Na vod za izdelovanje pridvižnih (relief) zemljevidov. r _^ aš -Tovariš" je že večkrat učiteljstvo opozoril na pridvižne zemljevide kot izvrstni učni pripomoček za zemljepisje. Tak zemljevid je ravnokar izdal vojaški zemljepisni zavod na Dnnaji za štajersko dcželo ki velja 35 gld. V sledečem hočomo podati tudi kratek navod, kako lahko sleherni učitelj izdela tak zemljevid za svojo bližnjo okolico, katerega z najboljšini vspehoni laliko rabi v šoli pri zemljepisnem pouku. nY ta namen si pripravimo gladko desko v obliki in velikosti kakoršno hočenio dati zemljevidu. Da ne postane deska vegasta, napravimo na spodnji strani letvice (lašte) iz trdega lesa. Na to desko prilopimo zeraljevid, ki smo ga natančno izrisali po kakem generalnera zemljevidu. Potem označimo razne visočine gričev, gora in dolin. V te točke zapičirao žičnike (parižko čavlje = Drahtstifte) v primerni velikosti, ki snio jo posneli po merilu. Pri nieritvi rabimo c.irkel ter zabijomo žičnike tako globoko v desko, da se njih dolžina njeraa z dotično visokostjo gore i. t. d. Na ta način smo dobili m>kak matematični relief, ki nam razodova navpično izobražbo našega ozeinlja (pokrajine). Sodaj natlaeinio nied ži^niki1 ilovice (gline), struge potokov in rek pa iztaknemo z iglicami (knoflicami). Potem jo treba natančno opazovati površino zemlje v prirodi ter z modolirnim klincem v glino vtisniti taiste podobe tako, da natanko razločirao razne griče, gore, ravnine in doline. Pritemdeluje treba mnogo natančnosti in potrpežljivosti. Ko je površina zemlje v glini vpodobljena, napravimo okrog našega zemljevida lesen okvir ter ga oblijemo z mavoem.*) Da dobi oblika več trdnosti, vtisnomo v mehki mavec (gips) železne Jibke (paličko). Sedaj smo dobili negativno podobo ali inatrico, katero previdno obrnemo, potem pa rahlo iz nje glino poberemo. Ako hočomo dobiti pravo podobo zemljevida, poteni pomažemo matrico s toplo milino vodo (žaifnico), v katero smo curili nekoliko kapljic olja, da se naredi tanka skorjica. Potem *) Kako se to dela, najdemo natanko opisano v III. Ped. letniku str. 211 in 212, članek »O modeliranji.« vlijemo v matrico zopet v vodi raztopljen gips vsaj 1 crn na debelo ter potisnomo v še inobko tvarino kos organtina ali platna. Gips inia sedaj dobro podlogo. Ko se gips popolnoma strdi, vzame se previdno iz matrice ter napravinio okrog gipsne podobe lesen okvir ter podrobnosti na zemljevidu izdelamo (izpraskamo) z dletu podobnim modelirskim železom. Zemljevid postane še bolj pregleden, ako ga primerno obarvarno, da se že od daloč vidi poljo, gozdi, skalovje, snežniki i. t. d. Obarvanje se najbolje vrši z oljnatimi barvami, poprej pa jo treba relief provleči z redko limno tekočino in belo oljnato barvo. Posamezna znamenja naj bodo taka, kakor na situacijskih zemljevidih. Učitelj posebno lahko izdeluje pokrajinske pridvižne zeraljevide, ako iraa Lergetporerjev idejalni zemljevid pred seboj. Ako se nčenci uče po takih zemljevidih, dobe kaj hitro jasne zemljepisne pojme ter razuniojo potem vsak drngi zemljevid. Dobro je tudi, ako učitelj na šolsko tablo nariše zemljevid okolice, katero jim je poprej razložil na svojem relief-zemljevidu.