vcepiti njim izročeni mladeži in ta ljubezen se bode potem širila v raznih vrstah češkega naroda. To sem Vam hotela reči danes za prvi pozdrav iz Češke, prihodnjič Vam napišem nekaj iz našega ženskega sveta. Vilma üeidlova-Sokolova. Denar in sreča. Spisala Marica. (Dalje). „Če ima kaj pameti in kaj samoljubja, ne bo ga več", reče Milena. „Će ga ne bo, ti bo pa žal, to ti povem, Milena žal ti bo, ker ti ga še vedno —" „Molči, ne spominjaj mi ga več, če me nočeš raz- jeziti. Čul je morda o moji sreči, zato je prišel, o, Irma, denar, denar, ta je mogočen magnet." „Ah, Milena, kako hočeš, da je znal, saj se mu je videlo iznenađenje, ko te je ugledal." „Komedije, komedije, draga moja in nič druzega." fet. 22 ,S L O V E N K Str 5 „In kako te je gledal nepremično žalostno." „Zato ker zna, kakovo moč je imel vedno na me njegov pogled, da sem mu zanj odpustila vse, ali zdaj, zdaj ga ne pogledam več, ne spregovorim ž njim." Rekše zagrabi blazino ter jo vrže od vzglavja do vznožja." „K pogrebu jaz ne grem", rekla je Irma po obedu, ko jo je Milena vprašala, ali pojde ž njo. Umrla je mlada deklica iz ene prvih rodbin pri svetem Ivanu, ki je bila z Bernetovimi dobro znana. Proti četrti uri je šla torej MUena sama do doma umrše deklice. . Mnogo ljudi je že tam zbranih, ko pride Milena. Duhovnika sta oba tam, župnik in kaplan. Posled- nji gleda v eno mer pred se ; pri svojem opravilu bil je natanjčen, vesten in strog, razven tega pa živ in vesel, kakor so zahtevala njegova mlada leta. Učitelj Gornik je pristopil k Mileni ter se pogo- varjal ž njo, dokler se občinstvo ni vvrstilo v dolgo vrsto. Pred cerkvijo postanejo in ko pogleda Milena v stran, sreča se z Denkmanovimi očmi, ki je stal tam naslonjen ob svojo sabljo. Čutila je, kako ji je zginila kri z obraza, a za malo časa šinila tem močneje v glavo. Obrnila se je urno na drugo stran, tam pa je baš iz vrste izstopil Gornik, ki je gledal tudi njo. Iz cerkve je hitela Milena proti vOi in ko je imela stopiti iz glavne ceste na stezo ob griči, stal je za ovin- kom Denkman. Pustil JO je, da je bila kakovih petnajst korakov pred njim, potem pa je šel počasi za njo. Veselilo ga je menda, kakor otroka, da jo je mogel jeziti in jezila se je Milena, ko je prišla v svojo sobo ter vrgla klobuk, rokovice, vse tija po postelji v nered. Prešla je parkrat čez oči, kakor bi hotela pro- strici sitno solzo ter stopila k oknu, ter le še videla, kako je mimo počasi stopal Denkman. Pred par leti je bil Denkman uradnik pri sodišči v Trstu. Stanoval je v isti hiši, kakor Bernetovi. Početkom srečala sta se z Mileno slučajno in redko kedaj na stopnicah ; pozneje srečavala sta se češče in ne ve se, kdo je bolj pazil na odhod ah prihod druzega. Zagledala sta se in se ljubila ter si dopisovala tajno, ker Milena ni hotela, da bi še vedeh njeni sta- risi. Čez leto dnij je bil Denkman prestavljen in kmalu potem je prenehal popolnoma z dopisovanjem do Milene. Preteklo jo zopet leto dni in Milena je morala sli- šati od prepostrežnih ljudi, da je zaročen. Potem pa nič več, do sedaj. To in vse srečne in potem nesrečne dni prešla je Milena se svojimi mislimi, ko je ob postelji sloneč, nemo zrla predse. Zakaj se plazi zdaj tod okoli ? Si li s tem krati čas tu na dežeM ? Je-li shšal o moji, naši sreči ? Da, tako je ; denar moj mu je na srci — oh, zakaj nisem uboga, videla bi, če bi še letal za mano ! Brrr, vsi enaki, denar in le denar, naj bo potem žena kakoršna hoče ! In vendar so pri tem veliko krive žene same. Rade trosijo bogato na vse strani, doma ni, da bi se poprijela dela ; po modi, najnovejši modi mora biti vse na njih in l?rog njih, ne da bi si same kaj poma- gale. To vse stane, stane mnogo denarja, a od kod jih vzemi mož-uradnik ? Sodeč vse enako, boje se zakona, ter hrepene le po doti, vehki doti, in ni jim jemati v zlo. Radi tega tako malo premislijo dekleta, ko se kdo vname za nje, hitro vporabijo priliko ter se udajo pr- vemu brez ljubezni. Tako hočem storiti tudi jaz, samo Denkman naj mi ne hodi pred oči, samo on ne, on ne! Nastala je noč prej nego navadno, ker so se na nebu zbrali gosti, temni oblaki, iz katerih je od časa do časa švignil blisk in temu sledil zamolkel grom tam ob morji. Pihal je močen veter, noseč v obraz redke, debele kaplje. Bernetovi so baš vstali od večerje, ko zashšijo na stopnicah zvonki glas kaplanov in globoki bas učiteljev ter žvenket Denkmanove sablje. Irma in Milena, ki je v hipu prebledela, spogle- data se. Zadnja vstane in gre došhm nasproti. „Sam Bog poslal nam je tega soldaškega fanta, da nas reši iz zadrege", pravi po prvem pozdravu veselo kaplan, sedši s prišedšima k mali okrogli mizi. „Ker je moral baš te dni Dolenec odpotovati, bili smo prav v zadregi, zdaj pa imamo tu izvrstno moč, kaj ne, brate?" ,,Izvrstno ne, a slabe moje moči so vam vse na razpolaganje", odvrne Denkman, poklonivši se lahko in priidši z očmi vso družbo. Milena je bila tiha in užaljena ; saj je bila pre- pričana, da je to le izgovor ter to med njimi dogovor- jeno. Jezila se je najbolj, mislec, da