171
Uavod za zapisavanje pravnih običajev, kateri žive
v narodu.
(Sestavljen po Bogišičevem ,Napiitak za opisivanje pravnijeh običaja, koji u narodu živu". V Zagrebu 1867.)
I. Privatno pravo, (jns privatum.)
1. Obitelj. (jns familiae.)
a) Zadruga v obče.
Ker se zadruge ne nahajajo več po Slovenskem, izpustili smo dotična vprašanja.
b) Ožja rodbina.
1) V katerih letih se zaročajo in ženijo? — Ali se katerikrat dogodi, da starši zaročajo še nedorasle?
2) Koliko časa mine navadno med zaročitvijo in ženitvijo?
3) Kakšne navade so pri snubitvi in kako se zovejo posamezni sastanki ?
4) Kdo gre snubit?
5) Kedaj smatrajo zaročite v za skleneno?
6) Kateri so navadni uzroki, da se zaročitev ovrže?
7) Kaj misli narod o svojevoljni razrušitvi zaročitve?  Mora li ona, ki brez uzroka odstopi, drugo stranko odškodovati ali ne?
8) Ali se čestokrat zgodi, da kdo zaročeno pusti, ko jo je one-častil? Kaki so nasledki in kaj pravi narod o njem?
9) Dogodi se li katerikrat, da se kdo s premislekom ali brez premisleka oženi ali zaroči, ne da je bil pravi zakon razvezan?
10) Ako se je to dogodilo bona fide, smatra li narod prvi zakon za veljaven in zakonit, ali drugi?
11) Nahaja se li pri vas konkubinat; kaj so mu uzroki, kaj misli narod o njem in kako ga imenuje?
— 172 —
12) Se li nahaja kdo v vašem kraji, kateri se ropa nevest spomina; kaj mu je povod, in kako narod misli o njem ?
13) Je li po narodovem mišljenji potrebno dovoljenje staršev za sklenenje zakona (možitev in ženitev); ako pa starši ne žive ve6, kdo daje tedaj dovoljenje?
14) Nahajajo se li starši, ki silijo otroke, da stopijo v zakon s takimi, kateri jim niso po volji; in graja li narod take starše ?
15) Sklepajo li pri vas zakon privrženci različne vere in različne narodnosti, in kaj mish narod o tacih zakonih?
16) Koliko vrstni so zadržki sorodstva?
17) Do katerega kolena (gradus) je greh zakon skleniti po ljudskem mnenji?
18) Šteje narod med duhovno sorodstvo samo boterstvo, ali še katere druge odnašajo n. pr. pobratimstvo ?
19) More li adoptovan otrok (posinovljenec) v zakon stopiti z zakonskimi otroci poočeta in z drugimi njegovimi sorodniki?
20) Ali skrbe navadno ljudje iz dobre h še, da se ženijo z ljudmi iz jednake hiše ali ne? Velja tudi za ženske?
21) Ali se ljudje ženijo navadno doma ah v tujih krajih, — samo v domači vasi ali tudi v sosednih?
22) Kako se dogovarja o doti? Kako še drugače imenujejo doto?
23) Kaj dobi nevesta navadno v doto — ali pripeljejo balo pred poroko ah po poroki k ženinu ali zajedno z nevesto?
24) Dajejo se h tudi nepremakljive stvari v doto?
25) Plača li kaj zet nevestinemu očetu ali njenim staršem ali pa nevesti samej?
26) Kakšni so glavni obredi pri ženitvi, t. j. (ne v cerkvi) na nevestinem domu, na potu v cerkev, pri ženinu, — v spalni sobi novozaročenih — drugi dan v jutro?
27) Kedaj pravi narod, da je svatba (ženitev) končana?
28) Plešejo li mladenči okoli kakšnega drevesa ali stola v znamenje, da je ženitev končana?
29) Daje h narod veliko važnost nevestinemu devištvu in hoče li kakšen dokaz imeti, da je bila nevesta devica?
30) Kakšne nasledke ima slučaj, da nevesta ni čuvala devištva do možitve?
31) Kake pravice in dolžnosti ima mož proti svoji ženi in kakšne žena proti možu?
— 173 —
32) V čem se izjavlja podložnost žene proti možu?
33) Na katere domače posle ima mož več vpliva in na katere žena?
