OU, H^vHML V lPM^Hfi9 V i^HM9 ra« ^RM L Uto. ta| ^^L Qk •■■ ^8H ^^B ^HB9b flfil ___ ^^M ^D^EB ___ ^^9k ^^HKkS^r ^^h ^^3 ^j^E^B ^^E c9i& ^^B ^^B ^BS iSE-Si ^Bv SSvi ^■^B <9niH I^^^B ^bHh ^^^^^i ^^B3B SE^^Bfl^H BSSfl bh^r BH1 ^BflB^^S ^IHi ^Bs^Bi BflBS V^^^Si BSSfl H«m '^■BSSH BHLvUSSjI BS fl^Bfi BBfls aBSIKi Bfl^BI Bfiuđ IVD^^E ^hmv BIV^^T inv ^^^^^K ^^K^S« S^^K^V^^^^v ^^^^^H ^^^^K ^^^^H ^^^^^^^^^V ^^^^H V^^lj^K ^^^^^^B b1&> *^k ^^^^^H ^^^^F^ mS^V^^^^H ^^^^^^^TL^^B^^^h ^^^^^^k 4^^H ^^^^■K ^^BO^H ^^^^W H*St^^B KJKC si&BC RsHlr HBT Hv^H ^^HDt ^^HE^B^^E ^^^^H ^^^B ^^^^k ^^^^^^^8 ^^^H B^^Ht ^^Bl^M ^^^^^^L ^^HH ^^^^K ^a^^H^^^B ^^^^Bm^^^^^^B ^^^^^B ^^BBb ^^^^E M^fe^BB ^BvJB ^BbaB B^^Bw^^B*^H^SB^B^ttV B^B^^^Bh^LkAsI^B^Bb V^B^B^B^B^B^B^B^F V^^P^V^I^bI H^^^^^^3^^h0^B^^B^H B^B^B^^B^Hft v^B^B^bI B^B^B^BB^^^fl^B^B^BT ^fl^BK^V^^^ta fl^^n^vSV^Bk ^B^B^^^^^IBm ^B^BV^^^B^ v^B^B^bI ^fl^Bi^B^B^fe ^fli^B^B^B^Bfe B^Bl^p3wSl9^k ^^fll^BN^BI V^bIkV^^^H^B^B^v BB^B^B^^M^M^Bh^^B^v .Sloverwld Narod* vmlfa *O po£ii: za AvTtro-Ogrsko: ćelo leto skupaj naprej . K 28-— I pol leta „ „ . . . H— I Uirt leta „ „ . ♦ , 7 — I na m«5*c „ „ . . . 250 | Vpr-^anjcm glede Insert tov se naj prilozi zz ođ_-ovcr :.^ine, r kli nacije, insiratl i. t. d., to iz adniinistr.it'vne stvari. .Slovenski llarod* velja t Ljnblfaal dostavljen na dom ali če se hodi ponj : ćelo leto naprej . . • . K 26-40 pol leta „ .....1320 I četrt leta „ ....'. 6*00 I na mesec „ . . . . 9 2*20 Posatapzna itsvilkii velja 10 vinarjev. Dop:si naj se frankfrajo. i^okoplsi se ne vračajo. Ure&u£tYa: £aaH3va sllca št 5 (v pritllčja levo,) taloloa it 31. Im iirodPo dofoCiIo Dunaj, 17. aprila. (Kar. urad.) fc»xlno se poroča: Na vseh treh boušćih običajno bojno delo\ an}e. Nobenih posebnih do^odkov. •tesestnfk ns»relr!*ka ^neralnc^i 5ta1*a p!. Hofer, fml, nP(i(\ilii iillfi^ilfl Pi--»in-c' BeroSSn, 17. aprila. (Kor. ur?d.) fW#ifiOv Lrad poroća: Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJIfČF. A r mad na skupina nem-škega prestolonasleUiiika. Ob Aferi se b!}e ena najve^Hh bitk sedanje sline vo;f?e in z >ijo vred ena najsihielših borb svetovne zgo-fJoviiic. Od 6. t. ra. $e& so 30 zčr-žcnia pripravljan Francozi z of,!'-]ein topov m niatad n^in in sicer z ćoslej brezprmterno ck^gfrn traganjem, ntnožino in ljiUost|o. da W tako postale na#e «x>sto»anke godr*e za }nr*š, naše baterije nezmožne za boj. rale čete otnaiene. 16. t. tn. zgcdajr zjttrs.i ?e zaco-čel od Soupira oh Aisni do Bethe-nva sivemo Relm>a na 40 lv.\ dcngl fronti franeoski preilmM* na^ad, '*?.-xed££i s s»T3Jiovito siiovitcs*ik>, po-d-žgar: In dopoln/cvan c-d rezerv, zasnovan v glohoidn č?enlh. Popcldae ie ->ogfisl Fraico£ nove mase v boi tn izvaial moone oosirsn%ke nat^de vjz našo fror.io med Otso In Coiide sur Aisne. V Ifnteirr ocrp/snen borj. k! i^-ravnsva ooe-io^nke ir. grab^ v r?>!& visoke in globeke kotla, posiare :>3-premićnn obramba neniogoča. i2ei se ne bije več xa posarn3zro črlo, temveć za eeiok'JDen, $jioboko č(c-novft utriGni p2r. Tu'.io viJovi fcor>^ za najS^re^nejše postoj in?-:s se^ in ija — s CMJeix da šćod'nio z živici silaifii in odločiia« esiajžnin sovr?ž-o*ka s tažkimf Icrvsvimi irsriha^?!. pa če pri tcfn tudl izdubimo trekaj vo9w;a mate^]s!i. Te palotre 5R5žne dije, F^f^jsre^il Hi krvave sovražru!ui .*e no vili nrpadov. Daries zSutraj se io razvnoJ b©| v CliaiojttKiu nied Prunajr era in Au-barlvoin. Brj:§ce ne tako raztaza cd Oise đo Cham^a^ne. Čete pričakujejo bodoče težke boje s polnim zaupanjem. Z ostsle^a zapada, z vzhoda in Bailcara ni ničesar poročatL Prvi umeralni kvartlnil mokter v. Ludcndorff. tmM vjerno poručilo. Beroiin, 17. aprila. (Kor. urad.) U'olffov urad poroča, dne 17. aprila zveče f * Ker se je predornl su-nek z izgubami ponesrečil, Francozi ob Aisni nišo obnovili velikega napada, VChampagnisevršičez dan na obeh straneh Anbe-riva ljut boi. Na ostalih frontah niče-sar bistvenesa. Velika bitka na zapadni ncmški fronti je prisnela do odločilnegra sta-clf.ia. Napačno bi bilo ločiH to bl+ko Pa odsekih, ker t\*oriio boji od La i^asseja pa preko Arrasa enako ka-kor boji od Arrasa do St. Ouentina in naprej do Aisne bistven del velike bitke, ki se je sećaj razvnela ml Conde sur Aisne preko Vailivja, SoiTpirja. ju-"no od Craonna. preko Hern" ati Baca. Bermericourta se-vemo od Reimsa, mimo Auheriva, Souaina in Taliura tja do Argonov. Bitko pri Arrasu je marveč smatrati !e kot uvod k tej velikmski bitki, ki se v tem trenotku razteza na fronti nad 1 rr> km. V spiršnsm :m^jo an^-eški in franeoski šunki srnsr na Doual, Cambrai in Laon. Boji, kl so se sedaj razvi i i na fronti 40 km ob Aisni, tvorijo vrhunsc dosedaniih bojev. Pri Conde sur Aisne med Soissonsorn in Vailvjeir, 4 km jujro-rapa'Jno od VaiUrja, se^a nova nem-:ka crta. prihajrjrča od Laffau^a r>reko Vre^nva. do Aisr?e. Severno r^j Aisne orre bojna crta do Berry au Baca/potem pa se obrne proti ju<£o-vzn^u mimo Peimsa. BeroHfi, 17. aprila. \VoJ::ov urad poroča: V okolici Wytchae,e 3*2 bil aniijerijsk! ojrenj včeraj. kal:or prej-snje dni, živahen. V deiih pokrajine, ki smo jih zadnje dn? prostovoljno zapustili severno od Scarpe, je prišlo do bojev patrulj. Pri Lievinu in V:myjTi so potekli boji z moćnim i an-Rleskimi tatruljami delema po pripravi z vž:ga!nimi projektili ugodno za naše skupine postojank. ki so dr-zno in vendar prenišljeno manevrirale. Naš uničevalni ogenj je zadr-ža! dva s težk'm oprnjern pripravljena r?apada pri Fampouxn. Uspes:io so potekli boji pri CroisiiJesu in ob cesti iz Arrasa, k}er so bili Avstrcl-ci krvavo poraženi. DopoJdiie mir»!?iši soaTaŽTii ar-tiljeriJNki nsrwj Ha St. Ouentin se je Oiačii popoldne d<> velike sile ter nr"Čuo poškoekrval hiše in umetne 3^radće. Ležal je «a ceietn mesiu, kolodvoru m na prednnestjn na otoku. Sovračni navadi v okolici O;n-cvia in VaujaiHnina so bili namame-ni s silnim irtiljerijsldm o«:nj«fl. Ob 3. in li miFiTT'popnlćne so priTdrle po kratki, rmć vse silnih ornt^rik vak^'fh. sovralnc čete v jurišu. Na eni ločki se je posrećilo temnopol-rim Franco^on: vđreti v »a^e jacke, mt pa smo jih takoj z ener^rjčnim rrDdsnTikr.n vr^Ii zopet na^aj. Ražen rzrrub v na^em dobro namer-ietem zarornem ognju ni^o dosegli Francczi ničes?.r pri svojom šunku, rzvT*cr»cm v okolici Civresa. Proti nadainjJfT! franeoskim četam, pri-rnrrHenim tk jfnri?, se je bonia r«a-šn artf!»erfja ^ k'rcertrfčni^n ng-niern. Po rr.zrnerofna mirni nočl v Chatrpp^fri se je 7j;itraj znvet priče-»o siin^ topovsko dclovanje. Infan-terijsJ'a bitka ie v polrcm teku. Berolin, 17. aprila. (Kor. urad.) YAV>lffov urad porr^a: Od 7. aprila drnoldne sem ob^tre'j'ije so~"rn^ra artiijoriia vsch krlibrov z \\?dno rz-stoco sik> St. Ouentin. Najprej so nh-stre?je\Ti!i Rocoirrt prMmestje St Ouentina. severoza^adno od tnm le-žečo sirotiSnico. predmestje na otoku in okolico Blette ferme ter z^n-dovinskejra mTina na vete^. Od 8. t. m. opoJone pada njreni brez i^rins tuđi na dmtre dele mesta. FRANCOSKO UPADNO POROCILO. 16. aprila z večer. Med Sofcsonsom in Reimsom smo po večdnevni artiljerijski pripravi do-poldne napac'Ii nemške crte v raz-sežnosti kakih 40 km. Med Soisson- som in Craonnom smo zavzeli vso prvo nemško pozicijo. Vzhodno od Cranr.na so naše čete zavzelc drugo sovrežno pozicijo. Bclj proti jugu smo premaknil! svojo crto do zapadnoga reba Berinericorrta in do kanala Aisne. od Loivra do Courcy-ia. ftcvflo od nas vjetih in do sedaf neštetih prese^a 10.000 mož. Enako se ni prcšfct plen. angleSko kradno poroCilo. 