jo imajo za tako malo bistroumno, da ne bo opazila njih zvijače. Brali so svoje uloge resno, le šepetalec, kaplan, rekel je tu pa tam kaj dovtipnega, kar pa ni vzbudilo humorja, ne pravega smehii nobenemu. ,,Prebrano je", pravi učitelj, „za prihodnjič, upam, ne bo nam treba knjig ; se šepetalčevo pomočjo opra- vili bomo brez njih. „Priporočam se, gospoda igralci, da se naučite !" Svetel bhsk, ki je posvetil skozi na pol zaprte ve- trnice, ter za tem močen strašen tresk, presenetU je vse tako, da so ostali tihi nekaj sekund. Irma, ki je med igro sedela s knjigo v roki, je pristopila k družbi. „Zdaj ne morete v vas, nikakor ne", pravi vsto- pivši Berne, ,,če ste končah, sedite tu in zabavajte se. MUena, pojdi po butiljko našega in nalij gospodom. Zgi- nil je v vratih, zunaj pa je razsajal vihar in debele de- ževne kaplje so pluskale ob okna. Sedli so okrog mize. Irma kraj učitelja, njima na- sproti Denkman, kaplan in Milena pa vsak na en konec mize. „Kaj ste čitali tako pazno?" vpraša učitelj Irmo. „Le ultime lettere di Jacopo Ortis." „Aha, laški Werther !" vskhkne oni. „Pustite Werthérja, kaj Werther, nič Wertherja, kaj Str. 6 .SLOVENKA« St. 22 ne gospodičina, mi dva ga nimava rada", pravi liaplan Mileni. „Da resnico povem, ne ; dasi imatn rada, da mož ima srce, da čuti, globoko čuti, vendar je ta junak pretiran." „Gospodicina govori prav tako, kakor mislim jaz", pravi Denkman, a ona se ni ozrla vanj, kakor je morda mislil. „Sentimentalen, presentimentalen je ta junak in to vsi trije Wertherji v vseh treh jezikih", pravi učitelj. „0 prosim", dé Irma z gracijoznim poklonom in zapeljivim pogledom ; „moj Werther — Jacopo Ortis, katerega zdaj čitam, je plemenitejši od nemškega, kajti ne samo ljubezen do nedosežne ljube, nesreča njegove domovine in bolest, da je bil iztiran iz nje, katero je lako ljubil, gnala ga je v smrt." „Saj piše tu, glejte : „Edini plamen, ki oživlja še trudno moje telo, je upanje, da poskušam osvoboditi kedaj svojo domovino." In tu le zopet o tlačiteljih nje- govih rojakov : „Hočeš, da beračim zavetja in službe v deželi, kjer me smatrajo tujcem in od koder bi me mo- gel izpoditi kapric vsacega ogleduha?" In tu piše zopet ponosno : „Nesrečni smo, a ne slepi, ne podli, ne manjka nam poguma, ampak moči." „Njegova nesreča in žalostni konec njegov, da se opravičiti, on je bil nesrečen v vsem." Govorila je to s prijetnim, melodijoznim glasom in primernim povdarkom, da so vsi strmeli vanjo, posebno je učitelj zrl zamaknen na mala rudeča ustna, ki so se odpirala malo in naglo. „Kdor je pisal Wertherja, Ortisa, Zorina, moral je biti blag človek ; imeti blago, čuteče, usmiljeno srce za ves človeški rod. V vseh treh so divne misli, krasne slike in prizori, ali junak, junak !" rekla je Milena. Ko odložimo knjigo, smili se nam trpeči junak, a smili se nam ne radi nesiccne svoje ljubezni, ampak radi bolnega svojega duha. In Werther je med temi najveći bolnik. „Glejte, De Amicisivega otroka, ki daruje iz hva- ležnosti zavitek žebljcv, katere izdeluje njegov oče ; otrok, ki kazaje ljubezen svojo do prijazne gospe, ji pošepeta na uho : ,.Moj oce dela šcete* : In ce pustimo otroke, nadaljuje razvneta Milena, ,.poglejmo junaka — učitelja njegovega. Nesrečno zaljubljen je kakor Werther, le časa nima to- liko, da bi mogel premišljavati nesrečno svojo ljubezen. Preganjan po svojih nadzornikih, katerili ima malone to- liko kakor učencev, vrhu tega najslabše gmotne razmere, pomanjkanje ; pri vsem tem. pa je krepkega duha, po- gumen, da dospe po devetih trudapolnih letih do boljše sreče. To je junak in ne oni, ki ga maje vsak veter*. Razvnela se je bila samega oduševljenja, temna ru- dečica je zalila njen bolj bledi obraz. Govorila je mirno brez gestikulacij ter svojemu govoru dajala življenja le sé svojimi očmi in s povdarjanjem važnih besedi. Ker ji ni mogel oporekati nobeden, vjemali so se vsi v tem ter vzajemno pobijali ono pretirano sentimen- talnost v vezani in nevezani besedi. Pozno v noč so odšli igralci diletantje. Irma in Mi- lena sta jih spremili do vrat ter potem molče in zami- šljeno stopali nazaj po stopnicah do svoje spalnice. Denkman ni mogel prehvaliti Mileninega zdravega mišljenja in bil navdušen zanjo bolj nego kedaj. Učitelja jo spremljala Irmina podoba kakor senca, na uho njegovo donele so vedno le njene bes de ; ka- plan je pa molčal, potem, ko je pohvalil Bernetovo iz- vrstno vino. V mali, prijazni hišici ob cesti vbadalo je kaj mar- ljivo pri nizkem oknu mlado, bledolično dekle. Le ko je končala droben listič ali malo cvetico pri finem svojem delu, ozrla se je po cesti navzgor ter za tem zopet vezla dalje. Bila je mala, drobna stvarica, ki je sedaj bila vi- deti bolna od prevelikega napenjenja pri sitnem svojem delu. — Bled, okrogel, pravilen in krasen obrazek njen raz- svitljevali sta dve veliki, kakor oglje črni a navadni, dobri, negloboki in neizrazni očesi. Bila je Ema Jenkova, ki je z delom svojim poma- gala svoji nepremožni rodbini. Učitelj Gornik jo je videl ter se vanjo zagledal, po- vedal