34) Imata li zakonske posle, kateri so izključljivo posli jednega ali druzega?
35) Ima li priženjenec isto oblast nad ženo, kakor zakonsk mož sploh, ali mu je žena menj podložna?
36) Pridrži li priženjenec svoje prejšnje hišno ime (vulgo), ali sprejme takoj hišno ime svoje žene, ko se je priženil?
37) Ima li narod imetje (premoženje) moževo in ženino za skupno, ah je le moževo, aU obdrži vsak svoje?
38) Čegavo je to, kar sta zakonska v zakonu z doto pridobila ?
39) Čegava je obleka in perilo ženino?
40) Nahajajo se li stvari, s katerimi more žena razpolagati ne vprašajoč moža in katere so?
41) V kakšnem odnašaji je priženjenec ženinemu premoženju nasproti? Čegava je dota, katero je prinesel priženjenec na dom svoje žene?
42) Misli li narod, da je zakon za časa življenja zakonskih ne-razrušljiv, in ako je to mogoče, kako se more zakon razvezati ? Kakšni so mu uzroki?
43) Ako se zakon loči, kaj je z doto in z nedorashmi otroci?
44) Ako ni otrok, komu pripade dota po ženine j smrti?
45) Zapoveduje li oče moški, mati ženski deci, oče odrasUm, mati nedoraslim ?
46) Misli li narod, da more oče s svojim sinom storiti, kar mu je drago?
47) Ostane U deca zmerom pod očetovo oblastjo, aU dokler ne spolni neka leta?
48) Kedaj pravijo ljudje, da je otrok stnpil med mladeniče, oziroma med dekleta in se h to na kak način naznanjuje, n. pr. s spremembo obleke itd.
49) Ako se je sin oženil in je še mladoleten, ostane li še zmerom pod očetovo oblastjo, in ž njim tudi njegova žena in njegovi otroci?
50) Imajo li starši nad omoženo hčerjo še kako oblast?
51) Morejo h otroci imeti svojo osobino (premoženje), oddeljeno od očetovega premoženja in v čem to obstoji?
— 174 -
52) Misli li narod, da so otroci dolžni skrbeti za svoje starše, kadar se ti postarajo?
53) Sliši se li kaj o posinovljenji in kaj mu je povod? (adoptio?)
54) Kdo mora še v posinovljenje privoliti razen rodnega očeta?
55) Posinjujejo se li samo moški ali tudi ženske; — ali jemljejo za svoje otroke tudi odraščene fante ali dekleta?
56) Je li znan kak simbolični obred pri posinovljenju ? (N. pr. da dene pooče posinovljenca v naročje?)
57) Kakšne pravice in dolžnosti vzameta na se posinovljenec in pooče (adoptivvater) ?
58) Spremeni li posinovljenec svoje dosedanje ime?
59) Spremene se li s posinovljenjem razmere med posinovljencem in njegovimi pravimi starši in v kateri meri?
60) Kakšna je navadno razlika med starostjo adoptivnega očeta in adoptovanega otroka?
61) Dogodi se li katerikrat, da kdo posini človeka z otroci vred (arrogatio) ?
62) Kakšne pravne razmere nastanejo, ako kdo vzame siromašno dete ter je odgoji?
63) liakšne pravice in dolžnosti imajo nezakonski otroci proti svojima roditeljema?
64) Čegavo ime nosi navadno nezakonsk otrok?
c) Nasledstvo.
65) Se li napravljajo čestokrat oporoke?
66) Se li napravljajo oporoke pismeno ali ustno? — Koliko prič je navadno navzočnib?
67) So li pri napravljanji oporok tudi navzočni nasledniki ali ne, in ali je še kdo drug navzočen?
68) Zapuščajo li kaj za dušo in za druge pobožne namene in kateri so najbolj navadni slučaji?
69) Kaj dobi žena za možem in kaj mož za ženo?
70) Kakšna nagrada se da tistemu, ki oskrbuje premoženje sirote in za siroto skrbi?
71) Kdo nadzoruje to in komu daje skrbnik (tutor) račune o oskrbovanji sirotinskega premoženja?
72) Ako nima sirota nikakega premoženja, kdo tedaj za njo skrbi?
73) Skrbi li občina za take in kako?
— 175 —
74) V katerej starosti uživajo sirote popolnoma svojo pravico?