15. aprila. Scverozap^.dno od St. Ouentina smo pridobili severno od Gricourta tal ter vjeli več mož. V blizini g"ozda Avrmcourt in vzhodno od Licvina. kjcr smo se bližali rotu Lcnsa. smo napredovali. Sovražni-kove izdube pri napadu, izvrsenem zjntraj na obeh straneh ceste Ba-patzme - Cambrai, so ćelo ?^e težje, kakor se je prvotno poročalo. Mt srr/i -K veliko odločnostjo :n pod silnim ognjem naše inTanteriie in artiljerije napredovali. Pole«: 300 nem-ških vjetnikov so pustili Nemci pred našimi pozicljami 1500 mrtvih. Zcpsfne napoved Ra-liianske ofenzive. Milan, 17. aprila. V dobro podučenih krogih se raznaša govorica, da ckoli 20. aprila se prične nova Jtalijanska ofenziva, ki se bo vršila kr.kor doslei. zlasti na Krasu in vzdo'ž sogke fronte. Popravljena itaJ!]ai:s&a uradaa poročila. Da;ja], 17. aprila. (Kor. lirad.) Iz vojr.oporoCcvalskega stana: Ital:-jansko armadno porcčilo 13. t. m. pravi: »Na masivu Coibricona smo razbii ponoči s protimino minsko ga?-lerijo, katero je bfT izkopal sovražnik pod rtašhni iz^K>stavl)e»imi pozicija-mi. Robove rup so naše čete zzscćle in okopale.^ NaF-proti tomu se u^o-ta^ia. dki ?n artiljerijski ogenj. Severno od Dijale mir. — Kavkaska fronta. Ražen Tnalopomemb-nih bojev patrulj na odseku desnesra kr*!a na fronti mir. Z ostalih bojišč nobenih posebnih poročil. RUSKO URADNO POROCILO. 13. aprila. Zapadna fron-t a. V Galiciji v blizini Ogerkov je r.apadd sovražnik v smsri na Sokal po artiljerijski nriorav^ naše pozicije m jih zasedei. naš protinapad pa j^a je vrgel zopet ven. V okolici Bo-horodćanov so izvršili Avstrijci napad s nlinom. Plin, ki je dospel do reke Bistrice, se je razpršil. ne da bi nara provzročil izjsrube. Nato so z&čzft A\rstrijci streljati s topovi, ml pa smo konstatirali v najsurednjih sorpažnfh jarkih zmedo. Del Av- strijcev je tckel nazaj, druc; del se je skuša! z belimi zastavami približati našim jarkom. Ker pa jih je obstrc-Iievala lastna artiljerija, so zbežali v lastne jarke. Na ostali fronti oboje-stranski ogenj in izvidno delovanje. Franeoski municijski minister na potu v RusIto. Stavanger, 16. aprila. (Kor. ur.) Francorki municijski minister je do-spel včeraj ziutraj na poti iz Londona v Rušilo na krovu angleškega rušiica »Cordclia* tu sem. Motranlepolstscns kriza. ODSTOP M5NISTROV DR. BARN-REITHERJA !N DR. URBANA. Dunaj, 17. aprila. (Kor. urad.) listi perooajo, da sta minister dr. Barnreither in trgovinski minister dr. Urban p o n ud i 1 a svojo d e m i s i j o. V nemških strankar-skih krGgih utemeljujejo to vest s tem, da je nameravano sklicanje dr-žavne^a zbora za mesec maj, da pa ne smatrajo merociajni politični krogi z ozirom na do-gođke na polju zunanje politike za času primerno, ust variti s § 14. takoimeno-vane predposroje za sklicanje, vsled česar se opuste priprav-Ijalne cesarske naredbe o nov em opravilniku za državni zbor, o novi uredbi narodnih razmer na Če-skem inodoločitvi prometne g a jezika. Rečena ministra stn bi'a vstopHa v min^strst\ro s pri-vcljcnjom obeh nemških meščanskih strank. Ker so bile v več sklepih nemškega Nationalverbanda in kr-ščanske socijalne združitve zahte-vani rpredpopfoji« za sklicanje dr-žavnega zbora, je to oba ministra nakotilo na demisijo. OJ-iop ministra Bobrzynskega. Listi poročaio, da je tuđi minister za Galicijo, Bobrzvnski po-dal deinisijo. Utemeljil jo je s tem, da je vstopi! v ministrstvo z misijo, izvesti izločite v Galicije željam Poljakov primerno izvenpar1 amentarnim potom, ker pa je to po sklepu mfnistr-slccnfa sveta izkljnceno, smatra svojo misijo z*i končano. Oćsiop nemškili strankariev-rcinlstroT. Z ozirom na poirodeno demislio mintstrov dr. B&rnreithena in dr. Urbana sta imeli načeistvi nomške kršćansko - socijalne zđnižttve in nemškoga Nationalverbanda 17. t. m. slnrpno posvetovćmje. Udete£fli so 5e ga rndi dr. B&rnrefther tn dr. Urban ter več poslaitcev. Po poroćiln kršćansko - socifal-nej2fa vodstva, je pri voditeljih obeh nemških strank vladalo popolno so-klasje o sodbi o položaju. PYi posve-tovanjn je dobila izraza nekaka ne-zadovoljnost do ministrske^a pred-sednika, Češ, da se je po sodbi, nem-s\:\h parlamentarcev zavezal, izvršiti potom oktroia nemške predpo-sojc, zdaj pa da je ministrski svet sklenil, da se to ne zgodi. NemSki radikalci so zastopali mnenje, da se ie ta prememba v političnem položaju zgodila na vpliv zunanjega mi-nistrstva; nemški radikalci so pač priznali, da stoje interesi mirovnih pogajanj v ospredju, rnenijo pa, da zna biti za Nemce usodno, da je bila vladna obljuba potisnjena na stran. Tako kršćanski socijalcl, kakor tuđi nemški nacijo* nalci so izjavili, da je vsa-ko nadalnje pokajanje s se-danjim ministrskim pred-sednikom nemogoče. Nišo pa v tem oziru storili se nikakega sklepa." nego so odločitev prepustili iz-vrsevalnima odboroma obeh strank. ki se snideta v kratkem. P r e d 1 0 g, naj nemški poslanci odlože mandate, je bil odklonjen. « Minrstrstvo grofa Clam - Marti-nica se jo ob nastopu vlade v posebni progframatični izjavi pač postavilo načeloma na ustavno stališče, a že imenovanje ministrov dr. BanTrei-therja in dr. Urbana je kazalo, daf ima novo ministrstvo namen, naslanjati se v prvi vrsti na nemške stran-* ke in po možnosti uresntčitž tako^ zvane nemške ptedpogoje za sklicanje drž. zbora. Nemške stranke so zahtevale uvedbo nemškega držav-nega jezika, razdelitev Češke in \ir ločitev Galicije in vztrajale pri tem zahtevanju vzlic ugovoru čeških in jugoslovanskih poslancev. Ali je ministrstvo v teh vprašanjih prevzelo napram nemškim strankam kako trd-ne obveznosti, ali ne, se pač ni dognano, izkazalo se je pa, da v seđa-njlh razmerah oktroiranje nem^kegTđ državnega jezika, razdeHtve Ceškft in izloćitve Galicije sploh ni mogoČdl V nedeljo je imel ministrski pred-sednik grof Clam - Martlnlc po^ovoi! z ministrom zunanjih dei grofoji| Czerninom in pri teh pogovorfh s£f je pokazalo, da zahtevajo zvi'i nanjepolitični ozlrf in <1 a^ sti interesi na skorafSe^ častenmir,dasenefzv«đefr jo nemški predpogojf. Naravno je, da ministrski svet ni mogel prevzeti odgovornosti ni odredbe, ki bi znale m01 i 11 ali ćelo onemogočiti mirovna p o g a j a n j a in vsled tega je mini* strski svet sklenil, da skliče državni zbor, ne da bi prel oktroiral nemSkie predpogoje. Posledica tega je, da sta. ponudila ministra dr. Barnreither in dr. Urban svojo demisijo, dasi Je že zdaj očividno, da nišo niti vse nemške stranice za to, da se izvedejo iz sklepa ministrskega sveta vse kon-sekvence. Juco^k>vansk1 in če§ki svet b'd sevetda zatiovoijeii, da se je ministr-ski svet rzrekel proti oktroiranju, naisi je to tuđi storil samo iz ozirov na zuircnjepolitjčne razmere. Z đ a j je pot prosta za parlamentarno razpravljanje inpar«* lamentarno rešitev notra-nje političnih problemov- Pred s^fcaniem par!am@fita. Obrat, ki jfe nasial v notranje-požiTičnetn po)ožaju, \f7^oja v vse| javnosti kar največje zanifnaeje. O vzroJcili prestrnetljivm dogodkov sa sodbe paocej soglasne: z ozirom Ra zur.anjepo&feičm položaj in na izja.ve-našega amanjega raki istra o n»fe-ovr nfh c!yih moKsrhSe, so se naotaK doh tmnfepolitfčni nacrti zadnjih mese-cev tsmakniti vsaj začasno v oza tuđi obstruk-cijonistične vožnje. Razburjeno valovanje prvih dni se bo paČ kmaJu nekoliko pomirilo. Zaenkrat poudarjajo oficijozni glasovi, da gre bolj za revizijo taktike, kakor pa za revizijo principa in še le državni zbor bo lafako s svojo be-sedo odi očno zavrnil za vso bodoč-nost principe, kl so stali zadnji Čas v ospredju državne politike. Al! se bo kriza, ki je nastala v kabinetu, vsled odstopa drja. Barn-reitherja in drja. Urbana razvijala se naprej, Še ni razvidno. Po »N. fr. Pr.