ji, da jo ljubi, sprejela ga je, če ne posebnim ve- seljem, vsaj z iznenađenjem ter se ž njim zaročila. Vsak dan po šoli je bil pri nji ter njo, ki je skoraj zmiraj sedela molče, kratkočasil z anekdotami in dogodki, ki so bili časi malo duhoviti, včasi pa nič. Ona se je pa smejala vedno prav topo in to tem bolj, čim manj smešno je bilo. Govornik pa ni opazil tega, videl je lepa rudeča njena usta in dve vrsti belih zob. Sedaj ga ni bilo že dva dni, včeraj je prišel ter bil proti svoji navadi jako malobeseden in odšel je tudi prav hitro. Ema je bila ena onih oseb, katerim je vse i enako in katere spravi malo katera stvar iz navadnega tira. Vendar pri oknu sedeč, je premišljevala, kakova sprememba se je mogla zgoditi z njenim Matejem. Da bi ji bil nezvest, se ji ni še sanjalo; kako neki, ko ji je ne da bi ga vprašala po tem, zagotovljal tolikokrat, kako i prisrčno jo ljubi! Eh, pa delo mi gre tako brez njega bolj od rok, ' mislila si je ter hitela vezti dalje. Solnce se je že nagnilo k zatonu, ko potrka Gornik ter za tem urno vstopi k delavni svoji Emi. „0 vendar kje si bil do zdaj?* „Eh, kje neki ; v šoli", odvrne on nevoljno, „po- tem pa pol ure s kaplanom pri Bernetovih, zdaj je ta- koj noč. „Slabe volje si videti nocoj, kaj te je razsrdilo ? »Paglavci v šoli, kdo drugi? Oditi pa moram kmalu, veš, ker nocoj imamo vaje ; prišel sem samo, da te pozdravim". In bil je res slabe volje, a ne radi šole, ainpak ujezila ga je Irma, ki mu je ves čas zabavljala ter ga mučila. Jenkova Ema je nesla namreč nekaj dela k Ber- netovim ; Irma jo je videla in ko je izvedela, - kdo je, zvabila jo je k sebi, da jo spozna St. 2-2 .SLOVENKA" Str. 7 Se smehom govorila je potem Mileni o njej ter bolj nego čez njo zabavljala je čez. Gornika, ki si je izbral „punćiko". Ko je bil danes gori v vili, prepričevala ga je prej se smehom šaleč se, a potem resno, da Ema ni zanj. Prepričala ga je tako. da je sklend sam pri sebi ji dati slovo. Dejal pa ni ničesar, le v zadregi zvijal si je dolgo, dolgo svojo smotko, govorjenje njeno pa mu je prijalo in zdele se mu je jako laskavo. Prišedši k Emi pa, razdrl se je sklep upadel mu je pogum. Ganila ga je dobrota njena, ki je izvirala bolj iz nevednosti in plitvosti, nego prav iz srca — naj- bolj je nanj uplivala njena lepota. Lepega popoludne šh sta Irma in Milena v mesto nakupovat raznih stvari. Ker sta odpravili zgodaj, pred- lagala je Mdena, naj bi šli na ,Molo sv. Carlo*, od koder se vidi tako divno na odprto morje. Jesensko solnce je jelo zahajati. Oblaki od ogujeno- rudečega do najbolj nežnega roza in od pomarančasto- rumenega do skoraj bele barve igrali so se ob solnci na obzorji, kažoč razne slike in forme. Ni ga lepšega razgleda, nego je oni ob zahajajo- čem solnci na odprto sinje morje. Milena, ki je imela mnogo čuta za naravine lepote, je stala zavzeta skoraj na samem robu luke. Na desni in levi strani so staH manjši in večji parobrodi tu in tam pa ladije z jadri in brez jader. Sko- raj pod zidom, kjer je stala Mdena, bilje čoln in v njem ribič, ki je sedel mirno in hladokrvno, kakor bi bil sam. Ne mene se za gledalce na luki, držal je svoj tr- nek v roki ter pel pred se preprosto dalmatinsko pesen. „Glej, kakova idila, Irma", opomni Milena, „glej ga, kako se ziblje v čolnu oh, zavidanja vredni človek !" A Irma ni videla, ne slišala svoje tovarišice. Življenje na luki postajalo je vedno živahneje. Vo- zovi so drdraU, črni mornarji vpili drug na druzega, pa- robrodi so žvižgah, ropotala težka bruna in železni drogi, katere so nakladah na ladije. Meščani so se začeli sprehajati in važno govoreč in razpraljajoč nevažne stvari šetali se gori in doli. A tudi tega ni gledala Irma. Prva ladija tu ob kraji .Minerva* ta jo zanima. Mlad gospod stopa urno po nastavljeni deski z luke na ladijo ter prihaja iz nje vedno srditejši. Mornarji njegovi pa hite znašati razne stvari na suho ter je vkrcajo v drugem redu molče in v strahu. ,Glas, rast, kretanje to vse je njegovo; da, Anton je', pravi poluglasno Irma, prime Mileno za roko in obe odideta od kraja. Po deski na suho je prišel mladi gospod, ki je obračal Irmino pozornost na se, baš tedaj, ko sta šli oni dve mimo. Popravljal si je zapestnici ter jezno mrmral v polno svojo svetlo brado, kar se njegove oči ustavijo na Irmi. Naglo vzdigne klobuk ter s popolnoma drugim izrazom na svojem obrazu pristopi k njej ter ji poda svojo roko. ,Kako naključje, gospod Petris, kaj ste prišli sedaj, ali odhajate iz Trsta ? Ah, da, skoraj bi bila pozabila — gospodična Berne, gospod Petris, trgovec* On se pokloni ter pravi: .Ne, milostna, jaz sem zdaj stalno v Trstu, a nekaj svoje trgovine sem dal vkrcati. S temi ljudmi je res križ, a prišel sem pa vendar še o pravem času, da sem rešu — kaj pa vi milostiva, žalujete, če me ne moti vaša obleka." ,Da, po svojem soprogu", odvrne ta ter vzdignivši glavo, pogleda mu naravnost v oči, da bi videla učinek svojih besedi. On pa ni spremenil svojega izraza ter z navadnim prejšnim glasom jo vpraša, obrnivši še za trenotek tudi v Mileno, ali sme ž njima nazaj v mesto. ,Kakor vidim, gospod Petris, najini osodi sta si podobni", pravi Irma ogleduje klobuk njegov in črn ovoj ob njegovi rami. „Da znaki žalosti so po moji materi, katere sem oblekel, ko sem je komaj odložU po svojem očetu. Ali imate še daleč, če smem vprašati?