75) Kako razdeljuje narod rodovino v obče?
76) Razdeljuje li narod rodovino po moškej ali po ženskej vrsti ali ne?
77) Zna li narod za kake vrste sorodstva (gradus, koleno) in kako jih šteje?
78) Kako narod razdeljuje sorodstvo?; po krvi, mleku, po moškej aU ženskej vrsti? Katera imena pozna narod za posamezne sorodnike n. pr. strijc, ujec itd.?
79) Koliko vrst boterstva pozna narod?
80) Kakšne razmere nastanejo iz boterstva?
81) Prevzame li navadno starejši ali mlajši sin posestvo?
82) Kakšne razmere so med sosedi; imajo li med seboj kake pravice ah dolžnosti?
83) Je li pri vas gostoljubnost v navadi ? Kakšni običaji so vam znani pri sprejemanji gostov?
2. Rečno pravo, (jus rerum.)
84) Za katere pravne slučaje v narodu je neke praktične vrednosti razdelitev stvari v premakljive in nepremakljive?
85) Ali pozna narod take nepremakljive stvari, ki spadajo v stalen imetek rodbine in katerih žene ne morejo podedovati in kako jih narod imenuje?
86) AU se morejo take nepremakljive stvari prodati?
87) Kadar se kupi ali proda neka glavna stvar, kaj misli narod o njeni pritiklini (pertinenca) n. pr. gredo li s hišo tudi peči, s konjem tudi uzda v posest druzega itd.?
88) Na kakšen način se pridobi posest premakljivih in nepremakljivih reči?
89) Dogodi se li katerikrat prisvojenje (occupatio) polja, host, dobrav itd., kako se to navadno dogodi in kakšne pravne nasledke ima?
90) Kakšen pojem imajo ljudje o zakopanem blagu (zakladu)?
91) More H vsak iskati na tujej zemlji zakopano blago?
92) Kdor najde izgubljeno stvar, komu jo mora dati?
93) Ako več osob isti čas jedno stvar najde, ah si jo dele, ah le razdele najdščino (finderlohn) med seboj in po katerem pravilu in v kateri meri?
— 176 —
94) Ako najde kdo na svojej zemlji tujo ovco, roj bučel itd., kaj napravi ž njim?
95) Ako je kdo na tujej zemlji brez zlega namena poslopje sezidal, kaj vsejal ali posadil, ali iz tujega blaga napravil novo stvar (specificatio); komu pripade poslopje, setev ali predrugačena stvar?
96) Čegava je stvar, bodi si da je imela prej gospodarja ali ne, kadar pozneje tujej stvari priraste (accessio); n. pr. voda naplovi jednemu delu zemlje na obalih še jeden del zemlje (alluvio), ali ga jednemu delu odtrga ter drugemu priloži (avulsio), čegavo je to?
97) Kadar v velikej reki nastane nov otok (insula in flumine nata), in kadar presahne reka (alveus derelictus), komu pripade ta prostor?
98) So U znani kakšni obredi, kadar prodajalec kupcu izroči kako premakljivo ali nepremakljivo stvar?
99) Kdor poseduje nepretrgano več let neko (premakljivo ali nepremakljivo) stvar, ne da jo je kupil ali na drug pravni način pridobil (usucapio), ali mu po narodovem mnenji ta stvar po vsem pripada aU ne?
100) Kedaj pripade posest dobljene stvari familiji in kedaj po-jedincu ?
101) Kakšna so pravila skupne posesti?
102) Drevesa, ki stoje prav na meji dveh posestev, so li obeh sosedov ali ne?
103) Kakšen razloček dela narod med posedovanjem (possessio) in lastnino (dominium)?
104) Kakšne meje so navadne med zemljama različnih gospodarjev in kako se imenujejo razne meje?
105) Misli li narod, da je sramota ali greh ali pa zločin, iz slabega namena prestaviti mejnike?
106) Je li dolžan sosed trpeti veje dreves, ki vise na njegovo zemljo, in sicer pod kakšnimi pogoji in kdo obira sadje?
107) Ima li kmet pravico, iti preko zemlje sosedove (serv. itineris), ako ne more drugače priti do svoje zemlje in po katerih pravilih?
