192
Politični pregled.
Državni zbor  je s 203   proti 103 glasom   prešel na dnevni  red o predlogih,   naj se toži  ministerstvo  zaradi   jezi kovnih naredeb. Razprava o teh predlogih je bila v državnem zboru silno burna.   Levičarji   so   kar besneli.   Posebno je bil
nastal silen hrup, ko je minister Gleispach zagovarjajoč vladno predlogo se bil predrznil reči, da se mu kot juristu predlog niti resen ne zdi, ker se ne opira na noben zakon Liberalci jeli so na to kričati, da ni nikdo mogel druzega razumeti in je predsednik moral sejo pretrgati. Pri obnovljenju seje so liberalci zopet kričali, a dali so se potolažiti, ko je minister grof Gleispach izjavil, da jih ni mislil razžaliti. Socijalisti so tudi glasovali za obtožbo ministerst^a. pravijo pa, da le iz nasprotja proti vladi, ne pa zaradi jezikovnih naredeb samih, katere celo odobravajo po slojih glasilih. Zares čudni ljudje! Badeniju se stališče že tako maje, da se že ugiblje, kdo bode naslednik njegov Posebno v levičarskih krogih goje trdno nado, da se kmalu grofa Badenija iznebe. Kot nasledniki se imenujejo grof Thun in Schonborn in pa knez Alfred Lichten-stein. Mi Slovenci bi se nobenega teh mož ne mogli prav veseliti Kar se tiče kmza Alfreda Liechtensteina, je nemški konservativec. Njegova vlada bi morda nam nič ne školovala, a storila bi pa za nas tudi dosti De, z ozirom na silne agitacije mej nemškim prebivalstvom Grofa Thun in Schonborn sta pa taka nasprotnika Mladočehov, da bi se razbila sedanja večina, če katera teh dveh prideta na krmilo Potem bi se pa nekaj nemških liberalcev izmuznilo v novo državnozborsko večino, gotovo Slovanom le v škodo
Levičarji in vlada. — Boj, ki so ga začeli liberalci proti vladi, ne velja le jezikovnim naredbam temveč ima še vse druge uzroke. Liberalce jezi, da se je osnovala večina brez njih in da grof Badeni tega ni preprečil Proti vladi je posebno jezno židovstvo, ki za kulisami vodi vso akcijo Židje se boje, da ne bodo od države imeli več tako mastnih zaslužkov, ako v veČini ne bode zastopana liberalna stranka, ki povsod v prvi vrsti zastopa njih koristi Židje so bili jako zadovoljni, da je grof Badeni bil ministerski predsednik postal, ker se je v Galiciji jako dobro razumel z Židi Nadejali so se, da s svojo odločno roko uniči tudi protisemitizem Ker pa grof Badeni ni mogel uničiti dr. Luegerja in ker sedaj liberalcem v novi večini ni mogel ali ni hotel preskrbeti prostorčka za to pa tako strašna jeza nanj. Sedaj bi jim bila že grof Schonborn in Thun ljubša.
Pogodba z Ogersko. Predloge o pogodbi z Ogersko se predlože državnemu zboru še to pomlad, morda že prihodnji teden, če se le avstrijska in ogerska vlada dogovoriti glede doneska obeh državnih polovic k skupnim državnim troškom. Vlada bode zahtevala, da se predloge izroČe posebnemu permanentnemu odseku, to je odseku, ki bode zboroval tudi, ko dižavni zbor ne bode zbran. Na ta način bi do jeseni lahko predloge bile v odseku že rešene. Ko b de voljen permanentni odsek, hoče neki vlada tako odlagati državnozborsko zborovanje glede na težaven političen položaj Trgovska pogodba z Bolgarijo in podaljšanje premij za izvažanje sladorja se rešita še pred prekinenjem zborovanja. Tema predlogoma tudi levica ne bode delala nobenih ovir.
