| 510 | | 510 | | 62/3 | GEODETSKI VESTNIK STROKOVNE RAZPRAVE | PROFESSIONAL DISCUSSIONS Joc T riglav 1 uvod Geodetska uprava RS je v okviru Programa projekta eProstor predstavila Postopek usklajevanja mej občin z mejami parcel. Izobraževanj, ki sta potekali v Ljubljani in Mariboru, so se udeležili večinoma predstavniki občin po Sloveniji. Cilj naloge je izdelati podatkovni sloj občinskih mej, ki bo odražal razmejitev parcel med občinami. Predstavljena je bila pravna podlaga za izvedbo naloge: – za usklajevanje občinskih mej: 27. člen Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN-A; Uradni list RS, št. 7/2018), – za vzdrževanje usklajenih občinskih mej: 3. člen ZEN-A. Podani so bili časovni okviri za izvedbo naloge in način izvedbe. Geodetska uprava je pripravila predlog usklajevanja podatkov o poteku občinskih mej glede na meje parcel. Občine lahko ob soglasju udeleženih občin v šestih mesecih predlagajo drugačen potek meje ob upoštevanju 200-metrskega pasu. Če geodetska uprava ne bo prejela nobenega predloga, se evidentira predlagana meja. Za pomoč pri izvedbi naloge je na voljo elektronski naslov spremembe@obcine.gis.si. Tehnično pomoč pri vzpostavitvi in uporabi programske opreme bodo zagotavljali referenti območnih geodetskih uprav. S tem je omogočeno, da bo delo potekalo nemoteno. Slika 1: Prikaz opravil geodetske uprave in občin po 27. členu ZEN-A z rokovnikom opravil. USKLADITEV SKUPNIH KATASTRSKIH PARCEL NA MEJAH UPRAVNIH OBČIN HARMONIZATION Of COMMON CADASTRAL PARCELS AT MUNICIPAL BORDERS | 511 | | 511 | GEODETSKI VESTNIK | 62/3 | STROKOVNE RAZPRAVE | PROFESSIONAL DISCUSSIONS 2 o dPrava SKuPni H Par Cel na o BMo ČJiH uPravni H o BČin Geodetska pisarna Murska Sobota je v obdobju prevedbe zemljiškokatastrskih načrtov iz analogne v digitalno obliko pred približno dvema desetletjema poleg drugih kontrolnih in usklajevalnih postop- kov intenzivno izvajala tudi spremembe vpisa v evidenci zemljiškega katastra zaradi odprave skupnih parcel z enakim lastniškim stanjem na mejah katastrskih občin. To so tako imenovani dolžinski objekti – skupne poti, ceste in vodotoki na mejah katastrskih občin, ki so bili pred desetletji ob originalnih zemljiškokatastrskih izmerah v skladu s takratnimi pravili izmerjeni in določeni v obeh mejnih kata- strskih občinah tako, da so bile njihove parcele v grafičnem delu evidence zemljiškega katastra, to je na analognih zemljiškokatastrskih načrtih, vrisane v celoti v obeh mejnih katastrskih občinah in označene kot skupne parcele, v pisnem delu evidence zemljiškega katastra pa so bile takšne skupne parcele v skladu s takratnimi pravili vpisane v vsaki od obeh mejnih katastrskih občin le natančno s polovično površino skupne parcele, zaokroženo na m 2 – glej primer analognih katastrskih načrtov in površin skupne parcele vodotoka na meji k. o. 27 Gornji Slaveči in k. o. 37 Dolnji Slaveči na sliki 2. Šifra k. o. K. o. Parcela Površina [m 2 ] Lastnik Naslov Delež 27 GORNJI SLAVEČI 1496 1389 OBČINA KUZMA Kuzma 60C, 9263 Kuzma 1/1 37 DOLNJI SLAVEČI 1873 1390 OBČINA GRAD Grad 172, 9264 Grad 1/1 Slika 2: Primer skupne parcele vodotoka na meji k. o. 27 Gornji Slaveči in k. o. 37 Dolnji Slaveči: v analognih načrtih je bila parcela zarisana v celoti v obeh mejnih katastrskih občinah z lastno parcelno številko v vsaki katastrski občini, v pisnem delu zemljiškega katastra pa v vsaki katastrski občini z lastno parcelno številko s polovično površino. Vse takšne