108) So li med kmeti razmere navadne, po katerih ima jeden pravico pasti svojo živino na zemlji druzega (serv. pascuae)
— 177 -
12
ali napajati svojo živino na tuji zemlji ali potoku (servltus pecoris ad aquam)?
109) Dogodi se li katerikrat, da dovoli jeden druzemu nasloniti poslopje (zidanje) na svoje in po katerih pravilih?
110) So li znani jednaki slučaji, v katerih ima jeden pravico za neki čas rabiti tuje konje ali vole, in kakšnn pravila veljajo v teh slučajih?
111) So li pri vas znane katere služnosti (servltus, pravice) privatne ali javne?
112) Kako se navadno utemeljuje pravica služnosti in pri katerej priliki ?
113) Kakšne pravice in dolžnosti nastanejo, kadar kdo zastavi premakljive ah nepremakljive stvari?
3. Ohligacije.
114) Kake navade in simboli obstoje pri sklepanji pogodb?
115) Misli li narod, da je greh ali sramota ne obdržati kupljene stvari in ne spolniti dane obljube?
116) Kakšen pomen ima zadav (ara); kdo ga prejme, in kdo da in koliko navadno znaša?
117) Mish li narod, da je mogoče razveljaviti pogodbo zarad prevare, zaradi prevelike ali premajhne cene, ali ker je bil jeden pogodnik maloleten (nedoleten) ah ne pri zdravej pameti ?
118) Koliko je prič navzočnih pri sklepanji pogodb in kakšne so te priče?
119) Kaj je nasledek jamčenja za poroka in za obe stranki, ki sta sklenih pogodbo?
120) Kakšne so navade in forme pri sklepanji posameznih vrst pogodb kakor pri prodaji in kupu, pri zajemu, posojilni pogodbi itd.?
121) Kakšne pravice in dolžnosti izvirajo strankam iz jednacih pogodb ?
122) Kedaj pravi narod, da je pogodba dovršena (perfectio con-tractus) ?
123) Imajo li sorodniki pri prodaji nepremakljivih stvari predkupno pravico (jus promisseos), in sicer pod katerimi pogoji in v kakem redu?
— 178 —
124) Ali privrže kupec prodajalcu kak novec 6ez dogovorjeno ceno za dobro srečo?
125) So li kakšni posebni pogoji pri kupovanji živine, n. pr. da prodajalec dober stoji za skrivne napake itd.?
126) Ali zamenjujejo kmetje čestokrat njive, konje itd.; so li pri tem znani kaki posebni obredi, pogoji in predsodki?
127) Kako plačujejo navadno dolgove ali v denarjih ali v rečeh, ali v obrokih ali na jeden pot?
128) Kateri dan navadno plačujejo ah ob sv. Juriju, sv. Jakobu, ob novem letu itd.?
129) Kako plačujejo navadno obresti, ali v denarjih ali v rečeh n. pr. v poljskih pridelkih?
130) Pod katerimi pogoji posojujejo kmetje drug di'uzemu žito za setev in druge stvari, ki se zopet v jednacih stvareh vračajo (res fungibiles)?
131) Je h kaj posebnega pri sklepanji pogodb, s katerimi da drug drugemu hišo v najem ali zemljo v zakup itd. in katere pogodbe take vrste so najbolj navadne?
132) Kakšni so navadni pogoji pogodbe zastran osebnega dela težaka (locatio, conductio operarum), in kak pomen ima pri tacih pogodbah zadav (ara.)?
133) Kako se plačujejo delavci?
134) Kakšni običaji in pogoji veljajo pri posojanji ali najemanji živine za delo ah oplodjenje?
135) Pomagajo li težaki (delavci) jeden drugemu pri delu in pod katerimi pogoji?
136) Ali delajo pri vas nekateri samo za jed in pijačo, pa brez odškodovanja in kako se to imenuje? Kako je s tlako?
137) Se h zbirajo pri vas mladeniči in dekleta na sastanke, kjer vsak za se dela (n. pr. preja) in kaj je tu posebnega?
138) Kakšni dogovori in pogoji veljajo pri nakladanji robe na vozove, brode itd. in kako jamči (stoji dober) prevozitelj nasproti trgovcu?
139) Poznajo U pri vas sprego, kjer nekoliko kmečkih hiš odloči nekoliko konj ah volov itd., da jim uzajemno služijo; kakšne razmere v tem slučaju nastanejo?
