138
Kraljičin Gradec
Gradec nad Labo je jedna najstarejših českih nsselbin; kijti omenj« se že v rLjubušinej sodbi" pod imenom ^Holmee Dobroslavski". V XL atoletji je kraljičinerau Gradcn zapOTedOTal Bfetislavov sin Jaromir, a poznejf So-bšslav. Z& Pfemisla I. je Gradec že užival svobodo mestjanako, a od Vac-l»y» II. je dobil v dar vse hiSe v predjnestji. Ilavno ta kralj je odkazaJ svojej dragpj ženi Elizabeti 20.000 tolarjev, h katerim jej je njen drugi soprog Ru-dolf zopet 20.000 pridal: za te DOTce je dobila Elizabeta Gradec, Mito in Hrndim v zastavo. V Gradci je živela Elizabeta preko 30 Iet in od sih dob so teinn mestn dali im6 ^KraljiSin Gradcc^. Kralj Jan je mesto osTobodil TBCga davka. Po smrti Earola TV. je tn živela njegoia vdova EUzabeta 15 let. Na njenera dvoru je živel Ljudevit TkadJečck, spisovatelj ^razgovora mej tož-nikom in nesreJSo". Za Husitskib bojev je tu razširjal duhovoik Ambrož ttčenje Husovo, zaradi česa je Oradec mnogo prestal. Ko je Žižka 1424. 1. v Pfibislavi nmrl. so meseca vinotoka toga lela prcnesli njegovo truplo v Gradec in je položili v cerkri svetoduškej, odkoder so je pozneje prepeljali do Časlave.
Po smrti dnhoiraika Ambroža 1430. 1. je začel pri sv. Duhu žnpnikovati Jan Rokicana. ki je to službo zvesto opravlj&I do 1448. leta. Kralj Tladislav, mad&č se Dfckaj časa v Gradci, obdaroval je to mesto z mnogimi privilegiji; toda npor 1547. 1. jim je napraril zopet koaec. V 30Ietnej vojski so Švedje Gradec hndo stiskali, dokler jih niJBO cesarski 1640. I. zapodUL V tem iiasi je tn ustanoril Ferdinand II. Skofijo, katero je ludi papež Aleksander VIL 1664. 1. potrdil. Cesar Jožef II., proglasivži Gradeo za tvvdnjavo, dal je po-tušiti predniestja iu obk61iti mesto z zidom^ kakor»en je Gradec nad Labo šb dan ilenes.
I.eta 1866. 3. dne meseca julija je imela pri Kr&ljiSinem Gr&dcu DaSa armada s pnisko zeI6 nesreiSen boj.
KraljiMn Graden je rodni kraj mnogih znainenitih pisateljev, izmed kateriU naj naredem samo te-Ie: Pavol Vorlični, Vaidav Placel z Ellunkov, Bohnslav Balbin, Stauislav Vidna, Fr. Švenda, Karol Sudimir Šnajder, Dr. Karol Bokitauski, Vaclav Vladivoj Tomek in dr. Josip Dnrdiia.
I. V.