skupne parcele na mejah katastrskih občin, ki so imele enako lastniško stanje v obeh mejnih katastrskih občinah in ležijo v posameznih upravnih občinah na območju upravne enote Murska Sobota, | 512 | | 512 | | 62/3 | GEODETSKI VESTNIK STROKOVNE RAZPRAVE | PROFESSIONAL DISCUSSIONS smo v evidenci zemljiškega katastra po uradni dolžnosti že odpravili v postopkih spremembe vpisa zaradi odprave neskladij med grafičnim in pisnim delom evidence zemljiškega katastra. Skupne parcele smo odpravili tako, da smo jih v grafičnem in pisnem delu evidence zemljiškega katastra v celoti prenesli v eno samo katastrsko občino, v mejni sosednji katastrski občini pa smo parcelo v celoti ukinili. O vseh takšnih spremembah vpisa zaradi odprave neskladij smo občinam oziroma takratnim zemljiškoknjižnim lastnikom teh parcel v letih 2002–2003 izdali odločbe po uradni dolžnosti. T ako smo uskladili stanje za približno 300 parov skupnih parcel na območjih upravnih občin. 3 uSKladi Tev eviden Tiran Ja Preo STali H SKuPni H Par Cel na MeJa H uPravni H o BČin Podatke o preostalih skupnih parcelah, ki ležijo ne samo na mejah katastrskih občin, temveč tudi na mejah upravnih občin, smo s pojasnilnim dopisom in priloženim seznamom parcel leta 2003 poslali vsem občinam ter takratni Vodni skupnosti in jih pozvali, da nam sporočijo svoje predloge glede uskladitve evidentiranja skupnih parcel. Slika 3: Izsek iz seznama skupnih parcel na mejah sosednjih upravnih občin I in II – značilno je, da so površine skupnih parcel v obeh mejnih katastrskih občinah praviloma enake in predstavljajo polovično površino skupne parcele. V nekaterih primerih je kot lastnik na eni polovici skupne parcele vpisana občina, na drugi polovici pa Republika Slovenija z upravljavci, kot so DRSV, DRSI, SIDG in SKZG. Sprememba vpisa zaradi odprave neskladij na mejah upravnih občin se razlikuje od načina odprave neskla- dij znotraj območij občin. Skupne parcele na mejah upravnih občin namreč nimajo enakega lastniškega stanja, saj je parcela v eni katastrski občini v lasti ene upravne občine, v mejni katastrski občini pa je v lasti druge upravne občine ali celo v državni lasti. Iz tega razloga je spremembo vpisa zaradi odprave neskladja najbolje opraviti tako, da jo tako v grafičnem kot pisnem delu evidence zemljiškega katastra v celoti prenesemo v eno samo katastrsko občino, v mejni katastrski občini pa parcelo v celoti ukinemo. Postopek se od že izvedenih sprememb vpisov znotraj območij upravnih občin razlikuje tako, da se za vsako takšno parcelo na mejah upravnih občin kot lastnik z enakim solastniškim deležem ene polovice vpišeta obe mejni upravni občini. Tako se ohranijo dejansko enake lastniške pravice na skupni parceli, kot so bile vpisane ob evidentiranju teh skupnih parcel v katastru. Prenos oziroma ukinitev parcel je | 513 | | 513 | GEODETSKI VESTNIK | 62/3 | STROKOVNE RAZPRAVE | PROFESSIONAL DISCUSSIONS smiselno izvesti po kriteriju časa izvedbe zemljiškokatastrske izmere v mejnih katastrskih občinah, kar pomeni, da bi bila dosedanja skupna parcela v celoti vpisana in vrisana v tisto od obeh katastrskih občin, kjer je bila zemljiškokatastrska izmera izvedena kasneje. Odziva občin ali Vodne skupnosti na takratni dopis ni bilo, zemljiška knjiga pa je imela zadržke, da bi težavo reševali s prenosom cele parcele v eno katastrsko občino in nato na celi parceli z vpisom skupnega lastništva z deležem do ene polovice na vsako mejno upravno občino. Zato