* „Daleč, celo do svetega Ivana", odgovori Milena, do katere se je bil obrnd Petris. „Da, sedaj ostanem -še mesec dni pri dobri svoji Mileni, potem se pa vrnem zopet v opustošeno svoje stanovanje v mestu", pravi žalostnim glasom Irma. ('Pride še,i. Ta zadnji hip. V poljub daj usten svojih ,Rubinov' kras, Poglej le enkrat ljubko Mi še v obraz ! Očij naj gledam tvojih Nebeški Car, Prej ko usode krute Me stre vihar. Glej solnčice pomika Se že za hrib —, Oh, ljubi me — kot nekdaj Ta zadnji hip ! ! Kristina. Kakšna naj bo soba za bolnika ? Najboljšo in najprijaznejšo sobo za bolnika ! To je prvo, kar navadno zahteva vsak zdravnik. Soba mora biti prostorna in mirna, na vsak način ne sme biti taka' da se hodi skoz njo v druge sobe. Kjer je mogoče, pripo- ročati je za bolnika celo dve bolniški sobi, jedna za ponoči, druga za podnevi, tako da se jedna vedno lah 60 zrači in snaži, ne da bi to neobhodno potrebno delo nadlego- valo bolnika. ~ Str. 8 .SLOVENKA" Št. 22 Postelja naj bo brez takozvanega ,.neba", katero je za bolnika prav tako kakor za zdravega brez koristi, pač pa mu lehko škoduje na zdravji kot posebno pripralje ni prostor za prah. Tudi pregrinjala in poblazinjeno po- hištvo ne spada v bolniško sobo, katera naj bo preprosta, kajti le kot taka snaži se lehko in hitro. Seveda ne sme narediti soba vzpričo svoje prepro- stosti utiša, kakor da bi bila »oropana" in zapuščena! Prijazne podobe na stenah, na katerih obvisi rad pogled bolnikov, preženejo mu marsikatero slabo uro, katera še celo zdravega razdraži, kaj še le bolnega ! Zdravniki trde, da je okrevanje bolnega človeka od- visno celo od barve in vzorca tapet ali pa navadne sten- ske slikarije. Marsikdo ve morda iz lastne skušnje, kak- šne grozne obraze, mogoče celo hudiče, je zrlo njegovo oko v arabeskah po stropu in stenah, ob času mrzUčne bolezni. Zatorej se svetujejo za tapete mileje barve in preprosti vzorci, kateri vpHvajo pomirjevalno na bolne živce. Tudi prijetno tikajoča ura z razločno številno ploščo naj ne manjka v bolniški sobi in še nekaj, kar posebno razveseljuje in blaži bolnika, to je stojalo s cvetlicami. Sveže zelenje de tako dobro našemu očesu ! Pripomniti pa moramo, da če cvetlice cveto, ne smejo biti opojnega, močnega duha. Sploh pa je znano, da le hstje tvori kisik, ki nam je v življenje potreben, cvetje pa samo rabi kisik in oddaje dušik. — Še večje važnosti, nego soba, je bolniška postelja. Prvo je, da je dovolj velika, tako da se boltiik v njej lehko steguje in obrača po svojih željah in potrebah, na- dalje naj ne bo niti prenizka, niti previsoka. Najpriprav- nejši so železni postelnjaki, pol metra visoki z zmetmi, na katere pride zimnica. Odeja se mora seveda ozirati na bolezen, na bolnika in na letni čas. Za blazino je boljše vzeti žimo, kakor pa peije. Sploh je žima, kakor za vsako posteljo, sosebno pa še za bolniško najboljša, ker je elastična in zračna, dočim je pernica vroča in ne- rodna, tako, da bolnik navadno prosi, da bi se mu po- stelja postiljaja vsako uro na novo. Dobro je, ako stoji postelja tako, da se naslanja na steno samo z vzglavjem, ker se tako lažje streže bolniku in pa prahu se pride pri snaženji prej do živega. Skrbeti se mora tudi, da stoji postelja tako, da lehko pridejo solnčni žarki do bol- nika in da ta lehko pogleda iz postelje pod milo nebo. Seveda ne sme biti prebhzu vrat, niti preblizo okna. Oblečen naj bo bolnik tako, da se nikakor ne utrudi pri preoblačevanji in da se tudi lehko razgali, kadar to zahteva zdravnik pri preiskovanji. Obleka naj bo torej preprosta in snažna, brez vsakih umetnih zaponk. Pogostega preoblačevaftja se ni treba prav nič bati,- kajti če je obleka celo suha in dobro segreta, nima za bol- nika nobene opasnosti, kajti snaga je prvi pogoj za okre- vanje. Snažno telo, snažna obleka, snažna postelja, snaž- na soba ! Vsak dan naj se obrišejo tla — tudi pod po- steljo z vlažno cunjo. Tudi pohištvo naj se obriše na ta način, kajti navadno se prah ne obriše, ampak samo raz- praši na vse strani, da potem spet »sede" na svoje stare prostore. Ravno prah je pa najhujši strup za naše zdravje ! Toreji kar se ne da dobro osnažiti, naj se ne postavi v bolniško sobo. Vsak dan naj se soba dobro prezrači. Okna na ste^ žaj ! kajti če potrebuje zdrav človek čistega zraka za življenje, tedaj velja to za bolnega dvakrat bolj. Prepiha se ni bati z ozirom na bolnika, kajti ta se v postelji lehko obvaruje, da ga ne zadene direktna sapa. Po zimi je treba mnogo več pozornosti, nego po leti ! Vsa sred- stva za izboljšanje zraka, ki se ponujajo in prodajajo in kupujejo, kakor n. pr. tisti dišeči papir in pa svečice, prah itd., ki se užiga, vsak zrak le pokvari, ne pa zbolj- ša. Jedino, kar bi bilo nasvetovati sosebno