« sodlio po'itiČni krogi. da ne bo ostalo pri delni krizi. Privatno se nam danes poroča, da je demisijoniral tuđi poljski ministar dr. Bobrzvnski, ker se mu ni posrećilo doseći izločitve Galicije v zmislu poljskih zahtev izvenparla-mentaričnim r^tom. K temu bi bilo pripomrtiti. da Pol5aki nišo baš silili, da se razresi gališko vprašanie \z-venparlamentarnim potom, pae pa so imeli glede izločitve Galicije svoj posebni nacrt, ki se je znatno razlije oval od one^a. o katerem se je v Javnosti toliko govorilo. Razpotoženfe v nesiš&Ih strankah. »N. Fr. Pr.« poroča: V nemško-mesčanskih strankah vlada močno razburjenje. NcmŠke stranke so orijentirale v zadnjih mesecih svojo politiko po politiki oktroajev, ki jim je bila oficijelno obljubljena: preobrat jih je torei mučno presenetil. Posvetovanja v nemŠkih strankah glede stališča napram državne-mu zboru se bodo tikala naiprej vprašanja, kako stališče naj zavze-majo neinške stranke napram vladi grof Clam - Martinica. Peudana se možnost, da del Memcev izrazi svojo nevoljo radi preobrata, ki je v ostrem nasprotju z danim i zacrotovill. s tem, da stopi v opozicijo proti kabinetu. Drugo vnrašanje je. kako naj se dr-žiio nemške stranke napram zase-danja državne.?a zbora. Kršćanski socijalci bodo najbrže poudarjali potrebo sklicaria parlamenta, med strsnkarrn nemške narodne zveze pa nride težko do enotne?a nazirania. Nemšknradikalna stranka in del nemških poslancev iz Češke sta posebno zadeta vsled preobrata in sn-dijo, da brez svečano obljubljenih premis zasedanie narlamenta z a nje nfma nlkake vredno-s t i. Nekaferi so za položitev mar.da-tov. Nern^ka delovna skupina bo skušala zabranit! preradikalne skle-pe narodne zveze In račtiia na po-moč nerrškib agrarcev. Razlike v mneniu nemške narodne zveze so sedai precej velike in rti izkIHičeno, da strartke. danes zcin^cne v zvezi, ne ostartefo dalje trajno skupa! Mirovno vprašanje. PogoS miru z Rusijo. Bern, 16. aprila. »Berner Bund« piše: Miru med Rusijo in centraJnimi državami pač ne ovirajo nobena teritorijalna vprašanja več. £di se. da so si Rusi in centralne države edini, da naj postane ruska Poljska neodvisna. Vprašanje je le, če fcodo Rusi zadovoljni z načinom resitve tega problema. Lažje bo do-seči sporazum glede morskih1 o^žin. Smatrati moramo, da se ?e Rusija odrekla osvoiitvi Carigrada in tako preostpja le še gospodarska eksploatacija Darda-n e 1. ki je za Rusijo življenskega po-€nena. Ako se Dardanele ne-vtralizirajo in postane Ode-sa srednjeraorsko pristani 5 č e, rma Rusija prost dostop na svetovno mcrje. Iz rurške^a časopis ja je razvidno, da bo mogoče s Turclfo o tem govorit!. Veiikonočna mirovna čustva na ruski fronti. Poročevalec »Pester Llovda« braojavlja iz Karpatov 16. t. m.: Oficijelni organ nemškega karpatskega zbora »Deu.stche Karpathenzeitung« priobčuje članek, ki priča, kako se je vkoreninila mirovna misel v srcih ruskih oficirjev in vola kov. Članek pravi: Že nekaj časa vlada mir v vseh odsekih vzhodne fronte. Velika noč vzbuia še večje hrepenje po miru in nemške čete spoStujejo veliko-nočna čustva ruskih vojakov. Na velikonočno nedeljo je bil o^etij po-vsodi ustavljen. Tuka? kakor po-vsod! ra doljzi fronti od J?iee do Čr-nejra morja so nrina.ia1t niski oficirji in voiaki iz jarkov. da so se nosro-variali z našimi. Rusi so se hližal! vedovaK so, da želijo vsi oficirji in mošrvo mir in da so 51i odposlancl vojaških odborov v Petrograd za-h te vat mir. Naši so jim razlagali pravo misiienje naše vlade za Rusijo in jim kazali, da program nove reske viade se popolnoma sklada z mirovnim programom centralnih držav iz decembra 1916. Samo ker hoceta Anglija in Francija izvesti svoje osv^oievaine namene, bi morala Rusija še dalje trpeti. NajboJj je razjarilo ruske vojake naznanilo, da je Anglija hotela zasesti ruske otoke v Vzhodnem morju in tako potlačitl Rusijo za vedno. ... Tuđi od sosed-nih zborov so do^la slična poročila. Za dane5 zvečer ie nazrtanien dohod višjlh ruskih častnikov za nadaljna pokajanja, Socijalistična mirovna konferenca v Stockholmu. Dunai, 17 aprila. -Arbeiter Zei-tung< poroča: Holanđski delegati mednarodne socijalne eksekutive so sklenili sklicati v Stockholm medna-rodno socijalistično konferenco. Kot mirovni program so akceptl-rai? holandski socijalisti svoječasno Vvilsonovo poslanico senatu. Švicarski cl a sovi o mirovni -ponudbi centralnih držav. Bern, 16. aprila, »Bund« smatra, da so najnovejše dunajske in bero-linske oficijozne izjave za razvoj mi-ro\"nega vprašanja največjega po men?.. Zlasti avstrijska izjava je mnoga dalckosnežnejša kakor nem-ska in jo smemo smatrati kot uvod k avstro - ruskim po-gajanjem. >Bemer Tageblatt« prnvi: Zoret so centralne države, ki v^llp mir. S tem, da se odrekajo osvojevalri vojri, je odp^lel vsak V7rr»k za nađaljno bojevanje. Fran-cf?a in Arsifja na ^oMjeta seveda v^e 5 odposlanstvo. * Lagano. 16. apfila. »Corrlere delta Sera* obiavlja komentar k av-strr^ki mirovni Izjavi pod naslovom: »Trdaialce i5če|o: Centralne ćržavm pa dosedaj na stopile se z nobenim mirovnim programom. Nemško deiavstvo za mir. Ksledica vojne pa bo, da bo Amerika zaprla svoja vrata preobil-nemu navalu inozemcev. Page je konca!: Nikdar ne borno preneliali biti gostoljubni proti podjarmi]enim in nesrečnim, tuđi ne proti on?m, ki hočejo stopiti v vrsto našega naroda. Prevelika gostoljnhnost pa je zločin nroti nam sarrjm, zlasti če taka želja izvira iz stremljenja, da se naša rlež?la zlorabi v interesu tuje dr-žave. Amerišk? socifeHsti za vejno. Dunai, 16. aprila. Oficijalni kandidat ameriških socijalistov za pred-sedniško mesto je baje izjavil: Do-slej sem bil proti vojni, sedaj pa, ko je vojna napovedana, obstoja samo eno vprašanje: Kdo bo poražen, Amerika ali Nemčija? Dobro, jaz sem za zmago Amerike, zato želim, da stori vse za to zmago. Oni. ki nišo tega mnenja. nišo socijalisti, mar-več so anarhisti. Podobno se je izjavil Jair.es Holland, predsednik de-lavske federacije, v imenu delav-stva, izrekel pa se je proti sp^esni in oblfcatorčni vojaci službi. Ameriško preziranje Italije. Mf!anf 16. aprila. (Kor. urad.) »Corriere dclla sera« daje duška svoji nevolji, da izmenjavajo Zedi-njene države pač z Anglijo in Fran-cijo, ne pa z Italijo, misije, ki se imajo baviti s skupnimi vojnimi zadeva-mi. List pričakuje. da tuđi Italija spravi na noge misijo, ki bi morala imeti toiko več avtoritete. ker v Ameriki imajo velike predsodke proti italijanski stvari in na primer ugle-den list »Newyork World« je last sovražnega podanika. Italija se ne srne zanaSati na to, kar dosežeio njeni zvezniki, marveč si mora sama iz-brati svoj