odprave preostalih skupnih parcel na predlagani način nismo izvedli, čeprav bi tako lahko v celoti ohranili »skupno« funkcionalnost, namen in smisel skupnih parcel, kot so bile vzpostavljene ob katastrskih izmerah. Na seznamu skupnih parcel na mejah upravnih občin s sosednjimi občinami, za katere je še treba izvesti opisano odpravo neskladij, so na levi strani navedene skupne parcele v eni občini (Občina I), na desni strani pa pripadajoče skupne parcele v vsakokratni sosednji občini (Občina II) – glej primer dela seznama na sliki 3. 4 Zača SNa t Op OLOška ODprava NeSk La Dja Sk Up NIh par CeL T opološka pravila v digitalnih zemljiškokatastrskih načrtih in zemljiškokatastrskih prikazih ne dopuščajo prostorskega prekrivanja poligonov parcel, zato v grafiki digitalnega zemljiškega katastra ni bilo mogoče ohraniti skupnih parcel v sosednjih občinah z zarisi celotnih poligonov skupnih parcel. Iz tega razloga smo na geodetski upravi namesto zgoraj predlaganega načina odprave neskladij pred približno dvema desetletjema izvedli grafično delitev poligonov preostalih skupnih parcel na polovico v vzdolžni smeri po celotni dolžini skupnih parcel. Tako se poligoni skupnih parcel na občinskih mejah topološko niso več prekrivali, temveč so se natančno topološko stikali in hkrati postali skladni z vpisanimi polovičnimi površinami v pisnem delu evidence zemljiškega katastra – glej sliko 4. Šifra k. o. K. o. Parcela Površina [m 2 ] Lastnik Naslov Delež 27 GORNJI SLAVEČI 1496 1389 OBČINA KUZMA Kuzma 60C, 9263 Kuzma 1/1 37 DOLNJI SLAVEČI 1873 1390 OBČINA GRAD Grad 172, 9264 Grad 1/1 Slika 4: Primer grafične delitve poligonov skupnih parcel na občinskih mejah na polovico v vzdolžni smeri po celotni dolžini skupnih parcel. Površine parcel v pisnem delu katastra se ne spremenijo. | 514 | | 514 | | 62/3 | GEODETSKI VESTNIK STROKOVNE RAZPRAVE | PROFESSIONAL DISCUSSIONS 5 p r Ojekt e p r OSt Or – Na LOga Posto Pek usklajevanja mej občin z mejami Parcel Možnost za izvedbo zadnje faze sprememb vpisa zaradi odprave neskladij, ki zajema tudi odpravo skupnih parcel na mejah upravnih občin, se izkazuje ob izvedbi naloge Postopek usklajevanja mej občin z mejami parcel – glej http://www.projekt.e-prostor.gov.si/skupno/novica/postopek-usklajevanja-mej-obcin-z-me- jami-parcel/. Predlagane meje občin v primerih skupnih parcel na občinskih mejah potekajo po mejah vzdolžno razdeljenih skupnih parcel, kot kaže primer na sliki 5. Šifra k. o. K. o. Parcela Površina [m 2 ] Lastnik Naslov Delež 27 GORNJI SLAVEČI 1496 1389 OBČINA KUZMA Kuzma 60C, 9263 Kuzma 1/1 37 DOLNJI SLAVEČI 1873 1390 OBČINA GRAD Grad 172, 9264 Grad 1/1 Slika 5: Primer predloga uskladitve občinske meje na katastrsko mejo, ki poteka vzdolžno po fiktivni sredini skupne parcele vodotoka. Vir slike: digitalno gradivo GURS za občine, julij 2018. Možnosti odprave neskladij skupnih parcel v zemljiškem katastru je več, najprimernejša med njimi je navedena v nadaljevanju pod 5.1, druga možnost pod točko 5.2, možnost pod točko 5.3 pa pomeni minimalni potreben ukrep pristojnih občin za zagotovitev ustrezne pravno-tehnične obravnave skupnih parcel v prihodnje. 