140) Dajejo li pri vas jeden drugemu živino v rejo? Kako si dele dobiček ?
— 179 —
141) Kakšne razmere in pogoji veljajo med ribiči, kateri skupaj ribarijo ?
142) So 11 znani kaki posebni obredi ali simboli pri darovanji nepremakljivih stvari'?
143) Dogodi se 11 katerikrat, da kdo darovano stvar vzame zopet nazaj in iz katerih razlogov?
II. Javno pravo, (jus publicnm.)
A) notranje državno pravo, (jus publ. internum.) 1. Država in občina.
144) Kaj misli narod o državnej formi in oblasti, ali se rad podvrže njenim naredbam?
145) Nosi 11 rajši državna ali občinska bremena?
146) V kakšnej razmeri stoji občina proti državnej oblasti?
147) V kakšnej razmeri stoji občina s cerkvijo in cerkvenimi s'užabniki?
148) V čem obstoji navadno občinsko premoženje?
149) Ima li občina svoje pašnike, boste itd. in kako se porabljajo?
150) Imajo li pri vas bratovščine ali cehe, kaj jim je glaven namen, kako so ustrojene, kake pravice in dolžnosti imajo članje itd.
2. Državljansko in kazensJco postopanje, (proc. civ. et poen.)
151) Zgodi se li katerikrat, da razsodijo kmetje katero stvar med seboj; kakšni so ti sodniki in kdo jih izvoli?
152) Kakšne morajo biti priče, da se jim verjame?
153) Ali more po narodovih mislih sin pričati za ali zoper očeta, oče za ali zoper sina, hlapec za ali zoper svojega gospodarja itd. in to sosebno v civilnih pravdah?
154) Nahajajo se li ljudje, katerim se nikakor ne dovoli, da pričajo ?
155) Poznajo li pri vas več vrst zakletve n. pr. naj mi koča zgori, če ni res, kar pravim itd.?
156) V katerih slučajih si iščejo ljudje sami pravice, ne da bi se obrnili do sodnije?
157) Ali vam je znana kaka posebna eksekucija proti dolžnikom?
12*
— 180 —
158) TJpotreblja li narod kaka sredstva, da bi zaprečil neke zločine in prestopke?
159) Kakšne pojme ima narod o sramoti in časti, voli li rajši bolj strogo kazen nego sramoto?
160) Katero kazen drži narod za težjo in bolj sramotilno?
161) Se li ljudje maščujejo za neke zločine in kateri so ti zločini?
162) Kako misli narod o tistih osobah, ki so zaradi pomanjkljivih dokazov kazni utekli?
3. Kazensko pravo, (jus poenale.)
163) Da se kdo kaznuje zaradi zlega dela svojega, treba je li po narodovem mnenji, da je imel slab namen n. pr. A. je nehote ubil B; kaznuje naj se li A. tako, kakor da ga je z namenom ubil?
164) Kakšen razloček dela narod med zločinom in grehom, med zločinom in prestopkom?
165) Katere slučaje šteje narod v prvo, katero v drugo in katere v tretjo kategorijo?
166) Kateri zločini in prestopki so v očeh naroda težji nego v kazenskih postavah in kateri zopet lažji?
167) Kateri zločini in prestopki so najnavadnejši v Vašem kraji?
168) Katere okoliščine obtožujejo neke zločine n. pr. pri tatvini ulomljenje vrat, tatvina, storjena po noči ali ob času požara itd.?
169) So li po narodovem mnenji pomagači in skrivači tiste kazni vi-edni, kakor ki je zločin dovršil?
170) Kak razloček dela narod med poskušenim in dovršenim zločinom?
171) Misli li narod, da zasluži isti večjo kazen, ki je ubil poštenega človeka ali pa, ki je reveža okral, kakor tisti, ki je ubil nepoštenega ali pa bogatina okradel itd.?
172) Je li detomor v navadi pri vas in kaj so mu uzroki?
173) Dovrši se li kedaj samomor in zaradi česa?
174) Drži li narod odgnanje telesnega ploda za greh ali za hudo-deljstvo ?
175) Je li v očeh narodovih tatvina ali rop težji zločin?
176) Razločujejo li pri tatvini razne okoliščine n. pr. kdo je kradel, koliko je ukradel, in kdo je bil okraden?