prostor, po potrebi s silo. To velja zlasti za posoiilno vprašanje. glede katerega Italija ne srne ča-kati pasivno, da se okoristijo po ce-ni ž njim tuici. marveč rmr» pnudar-jati, da prinadajoči delež amtriškcga denarja irora bit! v razmerju s po-menom Italije v skupnem vojevanju in z relativno finančno slabostjo Italije. BrazIHja in Ar^ent'nHa. Zeneva, lf). aprila. (Kor. urad.) »Agence Havas« poroča iz Bncnos Airera: V od^nvoni zTiT*a?i*ega ministra na sporočilo BrariMje, da :«e prt-kinila diplomatične stike z NemCijo. stoji, da je argentinska vlada, Ki se bori za načela mednarodnega prava, že izrekla svojo sodbo. Ona primer-no odobrava nastop Brazilije in Iz. javo, da je ta nastop naravnost nrr> vzročen od teh načel, ter izreka Bra-ziliji odkritosrčna čustva bratstva. Ženeva, 16. aprila. (Kor. urad.) »Agence Havas« poroča iz Rio đe Janeira: Zaplemba nemških ladij se Je izvršf!a novsod brez motenia. Ofe-som poroci! iz Santosa so bili prijeti tri je nemški vohuni pri fortt! Ital!que. V Buenos Airesu je razpršila policija manifestan te ter mnogo oseb aretf-rala. Urednik nekega nemšTcega lista je bi! ranjen. ProtfnemSke domonstraclic v Bni-zflili kl ArsentfnS}!. Rotterdain, 17. aprila. Iz B icnos Afresa porocajo: Pn^lična drrhal je Streliala na cestah na Nenice ter iih j nekaj ustrelila. Nato je druhal napad-la nemški konzulat in nemško posla-ništvo ter jih zažgala. Ogenj je pogasila policija. Berolln, 17. aprila. »United Press« javlja o izgredih proti nem-^kemu poslaništvu v Buenas-Aires: Pri prvih demonstracijah je bilo pet oseb ubitih. Pozneje je stevllo še znatno naraslo. Nemcl so s strehe streljali iz pušk in revolverjev na ranožico. BeroHn, 17. aprila. »Voss. Ztg.« poroča: V Sao Paolo In Parani je prišlo do hudih protinemških izgre-dov. Množica je strgala v Sao Paolo grb z nemškega konzulata in obme-lavala nemške trgovine s kamenjem; dijaki so opustošili nemške redakcije. Pri spopadih s policijo je bilo več oseb ranjenih. Podobni izgredi so se vršili v Parani v Argentiniji. Položaj na Puskem. Miljukov o »novih prlzadevanjih« Rusije. Pariz, 16. aprila. (Kor. urad.) Na vprašanje zastopniki »Journala«, če je iz zadnjega manifesta ruske vbde sklepati, da se je vlada odpo-vedala vsaki misli na teritorijalne nridobitve, je minister Miljukov izjavil, da so velike premembe, ki so se zgodile na Ruskem, seveda ustva-rile nova prizadevanja In nove že'je. Ruska demokracija m^*sli na vojno. ki bi narode osvobodila avtokracije in militarizma. Nedvomno je, da bo ljudsko gibanje/ki ie premenilo Rusijo, učinkovalo tuđi na en del Evrope. Av toneml}a na Ruskem. Petre^rad, 16. aprila. (Kor. ur.) Petrngrajska brzojavna agentura: Vlada je izdala dekret glede organizacije provizorične lokalne avtono-niije za gubemijo Estlandijo in za pet okrajev j^ubemije Livlandije. f!o¥ uitimetum Orški! CrfrH:, 17. aprila. »Zuricher Mor-penzeitun?^ poroča: Z diplomatične strani izvemo, da pripravlja ententa nov ultimatum Grški. lažne p\Mm vg^ti. = Osebni status c kr. političnih uradov na Ceškem za 1. 1917 je rav-nokar izšel in sicer letos prvid samo v temškem jeziku. = Splošna konskripciia na Ogr-skeia. V času od 1. do 3. maja se bo izvršila na O^rskem po ćeli deželi splošna konskripcija na podlagi stanja dne 30. aprila. Popisani bodo vsi moški in ženski prebivala po skupl-nah in po zaposlenju; pa tuđi Živina se bo popisala. Komisarji bodo v prvi vrsti učitelji. — Posianec profesor Gjaro Šur-min proti svo|im klevetnikom. V seji ogrskega drž. zbora, dne 12. t. m. je nam era val podati poslanec in delegat profesor Surmin posebno izjavo proti Szmreczanvovim đenuncija-cijam. Ker je bil državni zbor pred-časno odgođen, objavlja Šurminovo izjavo sedaj »Hrv. Riječi. Prof. Sur-min pravi: Szmreczanyevi informa-torji so rekli, da sem bil aretiran ta-koj po sarajevskem umoru. Faktično pa so rne zaprli 12. avgusta 1914. V zapor sem prišel vsled tuje nespretnosti, ne pa vsted zvez s sarajevskim atentatom. Vršila se je pri meni hišna preiskava in odnašali so spise v rjuhah. Seveda. Pr* meni vseučili-skem profesorju so našli skripta, ro-kopise, literarni materijal, ćelo v ci* rilici tiskane knjige in moje dekrete ter dokumente mojih otrok. To je bilo delo državnih organ ov dne 12. avgusta 1914. Ti organi so pregledali tuđi proavetno društvo, kateremu sem predsednik, zaslisali so tajnika in društvo zaprli. Zbrano kriminalno gradivo je ured Pa zagrcbška policija. Seveda so se za mene interesirale tuđi vofaške oblasti, saj so prijatelji K. Szmreczanya takoj po Zagrebu govorili, da so pri Surminu našli se-znam nabiralcev za belgra^sko »Narodno Obrano« in tuđi ključ za šifre. Sortirane spise ie izročila policija vojaškemu sodišču, kakor da bi bila vedela, da bo po izvršeni demokratizaciji zahteval madžarski poslanec — in to po-v'anec ljudske stranke — da more i za politična dejanja iz 1. 1909. in 1909. na Hrvatskem soditi samo vojaški sodnik v vojnem letu 1914! Vojno sodišče ni smatralo za p o t r e b n o, da proti meni posto-pa ter je vrnilo spise civilnim ob!a-stim. Te oblasti so me zaslisavr.le 19. avgrusta o mojih zvezah z atenta-torii. z Belgradom itd. Na srečo ni-sem bfl v Bcl^radu v juni ju 190,"., ker bi bil morđa pozvan na odgovornost za tedanje madžarske patrijotične provi re gr. Szmreczanya. Konečno je priVo na dnevni red Še vpra^anje zbirke za NTar. Obrano. Ko sem cenzori! sodnika na pravi položaj, Je državni Dravdcik takoj odsiotiii od osumljenja radi zvez z »N. O.« (ki je bila kakor znano hrvatsko društva za podpiranje političnih prega-. njancev pod Rauchovim režimom op. ur.) Q. Szmreczanv je smatral za čisto resnico, da sem 1. 1908. in 1909. nabrai 24.000 K za Belgrad. L. 1908pa so nam v ogrskem parlamentu očitali, da smo m i dobivali denar iz Bel-grada! Dne 2\. avgusta je bil šestav-ljen zapisnik in jaz bi bii menil takoj oditi domov. Toda mene sta hrv. ban in ogrski min. predsednik tako šci-tila — bi rekli Sz. Jnfornatorii — da me je sedaj policija pridržala v za-poru ter 24. avgusta proti odredbi obtožitelia znova izročila sodišču,, kjer ine je preiskovalni sodntk zasii-ševal radi ključa za šifriranje, radi podpore nekemu dijaku in pa radi — poneverjenja. Ker ni bilo več ničesar z veleizdajniškimi zvezami, so me preganjali, da sem kot predsednik prometnoga društva poneveril društveni denar! Tako sem ostal v za-poru do 26. avglista. Preiskava se je nadaljsvala. Dne 9. oktobra sem bil pozvan k preiskovalnemu sođniku. ki se je opravičil, da je pomola, ker me ščiti imuniteta. Dne 13. oktobra 1914. je sodišče naznanilo dcž. vladi, da se vrši proti meni preiskava radi zlorabe urađne oblasti in sumnje pone-vGrjenja. Dne 16. oktobra sern bil suspendiran. Sodišče je preiskalo knjige »Narodne Straže« In 1,6. januarja ie sodišče vlado obvestUo, da Je vse postopanje proti meni ustavljeno. Na to sem doma interniran in vlada me je izročila akademičnemu senatu v disciplinarno preiskavo. Dne 19. ju-nija 1915. je bila preklicana tuđi suspenzija. V hrvatskem saboru sem prijavi! kršenje svoje imunitete 18. jtinija 1915. O tem kršenju se ni raz-pravljalo, ker se je sabor oziral na in4erese države v težkih časih. — = Povratek poHtičcIh emigran-tov na Rusko. Petrograjska brzojavna agentura javlja, da je nova ruska vlada že 