pri prsnih boleznih, je znani ekstrakt iz aromatičnih šil smrekovega drevja in drugih iglovcev. Toplina bolniške sobe je jako važna, torej ne smemo pogrešati toplomera v njej. 14 do 15° R je navadno naj- primernejša toplina za bolne in zdrave. Pri vročinskih in mrzHških boleznih se mora znižati na 12" R, pri slabih malokrvnih osebah pa zvišati na 16 do 18° R. -J Za kurjavo se najbolj priporoča suh les, ker najmanj pokvari zrak, seveda je dražji nego premog, koks ali šota, ki provzročajo pri gorenji dim in nezdrave pline. Za podžiganje naj se rabijo švedske vžigalice, pri nas seveda one sv. Girila in Metoda, katere se hvalijo soglasno, po vsej pravici, kot izvrstno blago. Konečno še nekaj malenkostij, ki pa so tudi vredne našega pozora Vrata naj ne škripljejo in se zapirajo ko- likor mogoče tiho. Tudi korakati se ne sme trdo okoli bolnika. Po leti naj se pazi, da veter ne ropoče z veter- nicami. Govori naj se tako, da bolnik vse razume. Če pa je kaj tacega, kar se tiče njega in njegove bolezni, a se mu noče povedati iz nežnih ozirov, obravnava naj se zunaj bolniške sobe. Bolniku ne kaži nikoli nepotrpežljivega obraza ! Iz vsake črtice naj mu. sije naproti največja ljubezen in skr- bljivost, katera ga navdušuje, da prenaša svoje bolečine z zaupanjem, da ozdravi, kar je dostikrat več vredno, kakor strupeni praški in razhčne krogljice ! Priredila Marica 11. Deček in konjiča.. Izrezali konjiča oče Lesena lepa so mi dva, Nobeden pa voziti noče. Mar noče ali pa ne zna. Zato ju na semenj postavim, Zamenjam ali ju prodam, Da le oba od hiše spravim. Jeziti pa se več ne dam. Kedor pa je navajen ježe, Kotreben temu je konjič. St. •22 S L V E N K A" Str. 9 Čeprav ne more vleči teže, A uren bodi kakor ptič. A tacega zaman tu iščen, A to pa vem. kje se dobi, V nebesa droben list napišem, Naj svet Miklavž ga priskrbi. Marica II. Književnost in umetnost. Slovanska knjižica. Snopič 65-68. Cena 72 kr. Slučaj usode. Roman, spisala Pavlina Pajkom (s sbko) Oceno prinesemo prihodnjič. ,JirvaUkn Matica'' je razposlala svojim členom „Izvestje Matice Hrvatske za upravno leto 1896." Le- tošnje knjige „Matice" so: L Kučera : Vrieme in vjetar. Črtice iz meterologije ; 2. Klaić : Bribirski knezovi od plemena Šubič ; 3. Pinter : Njemačka književnost ; 4. Šenoa : Sabrane pripoviesti. Zvezak osmi ; 5. Turgenjev : Lovčeve bilježke, preveo Mirko Dioković ; 6. Fürst : Kraljević Radovan. Tragedija ; 7. Osman — Aziz : Bez svrhe. Pripoviest ; 8. Tresić Pavičić : Car Simeon. Tra- gedija ; 9. Novak: Dvie pripoviesti ; 10. Leskovar: Sjene ljubavi. Pripoviest. Knjige, katere „Matica" izdaje to leto, so: 1. Cezar: Galski i gratjanski rat, preveo, uvod i bilježke napisao Kolom. Rac ; 2. Platon i Xenophon : Symposion. Preveo, uvod i bilježke napisao Fr. Petračič ; 3. Hrvatske narodne pjesme. Dio prvi : Junačke pjesme. Knjiga druga. Uredio dr. Stjepan Bosanac. Slovenkam priporočamo najtopleje, da se naročajo na „Matico Hrvatsko", saj jim ona s prekrasnim čtivom osladi marsikatero uro, razširi jim obzorje in vpliva blažilno na srce in dušo. Razno. Kopitarjeva slavnost. Slovenci so zopet dokazah, kako umejo slaviti spomin velikanov svojega naroda s tem, da so prenesli Kopitarjeve ostanke na slovensko zemljo V Ljubljano in je tu slovesno vzprejeli. Učenjak Jernej Kopitar, znan jezikoslovec vsej učeni Evropi, rešil je prav za prav naš jezik pogube in zato mu ne moremo biti nikdar dovolj hvaležni. Lepa slavnost se je vršila tako-le : Točno ob 4. uri popoludne se je dvignila iz dunajskega vlaka na južnem ljubljanskem kolodvoru bela, s tremi dunajskimi venci odičena krsta s telesnimi ostalinami slavnega Ko- pitarja in se Je ista prenesla v vestibul. Knezešk of ljub- ljanski, dr. Missia, z mnogobrojno asistenco, je blagoslovil krsto in opravil sam ves cerkvenopevski obred. Na to je stopil vseučiliščni docent dr. M. Murko pred Kopitar- jevo rakev in izročil isto Ljubljanskemu županu s pre- krasnim nagovorom. Nato je odgovoril kaj lepo Ijubljan- ki župan, gospod Ivan Hribar, prevzemši ostanke slav- nega rojaka v varstvo Ljubljane. Naglašal je : ako bi se devali na tehtnico talenti, gotovo bi premagal mali narod slovenski. Samo to žalostno resnico smo morali često izpoznavati v naši zgodovini, da so se naši nadarjeni sinovi, živeči v tujini le prenaglo potujčili in se izneve- rili svojemu nesrečnemu narodu. Tega se ne more trditi o Jerneju Kopitarju, ki ni samo ljubil svojega naroda v tu- jini, marveč ga tudi proslavil s svojim duhom, kakor malo kdo med nami. Zato se tudi danes zaveda slovenski narod časti, ki mu jo je naklonu nje slavni sin in v iz- raženje čuta globoke hvaležnosti krstila je stolica slo- venska jedno svojih ulic po imenu vebkega nam rojaka. Nato je zapelo 70 pevcev ,,Glasb. Matice" Mendelssoh- nov ,,Beati mortui", na kar so dvignili na krsto četve- rovprežni gala voz in sprevod se je jel pomikati proti pokopališču svetega Krištofa. Med špalirjem nehrojnega občinstva se je pomikal impozanten sprevod, katerega so se udeležila vsa društva z zastavami in