Grško-turška vojska. — Mnogo so si obetali Grki od vojske s Turkom, a vidi se danes prav jasno, da bo konec vojske popolni poraz Grkov. Iz Farzala, kjer se je bila unela krvava bitka, pregnali so Turki Grke Tudi pri Velestinu je bila grška brigada generala Smolenskega premagana Morala se je umakniti. Smolenski je najboljši general in ima tudi najboljše vojake. Posebno pri Velestinu so se Grki dobro držali, vendar so bili premagani. Z ozirom na hrabrost, katero so Grki pokazali v tej bitki, je grška vlada, dasi so razmere za grško vojsko v obče slabo stale, vendar sklenila še ne od-jenjati od nadaljevanja vojske. Nova vlada se je izrekla, da prej ne more vsprejeti posredovanja velevlastij, da doseže kak uspeh na bojišču Nova vlada je upala vojno hitro prestrojiti in se je nadejala celo, da Grki Turke poženo iz Tesalije in udero v Makedonijo. Novi ministerski predsednik Rallis si je pač preugodno predstavljal kritičen položaj Grške. Mej tem, ko si je domišljala   grška vlada kar z lahka za njo neugodni
tok vojske spremeniti, Turška vkljub   zmagam ni prejenjala z pomnožitvijo vojske. Sklenila je vse batalijone povišati na 1000 mož in okrog Soluna je sklical* črno vojsko. Turčija hoče pač zdaj z Grkom   popolnoma cbravnati.   Turki hočejo toliko časa ostati v giški Tesaliji, da Grki   popolnoma   ostavijo Kreto   in priznajo, da spada ta Turčiji. Od porazov ali zmag v Tesaliji je odvisno tudi stanje na Kreti.   Turki dobro vedo, da bi bili vstaši naKieti še bolj vzrastli, ko bi Grška zmagovala napram Turčiji.    Sedaj   pa vedo, da se na Grško   nimajo zanašati.   Z oziiom na to je pričakovati, da se kmalu vrne mir na Kreto Ta   mir utegne biti trajen, ker se Krečani ne   bodo več upali puntati, Grška pa jih tudi ne bo več upala hujskati k vstaji, ker se je  prepričala, da ne zmore  ničesar.   —   Nova   grška vlada, ki je to-li upala na zboljšanje razmer v vojski, je žali pnkmalu uvidela, da je vse izgubljeno. Preveriti jo je morala giška vojska sama, ki je   popolnoma dtmoralizirana    Doznalo se   je, da so se v bitki   pri Far zali le nekateri   polki hrabro držali, drugi   pa so se koj   po   prvih   strelih  jeli   umikati ter tako olajšal  zmago   Turkom.    Sploh   vlada   popolna  anarhija. Vojaki   ne   slušajo več   svojih   častnikov.    Reservisti, določeni, da   odpotujejo   na bojišče,   so   se  uprli.    Ljudstvo   se   jim je pridružilo   in    zapo^edništvo   je   moralo   odnehati   ter   peljati reserviste s kolodvora v vojašnico.   Take   razmere   so   morale Grško   vlado  napotiti,   da   je  pismeno   prosila  evropske   velesile,   naj   posredujejo   mej   Grško   in   Turčijo,   da   se   doseže mir.    Velesile   so   baje   prevzele   posredovanje s pogojem,   da jim   Grška   brezpopojno   prepusti   zastopanje  svojih  interesov. Velevlasti   so   zadovoljne, da morejo posredovati.   Vedo dobro, da   nadaljevanje   vsakterih   nadaljnih homatij, more   škodovati tudi   celi   Evropi.   Tudi  je   velevlastim   na  tem,   da  se   kraljeva   rodbina   ohrani   na    grškem    prestolu.    Ker   je   mini-sterski   predsednik   naznanil   zastopnikom velesil,   da   prepušča Grška svojo   usodo velesilam,   začele so te takoj akcijo v dosego miru. Turčija zahteva tri milijone turških funtov odškodnine, regulacijo   meje pri Prevesi, Mecevu, Kraniji, Damasiju, Meluni   in Analipsisu,   anuliranje   specijalnih   pogodb v korist grškim   podanikom,   izročitev vseh   grških   oklopnic in regulacijo   kretskega vprašanja v tem   smislu,   da   se utesni obljub-avtonomija   Turčija je precej   ostro   nastopila,  no velevlasti jo bodo že malo prikrajšale v njenih zahtevah.
Evropski mir. — Anghški listi javljajo, da je ruska vlada poslala vsem svojim poslanikom okrožnico, v kateri jih obvešča v popolnem soglasju Rusije in Avstrije glede orijen-talmga vprašanja. — Aogleški ministerski predsednik Salisburv je v ntkem govoru naglašal, da vsled giško-turške vojne ni najmanjše Devarnosti za evropski mir. Izimši malih krajevnih prepirov  stoji evropski mir na trdnejši podlagi nego je doslej.
193