Političen list za slovenski narod.
f* P9ta Kf]»«»a Tal]*: U m1» pndplačui 16 fld., u pol leU 8 rl^M - <^«trt leto - « . -	* "	1	kr.
y	prejema« TelJi: Z» eelo leto 12 rld., pol let» « fl*., » četrt leto
• tM^ ia M ■•*e 1 tU. ? Ljubljmi na dom poelljan velji 1 fld. 30 kr. več n» leto.
PoMimezne številke veljajo 7 kr. Narviala* pr^a opravniitvo (adaiiniftracija) ia okipedieija. Semeniške nlioe it.2,n.,28.
ITainanlla (imorati) m iprejemajo la velji trirtopna petit-vnrta: 8 kr., ie m tUka enkrat: 12 kr oe le titka dvakrat ; 16 kr., d« m tiaka trikrat. Pri vočkratnem tiskanji se oena primerno uaknjia
Eokopisl se ne vraeajo, nefrankovana pisaia s« ne sprejemajo. Trednlitvo je v Semeniškili oiieah h. št 2, L, 17. Ishaja vsak dan, isvsemši nedelje in praznike, ob >/,6. ari popoludn«.
^tev. lor.
7 Ljubljani, v sredo 23. julija 1890.
I^tnifa: XVIII.
MedoUni otroC'k*i framasonov.
Gotovo se spomlojajo čitatelji morilca Fran-eesconija, ki je I. 1877. umoril oa Dunaji z namenom in jako premišljeno pismonošo Gago. Na pošto je oddal na svoj naslov pismo in ko mu pismo-noša prinese domov, zgrabi ga Franceseoni, zadavi z motvozom, pobere vsa denarna pisma ter — pobegne. Groza je pretresla vsled tega krutega umora ves Dunaj in cesarstvo, in vsi obsojali so morilca in si prizadevali, da ga vjem6 in sprejme zasluženo kazen.
Vsi so bili tudi trdnega prepričanja, da morilec, ako jim pride v pest, ne uide vislicam in nobenemu, ni najbol) rahločutnemu Dunajčanu, ni prišlo na misel, prositi za morilčevo pomiloščenje. In ko so imeli lopova pod ključem, hvalisale so dunajske novine natakarja, ki je s svojim pripovedovanjem privel redarstvo na pravi sled.
Toda ko bi mignil in kakor z jasnega navstala je v mišljenji nekih dunajskih listov in mnogih nežnih (?) Dunajčank prečudna pren^emba na korist — Francesconiju I Sočutje Dunajčank za morilca, kojega so včeraj še preklinjale in obsojale, prikipelo je do take skrajnosti, ds, so mu hotele milost izprositi pred prestolom, da že so podpisovali tudi prošnjo za — pomiloščenje. Javno mnenje, včeraj še prou morilcu, obrnilo se je v hipu na morilčevo stran.
Ta dogodjaj, nečuveni pojav javnega mnenja, znan je vsemu svetu. Nenadna je bila ta hitra pre-memba vsem, samo onim ne, ki so jo provzročili, in dalje tudi tem ne, ki so se dali preslepiti od provzročiteljev tega preobrata. In kdor ne ve, da je bilo sočutje za Francesconija, zlasti pa napor, da se mu izprosi milost pred prestolom, zaukazano iz inozemskih framasonskih lož, komur to ni znano, temu tudi ne more biti jasna ta hitra sprememba.
In kaj so hoteli doseči framasoni s tem, da so hoteli izprositi milost Francesconiju? Povedati hočemo dosti umevno.