22. marca obvestila- vsa ruska zastopstva v inozemstvu, da morajo vsem ruskim emigrantom dati potne liste za povratek v domovino. V slučaju potrebe je niska vlada naročila svojim zastopstvom, naj podpro dotične emigrante z denar-jem. Ta raredba je izdana za vse emigrante, naj so kateregakoli pre-pričanja. Vsaka taka naredba je pač dokaz, kako zmago ste z rusko revolucijo dosegli pravičnost in svo-boda. — Defavska stavka v BeroftaiJ. Berolin, 17. aprila. Včeraj se je začela v Berolinu delna stavka, kl traia tuđi Se danes, a je danes števi-lo uđeležnlkov le neznatno naraslo. Ćelo udeleženci priznavajo, da se stavke ne ndelcžl nad 150.000 fjndl. Organizacija In socljalnodemokratlč-ni voditelji delajo na to, da naj stavka čim nrej neha. StavknJočJ zahte^-vajo zadovoljivo razdelf-tev živil fn bre«ohzimo zaplembo ^h[^ v m«®t!h \n na debeli. bisa fijn n£i83i SHlaista. (Poroča Adolf R i b n i k a r.) (Dalje.) Velika preglavica za odsefc" je bila dobiti skupaj vse tište ljudi, kl naj bi prišli v poštev pri tem noverrt prizadevanju. Mestni žiipan se je obrnil s prošnjo na vsa ljubljanska šolska vodstva, župniŠč&in karitativne organizacije, da na? spor oče imena najpotrebnejših njim znanih Iju. di. Z javnim razglasom se ljudi ni pozivalo, da naj se priglase za vojrio prehrano, ker bi sicer hotel biti melone vsakdo sprejet. Ves na ta način dobljeni materijal se je v pododseku aprovizačnega odseka s pritegnitvijo ubožnih referentov mestnega maf!-strata sortiral in vsak posarnezn! prosniik pretehtal. Kmalu se je pokazala potreba postaviti vojno prehrano na sistematično podla^o in to novo focijalno institucijo popolniti tako, Ć5 bo kar najbol] odg"ovarjala dejanskz-m raz-meratn. Tako se je polagoma razvi! cei sistem vojne prehrane, ki v čim največj! popolnosti omogo-čuje pravično izbiranje rodbin, ki naj so vsled vojne potrebe deležne podpore. Kdor heče biti sprejet v mostno vojno prehrano, ima izpotniti v to svrho posebno vprašalno polo. Ta ne vsebuje-le običajnih vprašanj glede istovetnosti ter dohodkov pri-prlasenca, marveč novpraSuje še po, drucrih podrobnostih o življenju po-manflraTiie trpečesra takc. da tvoriio odgovori na stavljena vprasanja zelo vaf?en. neobbodno pr^rebsn pripo-močoV za razsoio o individualnih po-treb?činah posamezni.h rodbin.* Na *dru^ri strani so te pole važen socijal-vo xt?odovfnsM doV^ment o voinem živif^rnu Ijrbljansksh me^čanov. VpraSafna pola pn^nbi na svojem pomenu. ker se zaMeva, zlasti tsl na-vedbe $kde dohodkov« tvrdila od 89. Stev. #?LUVcin^m h:\kolj-, <»uc 18 aprila 1^17. Stran 3« jelođajalcev ali uradov. Ta naj udej->tvijo pravilnost in resnićnost do-totkov. Na podlaci izpolnjene vprašalne pole se vsak priglašenec za se rreso ja. ali spada v vojno prehrano, ali rc Temelj za presojo tvori vsekako vprašanje o visini dohodkov. Ta temelj pa je odvisen od tako raziičnih eltol^čin, da se je izkazalo kot po-polnoma napaeno načelo meriti do-frodks pri pesameznih prošnjlkih z 1 Krono na osebo na dan. Nujno je bilo sestaviti posebne, precej komplicirane t a b e I e , ki omogočujejo pravična sodbo o vrednosti dohodkov za posamezne rodbine prosti cev. (DaJje prihodnjf«.) . teli iz mm \ iloi. Odlikovan je z želcznim zaslužnim križem na traku hrabrostne svetinje Janko Pogurelec, želczni-skostražniške stotnije na kraški tron« ti; Pogorclec je barkovljanski rcjak. Zaposlovafnemu tečaju goriških učite!?lsc v Ljubljani je naklonila slavna »Posredovainica za goriške be^unce v Ljubljani« ci vsote triti-soc kron, ki jih je prejela v svrho podpiranja berlinskih dijakov, gori-šklh v Ljubljani (2000 K od slavnega deželnega odbora Kranjskega in 1000 kron od^porrožnega odbora za be-gunee z juga na Dunaju) veleznatno vsoto dvatfsočindvestodeset kron (2210 K), ki se je razdelila med potr ebneiše gojorce in gojenke. V imenu obđarovancev izreka vodstvo ■■■"■ ^-lovalner?. tečoja vsem troj'm , ... litim debrotnikom najiskrenei-§o zahvalo. Ž'jpanstvo Kanal posluje odslej v LjjbHani na Dolenjski cesti šte-vilka 68. ;(ćor ka? ve, kje se nahaja AloJ-?A\ Medvešček od Jakoba, 21 let star, \z Plavi, na] sporoči podružnici Rđe-čega križa pri odboru za begtmee z j'^a na Duna'n I. Landskronjrasse I—II r,od številko 13.522. Kdor k*?5 ve o družini Erdona Inke. Lozice pri Gorici 119. p. Plavi. na] blaerovoli to naznaniti Antonu Br-r»onn. Dvorska vas 23. p. Ve!. Lašče. Z Azsl naj se v pisarni »Posreći ovalrice za goriške becrmce < a!i ^a na! raznani svoj naslov Ardrej Fi-se!J. krčmar na Travniku v Goricu v svrho neke informacije. Dnevne vesti. — Odlikovarja. Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrarjrost-ne svežnje so dobili: narednik 27. p. p. Konrad V a s i Č, rač. pcdčastnik 6. t. p. Leopold S e n i c a in eno!, prostovoljtc narednik 27. čn». batalj. dr. Nikolaj Omersa. Srebrni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je doMI sanitetni vo:ak 8. sap. odd. Andrej Peterca. Tretjič je debil srebrno hrabrostno svetinjo 1. razreda strazmojster 5. dr?£T. po!-ka Anton Prlveršek. Drugić je debil srebrno hrabrostno svetinjo 1. razreda narednik 97. pp. Gregor D o ž i č. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. razreda so dobili pri 97. pp. štabni rarednik Josip R u s j a n, naredrik Josip Brence in ćetovodja Vinko B1 a ž i c. — Z bronasto hrabrostno svetinjo je bil odlikovan rač. ftod-častnik Četovodfa Josip Tekavc (Ljubilančan) pri strojnih puškah 17. pp.t ki je že 21 mesecev vedrio na bojrtem polju, će^titajo mu njegovi prijatelji narednik Franc Bogolin. četovodja Ivan Stucin. Franc Scnica in mali Jurosiav (pevski k\rartet iz fcele doline). — Šest sinov v vofekf. V Ljubljani znani mizarsk* moister Anton K o 1 e š a je ime! Šest sinov v vojski, se4aj jfn ima še pet. Nnistarcj.ši je čmovojiiik, drugi je služil pri 7. lov. bat., sećaj je v ruskem vjetni-štvu, trerji je bil pri d. polku št. 27, sedaj v rtisketn vjetni'tvu, četrtf s!uži pri 97. pp. peti je pri 7. lov. bat, narednik *o?er, že večkrat odlikovan, in šesti je služil pri topničarjih v Srbiji, je zbolel in umri v bolnišnici v Sarajevu. — Kdor kal ve, kaj bi se bilo zgodilo s Francitom Log-ondrom, yx> comače Fortunovim iz Pevna pri Jkofii Loki. vojakom 27. dom. polka, raj to izvoli sporočiti Ivanu Pod-romiicu, višjemu poštnemu oflcijalu v Lfubliani. Njegov zadnji naslov je Ml: Franc Logronder. 18. komp., Korpstrr.ingrnippe 2*. vojna po§ta št. 65. Od oktobra 1914 ni nebenega £?asn več oć nfe^a. — Prf Čehlh !n pri Slovencfh. N'edavno smo sporočili, da priredi praško »Narodni divadlo« gledališke Predstave na razniff krajih boinr froite. Mariborska »Strada* nor.atl-skuje to vest in pristavlja: »Da Slovenci ravno med vojsko nimamo zle-dališća, ko je Ljubljana tako obiska-m od vmtk ftvstrifeJdb iMVodoottf ta bi jim lahko pokaza!a tuđi na'e delo na dramatičnem polju, je velika poman jkljivost. katere je krivo n t r a -zumevanje kulturnih n^los slovenskoga naroda. Alnojti si za to ne morejo misliti, da bi sodHo vseučilišce v omejene razmere kranjske prestolnice.