5.1 Prenos skupne parcele v eno katastrsko občino in zemljiškoknjižni vpis polovičnega lastništva obeh mejnih občin Z odpravo preostalih skupnih parcel na občinskih mejah na način, da se skupna parcela s celotnim poli- gonom skupne parcele in s celotno površino skupne parcele vpiše v eno samo katastrsko občino in da se v obeh mejnih upravnih občinah vpiše polovično lastništvo, bi v celoti ohranili »skupno« funkcionalnost, namen in smisel skupnih parcel, kot so bile vzpostavljene ob katastrskih izmerah. Zato je takšen način odprave neskladij vsebinsko najustreznejši. Vendar poleg odprave neskladja v grafičnem in pisnem delu zemljiškega katastra zahteva tudi sporazum obeh mejnih občin o vpisu skupne parcele samo v eno kata- strsko občino in vložitev zemljiškoknjižnega predloga za vpis polovičnega lastništva obeh mejnih občin | 515 | | 515 | GEODETSKI VESTNIK | 62/3 | STROKOVNE RAZPRAVE | PROFESSIONAL DISCUSSIONS na skupni parceli, ta pa bi po novem s celotnim svojim poligonom in s celotno površino spadala le v eno katastrsko občino, ki leži le v eni od obeh sosednjih upravnih občin. Na geodetski upravi bi potem takšne sporazume oziroma predloge občin neposredno izvedli v grafiki zemljiškega katastra in registru prostorskih enot (RPE), nato pa se meja občin uskladi na podlagi te grafike katastra. Šifra k. o. K. o. Parcela Površina [m 2 ] Lastnik Naslov Delež 27 GORNJI SLAVEČI 1496 2779 OBČINA KUZMA Kuzma 60C, 9263 Kuzma 1/2 OBČINA GRAD Grad 172, 9264 Grad 1/2 Slika 6: Primer prenosa skupne parcele v samo eno katastrsko občino. Površina skupne parcele je enaka vsoti obeh dosedanjih parcel. Meja med občinama se uskladi na mejo po zunanjem robu skupne parcele. Potreben je zemljiškoknjižni vpis polovičnega lastništva obeh mejnih občin na skupni parceli. 5.2 Prečna delitev skupne parcele na dve površinsko enaki parceli v dveh k. o. in dveh občinah Glede na sedanje razmere in želeno lastniško »čistost« občinske lastnine znotraj meja občine je mogoče tudi, da se skupne parcele razdelijo prečno in ne po sedanjem načelu fiktivne vzdolžne grafične delitve. Tako na primer vzdrževanje poti, cest, vodotokov nikoli ne poteka samo po levi ali desni polovici parcele, kakor so skupne parcele grafično evidentirane v katastru. Zdaj, ko se bodo občinske meje usklajevale s parcelnimi, je priložnost, da občine z medsebojnim dogovorom določijo, katera polovica posamezne skupne parcele, »leva ali desna«, naj pripade h kateri občini namesto sedanje »zgornje ali spodnje« polovice. Na geodetski upravi bi takšne sporazume oziroma predloge občin neposredno izvedli v grafiki zemljiškega katastra in RPE, ter nato na podlagi te grafike uskladili meje med občinami. Prednost takšne rešitve je, da ni treba vlagati zemljiškoknjižnih predlogov, saj se celotna uskladitev izvede v pisarni na geodetski upravi z grafičnim geodetskim postopkom »izravnave mej« ob upoštevanju pogoja enakih površin, s tem pa bi se odpravila tudi sedanja začasna fiktivna vzdolžna grafična delitev skupne parcele. Na spodnji sliki 7 je prikazana možnost takšne prečne delitve skupne parcele – skupnega vodotoka na meji dveh katastrskih občin. Slabost rešitve je v odmiku od izvorne skupne funkcionalnosti in skupnega upravljanja na celotni skupni parceli (različica 1 na sliki 7). Oboje pa bi bilo mogoče ohraniti tako, da bi se po prečni delitvi na obe parceli v zemljiški knjigi vpisal polovični lastniški delež obeh mejnih upravnih občin (različica 2 na sliki 7). | 516 | | 516 | | 62/3 | GEODETSKI VESTNIK STROKOVNE RAZPRAVE | PROFESSIONAL DISCUSSIONS Različica 1 – ni sprememb zemljiškoknjižnih vpisov lastništva in deleža Šifra k. o. K. o. Parcela Površina [m 2 ] Lastnik Naslov Delež 27 GORNJI SLAVEČI 1496 1389 OBČINA KUZMA Kuzma 60C, 9263 Kuzma 1/1 