Opuščati morilcem smrtno kazen je izključivo pravo vladarjevo; ni v ustavni državi ne prepuščajo vladarji te praviee nikomur. Da bi se bilo tedaj posrečilo framasonom izprositi Francesconiju milost, moral bi bil tem načinom dosledno biti pomiloščen potem vsak morilec, ker ni ga bilo bolj prekanjenega lopova od Francesconija: Schenka in Šimaka tedaj še ni bilo. S tem framasonskim uskokom izgubili bi v praksi vladarji svojo izključno pravico. Ostalo bi jim bilo samo navidezno, samo v teoriji, da, vedelo bi se bilo že naprej, da mora biti vsak morilec, koji ni hujši od Francesconija, dosledno pomiloščen.
Ko je dne 18. marcija t. 1. v državnem zboru slovenski poslanec, č. g. kanonik dr. Gregorec protestoval zoper potrjenje Foreggerjeve volitve, navajajoč, da je napominani poslanec framasonski član dunajske in ogerske lože ^Humanitas", smejali so se g. dr. Gregorcu mnogi poslanci, in poročevalec Spaček je vzlic Foreggerjevemu framasonstvu iu drugim nepostavnostim, ki so se dogajale pri volitvi, priporočal slednjega volitev v odobrenje, s tem razlogom, da volilni red državnega zbora razven zločinov in prestopkov tatvine, goljufije in izneverjenja ne pozna zapreke, koja bi komu zabranjevala biti poslancem, kogar je izvolila večina.
Vriva se nam misel, da se je pri sestavljanji volilnega reda za državni zbor samo prezrla in po-i zabila nesposobnost framasonov do postavodajstva, j ali so pa dotični činitelji mislili, da v Avstriji ni framasonov, ker je prepovedano framasonstvo v tej polovici cesarstva iu torej nobenemu ni zabranjen vstop v državui zbor. Zdaj pa vidimo, da treba volilni red v tem oziru popolniti, kajti vladarju tiho-tapno jemati prava njegova, je izdaja in zločin.
V napominani seji se je torej videlo, kateri so saj prijatelji framasonom: vsi, ki so se posmehovali govoru slovenskega poslanca Gregorua. Toda so tudi ondi neprij»telji framasonov: znatna manjšina glasovala je zoper odobrenje volitve framasona Foreggerja.__HI.
h Hrvatske.
(Izviren dopis.)
Naše politične oblasti pazijo v novejšem času na vsako politično izjavo bodi-si že javno bodi-si v privatnem društvu. Žalibog, da so pri nas v obilnem broju ljudje, ki se bavijo z ovaduštvom, kar gotovo ni dober znak naših socijalnih odnošajev. Tako je nedavno župnik Koščec v Šestinah blizu Zagreba izgovoril patrijotično zdravico in že ga je ovaduh prijavil in državno odvetništvo postopa proti njemu. Koliko se ni vpilo za Bacha na policijo in nemško upravo in glej, kaj imamo zdaj pod domačim slobodnim ustavom, da nas zasledujejo po naših hišah, samo da zvedo, kaj govorimo in da nas potem preganjajo. Naše odnošaje pa še bolj ilustruje ponašanje velikega župana zagrebškega v tem pogledu. Pri tej zabavi, kjer se je omenjena zdravica izrekla, bil je prisoten tudi občinski župan iz Stenjevca g. Haužek. Veliki župan je hotel, da Haužek svedoči proti župniku. Da doseže le-ta svoj namen, dd hitro po kotarskej oblasti skontrirati občinsko blagajno in akoravno je bilo vse v redu, vendar je bil občinski župan suspendovan ter mu je v istem dekretu rečeno, da se bode proti njemu kasneje preiskava vodila. Pa zakaj? Zato, ker se danes bivši občinski župan ne spominja onega, kar je govoril g. župnik. Kjer sa politične oblasti tako ponašajo, tam gotovo ni slobodnega življenja in medsebojno zaupanje se gubi z vsakim dnem. Ko bi se dotične oblasti hotele baviti s poslovi njim poverjenimi, imele bi dovolj koristnejšega dela, nego
LISTEK.
Marija Pomagaj.
(Po izvirniku ^Redeatis".)
III.
Noč je bila silno žalostna.
Zdani se, vihar je nehal.