« Sedaj ie le Vprašanje, kdo je tišti, ki ne razume kulturnih nalog našega naroda? Me-nimo, da »Straža« to baš tako dobro vc, kakor mi. — Giasbeno - dramatični večer v dežejnem gledališču. Kako si želi obcinttvo ou'Jiha in razvedrila v se-danjih težkih Ca^ih, o ttm nam pri-čajo kar najboljše obiskane priredit-vc, kjerkoli se nudijo. Ako pa je kaj v gicuališču, se otćinstvo hlastno ođzove vabilu, ker Živ je šs spoinin na nekdanja lepo g!?d. dobo in živa je zelja po obnovit vi gleciaUšča. Objavljen je bil vspored g!asbeno-dra-matične^a večera za torek 17. aprila in čitala so se znana pnkiipljlva imena: ^ospa Pcršlova. Rospa Ota-halova. s^ospa Zvonarjcva, SkrMn-šek. Danilo, naznanial se je nastop Pahorjpvcsra mr.cko^a zbora. Hitro je bili glcdaiišče raz proda no. tako je bilo hreper.enje po slovenski narodni. ^ urretni p?stim, po ^leda^šk! predstavi. Vsi posetniki srlednlisča Rotovo nišo bili zadnvolini z vsemi izvajanji. ali rudilo se je toliko ra-znovrstne^a, da se je uveTjavM pregovor: kdor ninopo prinese, prinese vsakemu nekaj. Proizvatateljcm ie b;1o občrrtstvr» ia^o hvp'efno, kar je posved Ca?<> živabno pToFVanje po r^satne^nfh točk^h in darovani £op-ki. Nastoo priznanih pevsk?h in i^rafskih r.il je bil dovršen. ino?1;! zbor. katere?ra je g. Psrior prav živahno vodi. prešibok ?a gledali-škf oder. Vsooređ ie bfl pred^l^, zlasti «ied^ nesia mrškefa zborn. Učinkovi^ejse M bilo: nekoliko manj pa nekoliko fzt^pn^e. — C. kr. sr4oira prometna h?»T»-ka. V zadrjih tednth oprtovano pri-;*5v!jenf čn°^i5nf zab^lje^ki bi labko nrm^zročili mnenjs. da irnn c. kr. Srlošna promatra ^arka ra Dura.iu bla?:o\rni odjelek ali r*n da tvori bla-jsrovne kimčije. Vsled teca smo primorani i7:?viti. da nf rr-s*d!7irmo robenei?a bip.jrovrerfi ddclka in f1r^ nismo tvorili KagnvnTh kupiij ne pred in ne med voino, vsled česar ni ime!.i in tuđi nima nob?n? obl^^t povoda, pečati ^e z nasimi kupči?ski-mi zadevami. Slednjič pr'porrip^Tnn, da rnsno z »Oj^rsko prometno b?nko de'n^Vo družbo* OJn^arischo \rcr-kebrsbank - AVtieTT^efellsch^ft«, ki je otvor?« a na Pura ju podružnico v nrmen blacrovnih kunčii. v nobeni zvezi. — PoVTfjaHŠ^e zndere, Slavno občin^tvo se onozans. <^^ Iffto^ nre-teje 10 let- odV^r se je r\t\'nr^^ novo pokonn1;?!e in se vs!ed i?57?i pri-čno z mesecftn rf?i?et?i prcbmn nre-VopaVrit*. Kdor 7eV\ d? se crob m>-rrovih rnrikPi ne nreV^v^f^. t^mveč še z* nad?lfno d^bo 10 let redot^k-nj?n r*?tan°. n.af to proti vnla'iin nri-^tr«if|!pA pr'^vi v rT«">TTi na poko-nališču Sv. Kr^a. — Poroč?! se fe z. T?-:-> Tu?. b?»Tijf}i urad^ik !n rez. pornčr"*k v L iiTbliani, z £osnod'?no YW6rt R e i -l* h o v o. Č>^t'fnmo! — Umri Ja dne 14. aprila t. 1. no dolci bolezni v Ljubljani gosp. Niko Staronik, nadučitelj v pokoju. Zapustil je priletno vdovo in stfri. že odrasle otroke. Nekaj mesecev mani kot £0 let star, je užival le dobrih šest let pnkojnino. Slu.'boval je na raznih kraćih, kakor v Podbrezru, v Smartnem nri Kranju in slednjič v Sc-cih nad ?kof)o Lrko. PoTiievil je polnih 53 let. Bil je znstopnik uC'teij-stva v kranjskem okraju. Ljubi1 j^ iskreno svoj narod. Doživei je doka] ^renkin vr v svojem življenju. Poči-vai v miru. — Urnrl ie v ŠJškf brfvsH mo|-ster gosnod Ltidovik K i r i n i č. NrJ počiva v nrru. Umri le na Bleđii vpr>kojeni učitelj Ivan Trojar v visoki starosti 82 let Eden iz med tistih, ki dr - :!ra nauke daleio. Mariborska ^Straža« piše: »Vitez Rossrranit pl. Florstein priobeuje v Štajercu« člar ' . v ka-terem poziva kmetovalce, ^adijo živila in zopet živila za r bščino | splošnesti. Tako je prav! Mf pozna- ; mo v mariborski okolici graščaka. ki je svoje gospodarstvo skoro po-polnoma nredil na živinorejo, ker se i IMooreta boU UpUća, in U aoto m > svoje lastno gospodarstvo potrebu- je-------krušne karte. . Ako vitez Florstein pozna tega ffraŠčaka, -naj ga lepo pozdravi ter mu tuđi pove, da bi bilo zelo poučno, v »Stajercu« objaviti, koliko živine se je že pri do-tičnem graSčaku do sedaj rekviriralo. Kmetje, tuđi »Stajerčevic, so se že marsikaj naučili ter tuđi tako sta-ti^tiko radi čitajo.« -Osveta zornije« ie film veledra-matske, izvanredne vsebjie, katero še poveličtijejo umetniško igranje glavnih preci Uavljalcev, preJ vsem Olafa ronnsa ter izvanredno lepe naravne secnerije. ^Njegova poročna noč: pa je izborna trodejanska ve-seloigra; fino dtjanje, dobra i^ra in neoporečna režija so omcinbe vred-ne ATline tega Ijubke^a dela. Oba filma sta dosegla vCeraj fenomenalen uspeh in pri občinstvu 2ela sntošno priznanje. Spored mladini ni prime-rcn. — Kino Ideal. NakJena ie bila manjša svota de-r-arja. Lastnik jo dobi v trgovini g. Ivana Samca v Ljubljani. Žrebanje rpzredne lo^oriie. '5. razred 5. dan.) 20.000 K dobi 14.213. Pn in.non K dobe: 27.229, 4S.149. — 5000 K dobi 78.204. — Po 2000 kron dobe: 3X\ 2629. 7182, 11.163, 14.043, !7.560. ]H.?f.\ 2<\r.nf>. 31.S?1, 31.010, J2*69. 37.171, 46.395, 52.019, 52.2(*>. 57.831. 72.875, 77 995. 82.064. 83.368, ^5.06^. ?6.2\2t 87.^-0, 88.321. 93 840, 94.643, 107.305. 109 342. — Po 1000 kron ćn^e- 1?f>9, 3849. 5712. 10.645. 1*."*, 16 ^SQ. 2O.r65, 27.^6. ^4.116, 30.774, 33.176. 3-270, 37.20S, 37.599. 4O.^r>. 41.710. 42.3O6. 4?725, 45.OS0. ^S.07]# z) £Qj F.i.(W)t 54.3^5. 55.149. 57 4-0* 57 514 59.*6?' 63 418 63 4?3 64^"«. 64.957. 65.798, 72.757. 75 69K. 7S.301. 8?0^0. 83.360. 89 2^^. 91.731, Ol.o.^O, Q?.33q] 92.609. 9^873, 03,871. 0.i!o?R*. 94>4.< 95.445, 97.092^ 97^3121 98 4^5. 108.415. -r (z seje pododseka za rao^tno ▼ oi^o prebrzno. Fredvčerajšnjem se je vršila prva seja pododseka, ki naj coiov-a, kdo ima bili sprejet v vojno prehrano. Skler.c se, da sesprcjeinajo iaiiio se do prihodnje sobote, dne 21. aprila novi pr&iasi v Ljubljani stalno stanujocih rođbin, katerih dehodivi na dan in osebo ne znasajo veliko već kakor eno krono. Občinstvo se opozori, da naj se nikar ne prigla-sajo, kateri ne spadajo v to vrsto najpotrebnejšlh ljudi. \ prašaino polo, ki jo ima ysak priglašenec izpolniti, se bo prav natančno preiskovala ?!ede resnICnosti podatkov, in sele potem se bodo ljudje definitivno sprejeli v vojno prehrano. Radi na-pačnih navedb se bo eventualno uvedio kazensko postopanje. Da se pa takoj oapomore najpotrebnejšim, je ocisek sklenil, da prejmejo prigla-šenci, ki ciobe pri oddaji vprašalne pole posebne provizerićne izkaznice, meso po moznosti še ta teden. Vsem tem se bo meso oi!dajalo provlzorič-no toiiko ca>a, dokicr se jih, ali stalno ne sprejme ter jim izda takozvano rJeco nakaznico za meso, ali pa sprejemanje odreče. Pododsek je razventega sklenil razglasiti, da se sprejemajo za naprej posebni prigla-si za duševne delavce, med katere je šteti zlasti vse fiksno na-slavljene, ki se pcCajo z duševnim dciorn. Ta skiep je bil potreben, da se kolikor mcj.uoče naglo odpomore z oddajo mesa tuđi najpotreb-n e j š i m te kategorije meščanov. Za prvi začet :k je bilo mijno. da je podod?ek tuči za dnevne delavce postnvil n?jn, do katere smejo sega-ti rriessčnf aohodki onih, ki hoćejo biti sprejeti. Umevno je, da se bo ta me;a morp^a po potrebf prav kmalu dvirniti. Za r~.daj se sprcjcmaio !e roćMns, katerili d; hodki na mesec znnsajo. če šteje rodbina 3 osebe naj-već 210 K, <* osebe 240 K. 5 oseb 270 kron, 6 oseb 300 K. 7 oseb 320 K, 8 ofeb 340 K, 9 r.seb 360 K. 10 oseb 380 K. 11 oseb 400 K. Pododsek se je tc-rej postavil na principijelno s.tall-šče. da je dohodkc V posameznih rodbinah prasrjati z czirom na šte-vilo rodb^c!cih članov re ozfrnje se na razne čifiovns razrede. — Občinstvo se Te enkrat onozarja. da naj se ?i k?