37 DOLNJI SLAVEČI 1873 1390 OBČINA GRAD Grad 172, 9264 Grad 1/1 Različica 2 – vpis polovičnega deleža lastništva v zemljiško knjigo na obeh parcelah Šifra k. o. K. o. Parcela Površina [m 2 ] Lastnik Naslov Delež 27 GORNJI SLAVEČI 1496 1389 OBČINA KUZMA Kuzma 60C, 9263 Kuzma 1/2 OBČINA GRAD Grad 172, 9264 Grad 1/2 37 DOLNJI SLAVEČI 1873 1390 OBČINA KUZMA Kuzma 60C, 9263 Kuzma 1/2 OBČINA GRAD Grad 172, 9264 Grad 1/2 Slika 7: Primer prečne grafične delitve skupne parcele na dve površinsko enaki parceli v dveh katastrskih občinah in dveh občinah v lasti dveh občin. Površine parcel v pisnem delu katastra se ne spremenijo. Pri različici 1 se stanje lastništva parcel v zemljiški knjigi ne spremeni. Mogoča je tudi različica 2, da se na obeh parcelah vpišeta obe mejni občini kot solastnici s solastniškim deležem do ene polovice. 5.3 o hranitev vzdolžne delitve skupne parcele na dve površinsko enaki parceli v dveh katastrskih občinah in dveh občinah Ob ohranitvi fiktivnih vzdolžnih delitev skupnih parcel v sedanji obliki evidentiranja vzdolžnih parov parcel v zemljiškem katastru in uskladitvi občinskih mej s takšnimi zemljiškokatastrskimi mejami parcel (glej sliko 5) je treba zagotoviti minimalno pravno-tehnično »varovalko« za pravilno obravnavo takšnih skupnih parcel v vsakokratnih prihodnjih postopkih. Takšna minimalna varovalka je lahko na primer vpis polovičnega solastništva na obeh parcelah v zemljiško knjigo ali vsaj vpis zaznamb v zemljiški knjigi, kjer bi se pri vsaki takšni vzdolžno deljeni skupni parceli na mejah upravnih občin vpisala zaznamba, da konkretna parcela v eni katastrski občini v paru s parcelo v sosednji katastrski občini pomeni skupno parcelo. | 517 | | 517 | GEODETSKI VESTNIK | 62/3 | STROKOVNE RAZPRAVE | PROFESSIONAL DISCUSSIONS 6 SKle P Primer zarisa skupne parcele v načrtih prve katastrske izmere iz leta 1860 na sliki 8 kaže, da so bile skupne parcele v zemljiškem katastru vrisane kot takšne že od začetka katastrskega evidentiranja. V sodobnem času je treba to lastnost ohraniti s preoblikovanjem na enega od posodobljenih tehnološko izvedljivih načinov. Pri tem je za skupne parcele ne mejah občin pomembno slediti cilju, da so tudi te parcele v zemljiškem katastru evidentirane tako, da so njihove meje trajno nedvoumno določljive v naravi, tako zaradi zaščite pravic in dolžnosti lastnikov parcel – občin ali države – kot zaradi temeljne vloge zemljiškega katastra v prostorsko usposobljeni družbi. Ko se bodo s takšnimi katastrskimi mejami uskladile občinske meje, bo to prispevalo k urejenim in dobrim medsosedskim odnosom med občinami, saj tudi tu velja: »T rdne meje, dobri sosedje!« Slika 8: Primera izrezov iz katastrskih načrtov v merilu 1 : 2880 prve katastrske izmere iz leta 1860 – zgoraj katastrska občina Gornji Slaveči, spodaj katastrska občina Dolnji Slaveči. Skupni vodotok na meji je vrisan enako v obeh katastrskih občinah z različnima parcelnima številkama v vsaki katastrski občini in je kartografsko označen s prekinjenimi črticami po sredini vodotoka. Vir besedila za poglavje 1. Uvod in slike 1: Novica MOP GURS z dne 26. julija 2018, http://www.projekt.e-prostor.gov.si/skupno/novica/postopek-usklajevanja-mej-obcin-z-mejami-parcel/ | 518 | | 518 | | 62/3 | GEODETSKI VESTNIK STROKOVNE RAZPRAVE | PROFESSIONAL DISCUSSIONS Zakonska podlaga Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN-A) (Uradni list RS, št. 7/2018 ) 3. člen Za devetim odstavkom 19. člena se doda nov deseti odstavek, ki se glasi: »(10) Meje parcele se povezujejo z mejami občin. Pravila vzdrževanja podatkov o mejah občin z mejami parcel določi minister.