venci in veliko število ljubljanske duhovščine. Na pokopališču je gosp. župnik Malenšek blagoslovil grob in prof. Leveč, pred- sednik „Slovenske Matice" je govoril krasen, veleponiem- ben govor, naštevaje čine Kopitarjeve slave, odmevajoče po vseh krogih učene Evrope. Dopisnice. V kratkem dobimo imenitne dopisnice, ki bodo služile za vso Slovenijo in tudi tujino, ako je bodo hoteli vporabljati rodoljubi, živoči daleč od sloven- ske zemlje. Dopisnice bodo imele na čelu glavo pesnika dr. Franceta Prešerna, otok Bleski in Prešernovo rojstno hišo ; natisnena bo le beseda „Pozdrav". Imenitna misel, kakor že toliko za naš narod važnih in koristnih, se je porodila v glavi one vrle Litijske Sloven- ke, ki niti noče, da se jo imenuje, a jo vsakdo takoj ugane. Čisti dobiček bode za družbo sv. Cirila in Me- toda. Slovenke in Slovenci ! Glejte, da bodete pridno kupovali te velevažne dopisnice, ki bodo v ponos in ko- rist našemo narodu ! V zadnjem hipu predno je šel list v tisk, smo do- bih tudi v Trstu slovenske dopisnice. Založila in izdala je je g. Mar. Škrinjar, Via Stadion 19. Na dopisnici je slika Nabergojeva (žal, da malo prevehka razmerno) in razgled na Miramar, Kontovelj in na stolno cerkev sv. Justa. Čisti dobiček je namenjen družbi sv. Cirila in Me- toda. Tržačani in okoličani le po dopisnicah ! Ženske na vseučilišču. Letos se je vpisalo 13 slušateljic na filozofiško fakulteto na vseučilišču dunajskem. Večina njih se hoče posvetiti resnim študijam, kakor matematiki, fiziki, filozofiji, naravoslovju itd 251etnica srbske himne. Septembra meseca je mi- nolo 2,5 let, odkar je srbska narodna himna prvikrat do- nela v belgradskem gledališči. Bilo je o priliki zasedanja na prestol tedajšnjega kneza, sedanjega razkralja Mdana. Himno je spel profesor Jovo Bordjević, a vglasbil jo član srbske akademije znani naš rojak Davorin Jenko. Zavod za ^luho-uemo deco v Srbiji. V Belemgradu je osnovalo nekohko dobrih ljudi .družtve za izobraževa- vanje gluho-neme dece". Že oktobra meseca m. 1. se je zavod otvoril in ima v svojem varstvu 12 ali 14 otrok. Str. 10 .S L O V E N K k. St -21 Nauk za stare iu mlade žene. „Poslušajte', tako je podučeval častit starček neko mlado gospo, .povedati hočem skromen izgled, ki Vam poda nauk sam od sebe: | Kaj ne da, če bi priletela baš sedaj le v sobo osa, tekali j bi po sobi za njo ter jo podili in čudili bi se, da bi vas | vzlic temu ne zbodla, kajti čim bolj jo dražite, tem hujša je ! Ne, to ni prav, ampak z oso postopa se tako. Če se pripodi v stanovanje, bodite mirna kakor soha Diane in Venere n. pr. tako dolgo, da osa sede. Potem pa pomo- čite pero v (dje, bhžajte se počasi osi in namažite jej truplo z oljem, kolikor mogoče rahlo in nežno. Kaj se zgodi? Osa pade na hrbet in pogine tekom jedne minute. Poskusite gospa in prepričajte se v svojih sestra blagor !¦' ,Da, poskusiti hočem, a kakšen nauk tiči v tem izgledu za nas ?' „Nauk? Ha, ha . . . ravno prej se je tožilo, kako težko se izhaja z možkimi . . . moje mnenje je tako, da postopajte s svojimi možmi kakor z oso ! Klin se ne po- bije vselej s klinom! Malo več olja, olja!" . . . Pot človeškega telesa je strupen. O tem so se prepričali zdravniki pred več leti. Profesor Arloing v Lijonu se je bavil s tem vprašanjem natančneje in po- ročal o teh preiskavah pariški akademiji znanostij. Na- vadni pot zdravega človeka umori pse, katerim se je vcepil v kri. Strupenost potu pri zdravem človeku je odvisna seveda od različnih razmer in je večja po na- pornem delu, najneznatnejša pa, če se telo po daljšem počitku poti umetno. Poskusi so dokazali, da vpliva ta strup na srce, na krvotok, na kri itd. Iz tega se razvidi, da potenje izločuje iz človeškega telesa strup in to ne samo pri bolnikih, ampak tudi pri popolnoma zdravih ljudeh. Stekleuice iz papirja. Prvo je, ko postanemo i mi deležni dobrot nove izumitve, da bomo morali prekrstiti to posodo, kajti .steklenica" iz »papirja" sta dva pojma, ki si nasprotujeta. Ta izumitev je posebne važnosti za ladije in parnike, kajti nemirno morje povzroča vedno mnogo sküde med zalogo vinskih butiljk, med stekleni- cami za liker in pivo, s katero mora biti preskrbljena vsaka ladi.ja. Nove steklenke se bodo izdelovale iz nalašč v to svrho pripravljene papirnate mase, potem se na- makale v nekej raztopini, katera pa je še tajna last iz- umiteljeva iu se v pli.novih pečeh počasi sušile. Baš to sušenje je kočljiva procedura, od katere je odvisna raba nove posode, ki ostane pri napačnem ravnanji luknjica va. A steklenice, prišeaSe bvcz napake iz sušilnic, so baje nepokon Ijive, najsi jih se tai;o trka vihar na morji. Največja mesta na svetu. Prilikovala so se po ve- hkosti mesi a: Berolin, Luutloii, Pariz in Veliki New-York. Poslednje mtiii^ »e združi z novim letom 1898. z Broo- klyn-om in drugimi predmestji in se dvigne tako na prvo mesto za Londonom ter izpodrine tako Pariz. Šte- vila prebivalcev imenovanih mest so po štetji z leta 1896. naslednja: London 4,433.018, Vehki New-York 3,294.865, Pariz 2,511.955, Berolin