\ rorijo dnšcvnili delavcev pri-gla^ajo samo oni, ki imajo z duševnim dolom posla. j_ pr^^j? ie5precia so vr^i od četrtVa do četrtka to je od 19. do 26. aprila 1917. Na vsak ih desnih deset odrezkov se dobi pol kilograma ješ-prenja. Kilogram ieŠDrenia stane 1 krono. Ker j3 v nekaterih trgovinah ostalo tuđi še nekaj rralsra mnke, se bode odda:ala tuđi ista mesto jeŠ-brenta. Nov !?rrf«*l živež. Vs?. šnlska vodstva po deželi se tem potom Še erkrat opozarjaio. da jim c\ kr. dež. Selski svet Tia njihovo prošnjo, ki jo !ahT -> pr;;avT:'> na pn't^ine Drosti dopisnici, donos're takoj poiskusna se-niena rodnvitne kulturne rastline, fefcaćmeaovaae rižBe lobode ^pernanski riž) ter belega maka In s o 1 n Ć n i c e; obenem dobe tuđi popis rastlin in pouk za setev ter navodilo za prfdelovanje sočivja. -r Uporaha gozc'ov In go?dnih sadežev ob vojni v svr'io dobave žl-vll In km;H. C. kr. pcl:cdelsko minl-strstvo je z ozirom na razmere, ki so nastale vsled vojne, izdalo tekom minolih vojnih let ćelo vrsto odreub in navooil, kako je skrbeti za pridobivanje živil, krmil in drugih potreh-ščin iz gozđov in gozdnih sadežev. Te odredbe so se tikala: 1. Čim naj-obseinejse prepustitve paše. dalje pridobivanja 1 i s t j a za krmo in dobave stelje v zasebnih in zlasti v gozdovih velcpose-stva, seveda v kolikor je to depustno iz gozdncpoiicijskih ozirov. 2. Kolikor mogoče neomejencg'a dovolila za na biranje jedilnih gob v večjih gozdovih. 3. Nabirania k o p r i v in njih porabe za vlakno kot nadnirestilo za hombaž. 4. Pridobivanja lubja krhlike leot nadoniestHo za cc!o vrsto, in.'zem-ikih dro^; dalje se priporoča gojitsv in ne^a te vrste lesa. Ker se razmere nišo na bolje obrnlle, k! so b!le me-rodalne « b izdaji navedenih cdre-b. je c. kr. poljedelsko mini^trstvo z dnz !9. inarca 1917, ?t. l?.9f,3, ukazalo, da imajo vre navedene odredbe ostati v pofnem obse^ti v veljavi *u-di v letn 1917. 4- Jaica za valenie od §tafer>kih kokosi dm 40 vin. kom^d rddaia kme-tijskn ?.nia na Ormu, p. Novo mesto * povzetju. Dcr«;s:*a dr. Bobrzinskega. Dunni, 18. aprila. (Kor. urad.) Kal-or rnročrio listi, je podal tud; mi-nister za Oalicijo dr. Brbrzvnski demisijo, ker ureditev vprašanja po-sebreg-a stališča Galicije ni bila do-sežena v obliki, kakor jo je sklenil poljski kiT^b. Nekateri ?fst? praviio, da ooliski klub *5e ni storil nikakega ko^čne^a sklena, radi česar ni nemo-groče, da bi bila demisija Bobrzvn-skeTa se izpreTrcn'jiva. NEUSPER FRANCOZOV PRVI DAN VELIKE BITKE. Berclin, 17. aprila. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Med tem ko je boj v odseku Arras In boj v predpolju zapu^čene pokrajine med Arrasorn in Soisson-som pojemal, se je ob Aisni na široki fronti razvnela bitka z velikansko silo Po desetdnevnem skoraj nepre-trganem uničevalnem ognju so vrgli Francozi mase svojih čet naprej v napad. Ćelo najvecia uporaba artiljerije, več dni trajaječi uničevalni ogenj in sistematično zastrupljenje vseh dohodov s plinom ni pomagalo Francozom ćoseči nan eravano prc-bitje fronte. Ćelo krajevni začetni uspeh, kakršen so bili mogli Angleži doseči z besnim ognjem svojih v več vrstah postavljenih topov, je bil Francozom ob Aisni odrečen. Kjer so bili nemški naisprednji jarki razbiti in tako uničeni. da jih ni bilo mogočs več držati, smo pričakovali jurišajo-če mase Francozov v zadaj ležečih pozicijah ter smo jih v gostih vrstah z dobro namerjenim ognjem postre-lili. Naše čete, ki so se brezprimerno hrabro borile, so zavmile napadalne valove Francozov na mnogih točkah v ljutem bližinskem boju z bajone-tom, kopitom in ročnimi granatami razaj. Fred posamezniini odseki fronte je bojišče posejano s padlimi Francozi. Kljub vsem krvavim žrt-vam nišo mogli Francozi doseći več, kakor nekaj malih kraievnih uspe-hov no ne"t\aterih točkah, kjer se jim Je posrečilo branitelje potisniti nazaj. Začetne uspehe v okolici Soupir-Beanlnes, vzhodno od Saillyja. in pri Lonru, severno od Reimsa smo s protisunkom veči del zopet izravnali. Sovražnik je imel pri tem težke iz-PTtihe na mrtvih in vjetih. V stran-sk;b nar»?,d?h v okolici Laffauxa in i Vat!xail!ona, severovzh^dno od Soissonsa smo vjeli v protistinku 300 mož. Bitka se je rarvnela tuđi vzhodno od Reimsa v Champagni. Francoski letnlk 19!8. pod orožjem. P?rn, 17. ar^a. fKor. urad.) Pa-rf^i Ifrti por^čajo. c^a je tetnik 1918. predvčerajšnjem jt^nfl rod orožje in bil odposlan na izvežbališča. KritiČen položaj Grške, Amsterdam. 15. aprila. (Kor. ur.) »Alleemeen Handelsblad« poroča \z Londona, da je položaj na GrŠkem kritičen. V London so doš^a poročila, po Vat^"!h m;sli kabinet Lambros Nova pcoftrena odredba proti car)u. Anistcrd^m, 17. aprila. (Kor. u.) »AnVemccn Vz :Jelsblad* poroča \z Londona: Prejšnji carski dvojici je bilo prepovedano govoriti medseboj-■o ta 2 drusimi vittotkl. ra^ven y navzočnosti Cuvajev. Ta odredba le storjena, ker so bila pisma Iz palače skrlvoma poslana. Car Ima sedaj 3 sobe v palači. Straže so pooštrene- prehrana jednostavnejša. Gospodarstvo. — Prevzemne cene za ftžof le-tošnjesa priđelka. Dosedanje prevzemne cene za fižol so bile v raz-merju k drugim piideikom veliko prenizke, zlasti v razmerju z žitom in grahom. Posledica tega je bila, da so lansko leto kmetovalci na Kranjskem veliko manj fižola sadili, kakor običajno. C. kr. kmetijska družba je že lani zahtevala pravično ureditev, prevzemnih cen za iižol, toda brez uspeha. V pričetku t. 1. je kmetska družba predložila obširno spomeni-* co o tej zadevi na c. kr. urad za ljudsko prehrano, ki je vsled tega rav« nokar odgovoril in sporočil, da prn hodnje dni iziđe naredba, ki določi začasno nove prev iine cene za nekatere vrste stro^natih sadežev, in*slcer za fižol in grah letošnjega pridelka na 80 K za 100 kg. S to ceno je knictovalcem kolikortoliko ustre-ženo in zato se nujr.o pozovejo letos po možno.sti veliko fižola nasaditi. —. C. kr. kmetijska družba kranjska v Ljnbijani. ■Sd^P^ Ck^m« S Uto Ws^a H Za slepe vojake. V ta namen so poslali deželnemu odboru dalje Ua-rove: Upravništvo »Slov. Naroda« iz listove zbirke 281 K 20 v, častiti župni urad v Dobrniču 200 K čistega dohodka igre in prostovoljnih darov tamošnje dekluke Marijine Družbe, preč. knezoškofijski ordinarijat v. Ljubljani 144 K 66 v kot zbirko iz Št. Vida nad Ljubljano, po upravništvu »Laibacher Zeitung« zbirko 50 K neke otro^ke priredih'e 4n 10 K g. E. Rc^mardu iz Ljubljane mesto venca pok. g. Faleschiniiu: dalje učiteljski zbor c. kr. višje realke v Idriji 1% mesecni prisnevek od plač 23 K 09 v, č. g. Štefan Jenko. vikar v Podgra-jah - Istra 15 K in g. Anton Jerman iz Cerknics št. 115 znesek 6 K. Bog plačaj! Upravništvu naših listov so poslali : Za »Ciril-Metodovo družbo^: Krista Binder iz Zagreba 10 K, mesto verca na grob nok. Franjo Omerze. Ob SIctnici njegove smrti, dr. Schiff-rer, generalštabni zdra\iiik iz Gradca 37 K 20 v. zbralo ^Slovensko omizje v Gradcu* in »Češko omizje« v Ljubljani 200 kron. Sku-paj 247 K 20 vi nar je v. Za »Vdove fn sfrote pa*H«h jfu-n^'*fov 27. Črnovoi. pp.: C. kr. nad-poročnik Rudolf Potočnik z bojiž6a 60 K (darovali so: čeha Jan Ružan-skv in Josip Pikal, Rusin Pavel Ši-vok in Slcvvenec Franc Mlak^r po 10 K ter nadporočnik Potočnik 20 K; rrv' tr?j?. I:er so ^meli domov polje obc^elovati in Mlakar, ker služi slovenskomu gospodu). x Za »Vdovski in sirotfnskf zaklađ III. zbora v Gradcu«: Anton Kuhar, učitelj v Trbovljah, 63 K, nabral na jrlasbenem večeni dno ti. t. m., ka-terecra sta nudila Trbdt;1 jjanom umetnika doniačin g. Ciril Ličar iri konze rva tori:st v Pro^i in ?. Alojzij Stcirek, c. kr. m^rnirski godbenf mojster iz Pulja. Za »Zavod 73 v vo?M4* oclepele vojake«: Rudolf Tennente 10 K, mesto venca umrlemu g. Mihaelu Gillichii. Srčna hvala! Umri? so v Ljnblfani: Dne 13. aprila: Anton vitez Ga-ribo!di, zasebnik. 