— 181 —
177) Okradejo se li katerikrat sorodniki in ima li norod poseben izraz za to tatvino?
178) Kadar kdo iz tujega drevja vzame sadje, da se naje, drži narod to tudi za tatvino, sosebno če je to popotnik storil?
179) Koliko plača tisti, ki je tujo živino ukral ali ubil? Ali da samo živino nazaj ali mora pa več plačati, kakor je bila živina vredna?
180) Kaj misli narod o lovu ptic in zverine v tuji ali občinski hosti ali o lovu tic v tujem ali občinskem potoku?
181) Kaj misli narod o devastaciji in palitvi tujih ali občinskih bost?
182) Ah se v Vašej okolici čestokrat devastirajo boste in zakaj ?
183) So li pri vas navadni prestopki proti javnemu zdravju, n. pr. prodaja gobove živine, ali nezdravega mesa itd.?
184) Kako razločuje narod prestopke in zločine proti nravnosti n. pr. posilstvo devic in žena, javna nečistost, krvosramnost, zapeljevanje devic itd. po teškoči in kako jih kaznuje?
185) Sme li dekle, ki se je s kom pečala, da se vidijo nasledki, še nositi deviško obleko, in kako se obnašajo proti njej njene dosedanje prijateljice in kaj pravi narod k temu?
186) Kaj misli narod o pijanstvu in vlačugarstvu ?
187) Kaj imenuje narod kontrabant?
188) Kaj mish narod o krivem pričanji in priseganji pred sodnijo ?
189) Kaj misli narod o posameznih kaznih, zde se mu li za neke zločine preostre ali premehke, in kako sodi o kaznih, katere so nekdaj veljale n. pr. tortura, palica itd. ?
190) Kateri so v obče uzroki, da se nekateri zločini in prestopki tolikokrat ponavljajo v Vašej okohci? Ne upliva li tu lega okolice, značaj prebivalcev itd.?
191) Se li dogode zločini ali prestopki, katere je pouzročila prazna vera ljudstva in katere zločine ali prestopke zopet zapreči prazna vera?
192) Kateri zločini sosebno slabo uplivajo na moralnost, premoženje, izobraženost itd.?
B) Mednarodno pravo, (jus publ. extern.)
193) Kako mish narod o tujej državi ali o tujem narodu; misli li, da je za časa miru dolžan s tujim narodom v prijateljstvu živeti ?
— 182 —
194) Loči li prosto ljudstvo narode po narodnosti, veri ali po mejah in zakaj?
195) Ima li narod kake pregovore, anekdote ali zabavljice za ljudi, ki so druge narodnosti ali druge vere?
196) Drži li narod vojsko za potrebno stvar?
Konec.
Navod, kako naj se zapisujejo pravni običaji:
a) Zapiše se najprvo kraj ali okolica, potem še le dotični običaj. Omeni naj se tudi, ali je običaj v več krajih znan in s kakšnimi varijantami, potem ah še živi običaj, ali je pa že izmrl in kedaj je izmrl.
b) Zapisujejo se naj samo fakta in sicer kolikor mogoče tako, kakor jih je nabiralec slišal.
c) Navedejo naj se običaju v potrdbo tudi razni slučaji.
d) Jako važna so tudi imena, s katerimi nazivlja narod razne pravne razmere, posle, zločine, dela, osebe, ki kaj dovrše ali se nahajajo v nekakih razmerah drugim Josobam nasproti ; (n. pr. prodaja, posojilo, uboj, tatvina, prodajalec itd.), zato naj se ti izrazi jako natančno zapisujejo. Ž njimi moremo dopolniti našo juridično terminologijo. Ptujke naj se tudi natančno zapisujejo, ker nam mogo pojasniti postanek nekaterih običajev.
e) Važni so tudi pregovori in izreki pravnega pomena.
f) V mnozih krajih nahajajo se običaji, katerih se je narod zaradi priličnosti poprijel. V tem slučaju naj se tudi nasprotni običaj zapiše.
g) Nabiralec naj se ozira le na narodni običaj in na narodno mišljenje, nikakor pa ne na pisane zakone, kateri so že tako znani.
h) Važni so tudi urbarijalni odnošaji.
i) Kjer se nahaja kaka posebna vrsta trgovine, pridelkov, prometa ali obrta, naj se tudi to zapiše.
Aleks. Hudovemik.