«. 27. člen (uskladitev poteka mej občin z mejami parcel) (1) Za zagotavljanje usklajenega poteka mej občin z mejami parcel v zemljiškem katastru geodetska uprava najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona pošlje občinam predlog poteka mej občin glede na meje parcel v zemljiškem katastru (v nadaljnjem besedilu: predlog poteka mej občin), ki ga pripravi na podlagi podatkov, evidentiranih v zemljiškem katastru in registru prostorskih enot. (2) Občine lahko najpozneje v šestih mesecih po prejemu predloga poteka mej občin posredujejo nov predlog poteka mej občin, izdelan na zemljiškokatastrskem prikazu. V novem predlogu poteka mej občin lahko predlagajo drugačen zaris poteka mej občin samo na območju, ki v širini 200 m poteka na vsaki strani meje, predlagane v predlogu poteka mej občin iz prejšnjega odstavka. Nov predlog poteka mej občin morajo potrditi pristojni organi udeleženih občin. (3) Če geodetska uprava ne prejme novega predloga poteka mej občin iz prejšnjega odstavka, se potek meje občin evidentira v zemljiškem katastru na podlagi predloga poteka mej občin iz prvega odstavka tega člena. (4) Če geodetska uprava prejme nov predlog poteka mej občin iz drugega odstavka tega člena, se potek meje občin evidentira v zemljiškem katastru in v registru prostorskih enot na podlagi predloga poteka mej občin iz drugega odstavka tega člena, v registru prostorskih enot pa se uskladijo podatki o mejah drugih prostorskih enot, ki so določene v okviru občine. Pravilnik o območjih in imenih katastrskih občin (Uradni list RS, št. 100/2006) 3. člen (sprememba območja katastrske občine) – Območje katastrske občine se lahko spremeni zaradi: – izločitve ene ali več parcel iz ene katastrske občine in priključitve teh parcel drugi katastrski občini; – spremembe mej parcel, ki ležijo ob meji katastrske občine, ali združitve dveh ali več parcel, ki ležijo ob meji katastrske občine v različnih katastrskih občinah. 4. člen (postopek spreminjanja območja katastrske občine zaradi izločitve ene ali več parcel iz ene katastrske občine in priključitev teh parcel drugi katastrski občini) (1) Postopek spreminjanja območja katastrske občine zaradi izločitve ene ali več parcel iz ene katastrske občine in priključitve teh parcel drugi katastrski občini se uvede na predlog vodje krajevno pristojne organizacijske enote Geodetske uprave Republike Slovenije. (2) Če je predlog zaradi smotrnosti, urejenosti in večje preglednosti zemljiškega katastra utemeljen, Geodetska uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: geodetska uprava) izda sklep o dovolitvi spremembe območja katastrske občine. 5. člen (postopek spreminjanja območja katastrske občine zaradi spremembe mej parcel, ki ležijo ob meji katastrske občine, ali zaradi združi- tev dveh ali več parcel, ki ležijo ob meji katastrske občine v različnih katastrskih občinah) Geodetska uprava na podlagi dokončne odločbe o evidentiranju urejene meje ali dokončne odločbe o evidentiranju spremenjene meje po uradni dolžnosti evidentira spremembo območja katastrske občine v zemljiškem katastru in registru prostorskih enot. Dr. Joc Triglav, univ. dipl. inž. geod. Območna geodetska uprava Murska Sobota, Lendavska ulica 18, SI-9000 Murska Sobota e-pošta: joc.triglav@gov.si, tel.: (02) 5351 565