86 let, Dunajska cesta Ii6. — Franc Gere, poddesetnik in Pter Ceh, pešec, oba v rezervni vojaški bolnišnicf na obrtni Solf. Dne 14. aorila: Anton Stritof: c. kr. ravnatelj II. državne gimnazije, 58 let, Strossmaverjeva ulica 1. Dne 16. aprila: Mihael Gilich, tapetnik, 69 let, Gradaška ulica 16. -^ Ivan Karei Klemenčfč, bivSi knjigo-* vodja, 70 let, Sv. Petra nasip 71. — Mitevž Pogorelec, revident deželne naklade, 63 let, Gorupova ulica 4. Izdaiatel] In odgovorni aređnfk: Valentin Kopitar. I ^stnfffii fn fl?k »Narodne tlskarne«, Prehlaienja ne morejo grlu ško-< dovati, če Fellerjev rastlinski esenć-ni fluid z zn. »Elsa-fluid« rabimo za grgranje in vdrgnjenje. Predvojne cene. 12 steklenic franko veljajo samo 7 K 32 v. Lekarnar E. V. Felter, Stubica, Elsatrg št. 238 (Hrvasko). Od mnogih zdravnikov priporočeno. 100.000 zahvalnih pišem. Nal bi bilo Vfidno pri tiišL titii' Stran 4. .SLOVKNbKJU^AKOLT, aue 18. aprila I!*l7. 89. Štev. Daiatea zaaVaga a*lTO*Y ta |aMati«r|*T ▼ H*> f]aai na:naaja svojem ihutr toavo v«et, da je njen đadgolctni, | zaslužni čten. jospod I Ludouik Kirinid M*skt avofstar t Sp. ftliU pri Malini do« 17. aprila t L ob 9. uri d: pol dne boguvdano pramnml, Pogreb nepozabnega pokojnika se vrfl ▼ četrtek. dne ! 19. aprila 1917 ob 2 uri popoldne fx hi5e žalosti Sp. SiŠka, i \ Savska ulica Štev. 196, na pokorali?če pri Sv. Križu. I Nepozabnemu tora rilu bodi ©hranjen prijaiea sporain t , T ^ublfani, dne 18. aprila 1917. 1378 :______________________________________________ J{va a za velifonočna vofčita/ Prosim Vašega naslova na uor. „Sićv /farcda". 126* Sprejme mm s*ai«ejša Ozira se le na take, ki fmajo prakso. Ponudbe Da: p6kini predfll 29, Llcfeljana. 12S4 Pređa mm dobro obranjena železna blagajna na dvo^ vrat «rdke M. AdlcnfUleel M. T2 VogOjC pore pi&arna odvetn;ka j đr, Otoaa Fefilcli - FranSih^fm ▼ -L^Mfani, S-ina uV ga št U. 1275 izoDrožena gospodična sl&ra 20 let, vaiena otrok, iall i staibe k oiMkom. Pomaga rada mdi pri gospodinJ3tviL 1270 Cenj. poondbe na apravn. »Slov. j Naroda« pod „sanes!!lTa 1270**. I Pou ls:| v igraniu na citre, daje iaurjeo eitrar s popolottn manjem ; in preigjaejefti RrsstefciofCi Pasooio- j {Tcrje^Cj Muycfyfg in Kože&feaga »ote. j Podi&ivajt ho(jl na riotn, Honorar sa uro -jinin 1 it. — Pisra««c po/juđoe pod „žl Oiajl ||iai H ttai /t» W »a tspvmv. »Siov. Norocfs«. H»<«« Vido Bratovž Uubllana, Stari trg itav. 4. Bal ffTOS« ■■ (i^Ma pozom Baterije pozohi Svetice zarnicc ICebulček Sanau^aaTp ffttfBlp VFfaaal ■! aYf>amMBal •M'BMSal MaBtMi na dokfla is drhtao priporoča I ,„ Sna 8 Urbanič, Golfova al. 12. n lalantarll« ta MOm. I3t4 Pon p:A« pod -ItelamaaHtaVlfl^ em npiiiiuiiaiu »marenabgfja Mareda«. MaUnanllOa samafam, da ]fe pri mcmi več paroT biH)aaitalh vhmmor to prataa»T na ra?- Se najtor>l«i« pdpmr*1mm ' rracilika Farla* ro? Matjnaa, m Faff ¥ Bataa aaHaa •*•▼• •• , iSTANOVANJE I aia» ma aaaal att ma ifiuto? tamia, aaa>a aakm^a aaa §^ia^i^^ai^h.^k ^ai^^iii^ii^^aMa^ a^ >ar ^Bav^B^aia a^ a^a^asa^^ki afekta i n. kuhinjo, event z en« vaMco aobe In kuhinjo. Ponnđbe pod „Italaa atraaka 1113M na upramaltvo »Stovenakega Naroda«. 1233 IpMfaM M prlđal« la pf>iteilf) dekle kat era ^OTori dobro slovensko In ncm§ko, k 21ctni deklfci. 12 = 6 Kjet pove upraTO. »Slov. Naroda«. V lepcm trun v Slovenskih Goricih Ja na prodaj 1274 eindjtropna hiša JE vrtom | pr.merna za obrtnika, trgovca ali zasebniica. — VpraŠanja ra upr »SIot. Nar.« pod 9lSlav. fjarloe". JUestno žnpaitstvo JVovo nešto strojnika oziroma kvrjata Pri rnest. vodovodu. Ponudbe na aiastao tmpanslTO Nova rnaita. Vstop tak oj. 1257 I16e se spreien stameni tehnIR sa takojften vstop, zanesljiva moč, veif đeta pri stavbah in vseh pisarniSkih del, dober risar fn statlk ea vrhztmeljske fn feitzobe-tonske gradbe, zmoZen tlovenSčine in nem* iCine v covoru Jn pisavi. — Ponudbe z pre-risi spr?ceval fn poskusntmi rlsbam^, z zn~ Mevki ntače !e ypo?bfi nod HSftdstalrliCh9 . laaaalafaefcaiaai II41 na apravn. »Slov. Naroda«. 1276 Settva s( krargatt doigre vrt j dovtsovanjem. u svrho po$n*?$* srefc Sva mlada, stmpaiihta strojnikct, 3a laser voiiue japostena i/ iovarni na Štajmrs^mm. Prut 3 ne%a/ premo%mn;af drugi iyučmn %(;učavntčar. — imii j» neomadefevana prmte^lozt tn nc^ff/ ja/rrnmo^mnja. 7ajnost častna stvar 1 iPonudbe 5 jr/Z/to pod Šifro m JLastnt dom. po vofnli f23t* na upravni&vo nSl°v*nsk*9a Jraroda*. 1231 Srbatica, kraste, izpuScaji m lišaji 8O zla, katerih zdravljcnje zahteva veliko pr«vtdn*st. Ab«o(ertno zanesfjivo sredstvo zooer te je PalATtL — ioamioa sdra- vtla« Ne airaic, je brez duha, zato radi imz d««i uporabno. Velftri k>nček 3 K, PTiick varate tMiflfiv« kaai. »artliiea 2^0 K Ob«je se dofei prrfl vptatetvi zw—k« hn pm mmviekkm v ¥mutml tiai Mi«i m«j^*Ai^ vi 9A aa4^L*Bi %m. mirni, ^^BH1^B~ ^WIVf W — '*f MVWW V« M9m Losne kite aafa#i!ia kakavaa« pa 8, 10, 11, 14 ia 16 kron; Issaa podlacro Mr*n *M Pythoa la lasna mrt-ftlea ▼ v«ah barvah; „JfEML11 ■im m laM la bra4# ai Br. BrtUta rjavi, teoM#r]ava M iraa pa 2 In 4 K WL9 vm* št so« Ildua, iaat6l|lT0 KlfO priporoča j Štefan Strmoll Ljibljana, Pod Trančo it. 1. P««rl Z*ra4t vpoki2onafa v vofeoko •toftbovaoia fa lokal otfpvt aaaaa ma prodat* hlmttn lm sfeer vsaki dan sao&o ' •d 9 do A m v nf^tii© od 9 do 11 arg aapoiaaa. ; Aa^ria}/« #tne/ 2)oir# A/a^c/ -; toDiavila točno in ceno. .v M°dm salon P. jjarborič * ■■ Ljubljana, Jrfestni trg štev. T. = ^"•^awggar ^^gp# vcaapp ^ava^gv aMMa^f$4Fa% ?fioawiwv slamnifeov, kinčamh in pravnih oblik - - sviinatih Klobukpv, cvetitc, pereš i- t d. Vmhut *«Mr« i%berti iatmh kiobukov. ^_^_-_._,_____ __________ TURUL-ČEVLJI a« aalcaaatai, dabro la lapa Izdalaal, pa tOTaraitki aenl prođija v Ijnbljani HENR. SELJAK Fresemova ni. 53. a^ --------------■—---------- ______- _____--------------------------------'----------------^^—------------------------------------------------ --------- Dam5l^c 5lamniJ^e ===== v najveCfl izberi priporoea i MINKA HORVHT, modistka LjuSljane, ^tari trg |tcu. 21. Ljtibljemo. Popravila naicanaja. 904 Popravila najcanejo. A g^ajaaaaaaaaBj^agiiaaaaaaviag™«^**3«1^^"*^"«^^*^^*^^^^^^ tm1"*^" m1 Trgovci z dežele pozor! ^ Od danes naprej se 1265 prodaja na javni dražbi v Ljubljani, Stari trg $t. 11* a razno aiannlaktarno blago, moiko In žeszSso pertlo, kravate, drobno blago ifd, ISeziia za kolesa! PriporoČam cenjenemu obSinstru »tojo zalogo •vetorno rnanib Humber - koles đaije vse kolesarsfce potrebiiine in mehaniino delavnico Fr&tt FSffijpi2S^|J» Ljubljana, Selenburgova ulica 6. Slov. Nar«. V Ljubljani meitav M pros*o-volfao proda weft : li i s : (posamemo)f Pojasnila daje plsarn3 dr, Ivana Taviar, aaVatalka v lV|nlillaai> Mili oUm Ž. U7,