brez predmestij 1,715.500, s predmestji 434.588 prebivalcev vec. Poslopij ima London 600.000, Veliki New-York 167.000, Pariz 100.000, Berolin 23.307. Svet,, na kojem mesta stoje, meri: v Londonu 3042, v Velikem New-Yorku 1932, v Parizu 966, v Berlinu pa bbO hektarov. Meso se „skulia" tuđi s pomočjo mrazu. O tem poroča znova velik ogrski kemik. Kedor je že kedaj z golo roko več časa držal prav mrzlo železo, prepričal se je, da mrzla kovina skoraj ravno tako žge, kakor vroča. In res uče poskusi, da vplivajo visoke stopinje mrazu in gorkote tudi v drugih momentih jednako. Meso se napravi užitno s 60° mrazu in se zapre potem v cinaste posode. Tako meso je baje takoj užitno, ako pa se shrani, ne skvari se tako hitro, kakor ono, ki se je kuhalo pri ognji Seveda je še treba čakati, ali se sploh poverijo poskusi kemika z ozirom na praktično stahšče. Prednost siromaštva. Prof. dr. Gruber na Dunaji je opozoril v svojem zadnjem citanji o higijeni na sta- tistične izkaze, iz katerih se razvidi, da ubogi otroci manj bolehajo za davico kakor bogati. Uzrok išče in najde profesor v tem, da otroci revežev niso tako raz- vajeni, kar se tiče obleke, kakor deca bogatih starišev. Prvi su torej bolj vtrjeni proti vremenskim uplivom in ^ se lo^je stavijo v bran prehlajenju, katero igra baš pri davici v.-^žno ulogo, kakor se posnema iz zdravniških raziskovanj in poskusov. Nič ni toi'ej bolj škodljivo kakor prenapeta bojazljivost z ozirom na obleko naše dece. Že v prvej mladosti se mora dati otroku v roke ščit zoper lirehlajenje in to je jedino le vtrjevanje, da se telo ne omehkuži. Moški in ženski nos. Dva profesorja v Ameriki Nichols in Bailev sta preiskovala, kateri spol ima ostreji. vonj, ah moški ali ženski, ter dosegla jako zanimive vspehe. Izmed razhčnih močno dišečih kisHn in esenc, katerih sta se poslužila v ta namen, omenjam le česnov ekstrakt, nageljevo in pa limonovo esenco. Od vsake, teh kemičnih spojin, vzela sta določeno množino, raztopila jo v vodi in nalila potem s to raztopino jednako vehke steklenke, katere sta potem dobro zamašila. Nadalje sta pripravila raztopine istih substanc, a za polovico slabše iu tako naprej, da se je končno duh še jedva poznal. Če je bilo n. pr. v prvej steklenki centigram česnovega ¦ ekstrakta, prišlo ga je v drugej samo pol, tretjej le jedna četrtina, v četrtej le jedna osmina centigrama na jeden liter vode i. t. d. Končno so se spodaj na dnu steklenk pritisnili napisi z imenom in množino raztopine v odstotkih. Potem so se razdelile med 44 možkih in 38 ženskih oseb. ki so bile vse normalne, zdrave, mlade, čvrste in različnih slojev. Te osebe so imele nalogo, raz- ločevati steklenke po duhu in po množini duha. Ta pre- prosti poskus odkril je čudne razhke, kar se dostaje vonja posameznih oseb, istega spola, sosebno pa z ozirom na možki in ženski spol. Moški n. pr. so imeh po- prečno natančno dvakrat tako oster vonj kot ženske. Limonovo esenco so spoznali moški še v raztopini 1:250.000, ženske pa jedva do mešanice 1:100 000. Ravno isti je bil rezultat pri poskusih z drugimi raztopinami. Iz tega se lehko sklepa, da je moški vonj dosti, mogoče dvakrat ostreji od ženskega in nauk, kot naravna posledica tega st. 22 ,S L O V E N K A" Str. 11 sklepanja, glasil bi se za ženstvo tako-le: „Duh', ki se razprotira kar v plasteh okoli parfumovanih dam, kakor zrak okoli naše zemlje, .šegeče"' moške nosove mnogo bolj kakor njihove, kar naj blagovolijo uvaževati sosebno po plesnih dvoranah, glediščih in drugih javnih prostorih ter naj ne zlorabljajo nežnih cvetličnih duhov. DOMA. Ne tri/ati ml.aiica se zoI'Hl Ni dneva, da bi ne bilo treba v gospodinjstvu rabiti šivanke. Dostikrat se dodaja, da mora človek v naghci zakrpati kakšno „rano" na obleki, škarij mogoče ni pri roki, luknja je zašita, nit dolga, mudi se, hajd torej.....odgrizne se z zobmi ! To pa je jako slabo za zobe, nadalje pa se človek na tak nedolžen način celo lahko zastrupi. Nekatere barve so že itak same ob sebi škodljive, potem pa se mora uvaževati tudi apretura, ki se rabi pri izdelovanji su- kanca. Torej pozor ! Tintd su opere iz poda ako se lise namočijo neko- hko s solno kishno, kateri je primešana voda. Čez nekaj časa se izperejo madeži dobro z vodo. Les bode imel zopet svojo prvotno barvo. >fari furniri, ko so izgubih svojo prvotno svitlobo se hkajo tako : 70 gr. rumenega ali belega voska raz- topi na malem ognji ter primešaj 140 gr. terpentina. Vzemi zdaj zmes z ognjišča ter mešaj tako dolgo, da se ohladi. S tem se furnir tako dolgo dobro drgne, da dobi zopet prvotno barvo in svitlobo. Fntžcnje kave je jako važno, ako hočeš imeti do- bro, okusno pijačo. Prehudo spražena kava je ostra, brez moči in arome : premalo pražena je pusta. Predno kavo spražiš, jo dobro iztrebi. Slabi bobi, kamenčki ali druge smeti se morajo odstraniti. Operi kavo v mrzli vodi, mencajo jo med rokama, potem jo odcedi in jo posuši dobro se snažnim kuhinjskim ročni- kom. Do kraja jo posuši na gorkem, pri peči. ko je po- polnem suha, zmeči je v pražilnik. Praži kavo oprezno, ne na prehudem, a tudi ne na premaleni ognji. Pazi, da se ti ne spoti, kajti s tem- spuhté oljnati sestanki in aro- ma se izgubi. Če je kava srednje rjava, ter se da s prsti zdrobiti, je dobra. — Da se aroma ohrani, se pri- poroča spražena kava posuti še v pražilniku z drobnim cukrom ter jo še nekohko sukati. Cuker prevleče kavo s tanko škorjico in zabranuje izhlapenje eteričnega olja, po kojem dobi kava aromo. Nikakor pa ne kaže posuti kavo že med praženjem s cukrom, kajti dobila bi od žganega cukra neprijeten okus. Spravi kavo v dobro zaprto porcelanasto ali plo- ščevinasto škatljo ter jo pokri pod pokrovom še s per- gamentnim papirjem. Me.il. Otroci, ki hitro rastejo in so vsled tega bledi in slabotni, poželijo navadno jako sladkih jedU. Jako umesten je za to čisti med. Otroci naj bi dobiU često in veliko meda. Posebno dobro je zjutraj toplo mleko z medom in kruhom. Mleko iu tečni kruh hranijo otroka, a med ogreje život in jači sopihie organe. Dobri doniači kruh z medom namazan, hasne otroko.u bolj, nego cele škatlje biskvitov, ekstraktov in drugih slaščic. Peres'1. na klobukih se snažijo tako-le : Z mlačno vodo in mijlom napravi peneč lug in mahaj s peresom parkrat po njem. Potem izperi pero v frišni voü, izžmi je na lahko in je vtakni še enkrat v vodo, v koji je nekoliko plebe. Na lahko izžeto pero obesi na solnce ah k gorki peci Ko je suho, skodri je, in sicer s tem, da potegneš vsako delce posebe čez škarje. Mi/rena. Strah in groza za celo hišo, kjer glava ,,boljše polovice ' boleha za to boleznijo ! Slavni župnik Kneipp se je izrazil tudi v jednem svojih javnih govo- rov, da migrena najčešće trpinči ženski spol in pripisuje vzrok . . . modi, katera sili s svojo tesno nošo kri v glavo. Protinaravno ovijanje zgornjega telesa s šali, z rutami in ogrtači pospešuje krvotok proti glavi. Tudi rokavice podpirajo migreno, ker vežejo žile na rokah ter motijo krvotok. Kneipp je odsvetoval tudi pretesno spod- njo obleko, sosebno spodnje hlače pri možkih kakor pri ženskih, ker brani zraku do kože in zadržuje izhlapeva- nje, kar je telesu na kvar. Zoper migreno ni zanesljivih zdravilnih sredstev, a človeškej naravi primerna obleka in pa vtrjevanje se toplo priporoča. Hojenje z bosimi nogami po mokrem kamenem tlaku ali pa po rosnej travi je velike koristi, ker odvaja kri iz glave. Pa ne samo noge, ampak od noge do glave mora se polagoma vtrjevati telo z umiva- njem, za koje je rabiti seveda mrzlo vodo, kakor se prinese od studenca. Začne z umivanjem zgornjega te- lesa ter se preide na spodnje in potem še le celo telo nakrat. Dvakrat na teden zadostuje umivanje celega te- lesa. Malokrvne osebe hodijo naj bose najprej po sobi, seveda pa morajo stopiti med hojo parkrat, recimo n. pr. trikrat v mrzlo vodo. Za jako oslabljene priporoča Kneipp polive na kolena in stegna, kakor tudi umivanje celega telesa, seveda se ne sme pretiravati. Kakor pa vsako zdravilo dela svoje čudeže le na podlagi zdrave, redilne hrane, tako tudi ,,Kneippovanje'' ne more pomagati samo ob sebi. Vriiti se mora, kar se tiče zavitkov, obkladkov, palivov in kopelji v toplej sobi z največjo pozorn istjo, ka,ti drug iče niso lajiku pomoč, ampak kamen, kakor se je po pravici izrazil kritik-zdrav- nik v „Lj. Zvonu-' o „Domaćem zdravnlkir', katerega je izdala „Družba sv. Mohora"'. , Listnica uredništva. Pošiljateljem pesmi odgovo-il je naš pesnik kritik tako le: Raj k u E. Izmed poslanih „Jesenskih listov" je pripravna za i javnost samo tretja pesem. Druge imajo sicer nekaj življenja v ! sebi, tudi oblike niso slabe, toda misli s_o premalo jasno izražene in utemeljene. Skoro gotovo pa n ste brez pesniškega daru. Za- torej — naprej ! Konćanskerau. Nerabno. Danjku. Nekaj je na vaši pesmi: „Sestrici", kar jo pri_ str. 12 ,S L O V E N K A' Št. 22 poroča, vendar je še dvomne vrednosti. Upamo, da ste zmožni boljših proizvodov. Opaziije)iio, da se s početka novega leposlovnega lista tudi novi pesniki hitro namnože. Le-ti si mislijo, da mora hiti novi list pravo vtočišče za vse negodne izrode, celo za tiste, ki so morda že pri drugih listih steknili uničevalno sodho. Treba pa je misliti, da je .,Slovenka" (naj govorimo kar o tem listu) name- njena širjim krogom in da ima, kakor vsi drugi javni listi sveto dolžnost gojiti spoštovanje do občinstva, ki zahteva vedno več. Cenike pošiljam vsakemu na zahtev franko. * Alessandro Levi & Minzi Trst, Via Riborgo, 21 in Piazza Vecchia št. 21. zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov, lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal in vsakovrstnih slik. — Na zahtevanje ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago stavlja se parnik, ali na železniško postajo, ne da bi za to računu stroške. Li-t zhaja vsako drugo soboto in stane za vse leto ö gld. ; za naročnike »Edinosti" pa 2 gld. ; posamezne številke se bodo dobival v Trstu v bakarmih : pri Ghiozzi in pri g. Lavrenčiču (Piazza Caserma), pri Pipanu (Ponte della Fabbra) in pri Fratniku (Sv. Ja k"p po 12 kr. Rokopisi naj se pošiljajo ure