Tudi ubogi ded je prestal poslednje vojskovanje, mirneje in mirneje je sopel io z besedami: Jezus, usmiljenje! je poslednjič zatisnil trudne oči — in smemo reči, usmiljeni Zveličar ga je tolažil v poslednjem boji, ker je bilo njegovo obličje po smrti tolikanj prijazno. — Ali ubogi Josip ni še dobil miru. Kakor obupen sedi pri mrtvem dedu — njegove duše se loti še huja bolečina, ko se naenkrat duri odpro, njegov oče in Ivan na prag stopita, in poslednji brata Josipa v silnem veselji objame. „Bog nama je bil milostljiv — ušla sva viharju!" reče ves vesel mlajši brat —, ali Josip se ne veseli, molčč kaže na mrtvega deda in z obema rokama si pokrije obraz.
Seveda! zdaj tudi Ivan utihne; tudi Peter se ne čudi, da Josip ne razodeva hvale in veselja, ker sta bila oče in brat čudovito rešena. — Resnično, ko bi ju ue bil morski val z ladjico vred na suho vrgel, ne bila bi več med živimi. — Se nobenkrat nista bila stari is mladi ribič v taki nevarnosti. Ko pa dan mine, in se je vse za pogreb pripravilo, ko
je bil že tudi ded pokopan in je Josip še zmiraj ves v žalost vtopljen. Peter svojega sina pokliče in mu reče vidoma se premagovaje:
„Kaj ti pa je, Josip? Zakaj z menoj ne govoriš in me gledaš, kakor bi bil jaz duh? Ali je morebiti ded po noči, predno je ugasnil, kaj čudnega pripovedoval? Bodi pameten in pozabi vse — če ne, boš še znorel, kakor moj oče — tudi Jerica bi te rada ne imela — ker človek, kakoršen si ti v teh dnevih, čvrsti in veseli nevesti ne more biti všeč."
S temi besedami Josipa na rami potrese, da bi dobil od njega odgovor — ali ubogi Josip ne more govoriti. Iz njegovih ust ne more priti tožba, da je njegov oče morilec, dasiravno mu je to srce vpilo noč in dan.
Peter je zato še nemirnejši in srpo gleda na svojega sina.
„Povej mi", šepeta mu, „kaj ti je ded bledel, pa nikar ne verjemi; — zakaj od tiste ure, ko mi ue zaupaš in me hočeš žaliti, te nimam več za svojega sina."
Ko Josip še zmirom molči, obrne se hitro in stopi v hišico.
Nesrečni sin še malo postoji, kjer ga je oče zapustil, — potem sklene iti v jamo pod vražjo klečetjo in jo preiskati od konca do kraja. Ded je prav govoril, da izmed ribičev bi si nobeden ue upal v jamo iti ne po noči, ne po dnevu. Ce sta
tedaj oče iu ded umorjenega tujea res vinjo vlekla, gotovo bi truplo še do današnjega dne tam troh-nelo. Ce se je pa dedu le bledlo, ne našel bi ničesar in si torej srce upokojil. — In tako gr4 Josip po skalnati stezi, ki drži do vražje klečeti. Pot je divja, samotna, morebiti todi še nihče ni hodil od tiste noči, o kateri je ded pripovedoval.
IV.
O kako si je Josip vsako besedo v spomin vtisnil — in kako jasno in določno in kako resnično mu je v ušesih zvenela. — Oh, tega ni govoril norec ali sanjač. Težje in težje stopa Josip, huje in huje mu bije srce — še poslednji žarek tolažilnega upanja bi mu ugasnil, in ž njim vsa sreča in vse veselje. Saj Bog kaznuje grehe očetov do tretjega in četrtega rodu, — in ali bi sam rad imel, da bi Jerica nedolžno roko dala sinu morilčevemu?
Zdaj dospe do vražje klečeti in do jame. Malo pomišljuje, potem srčan stopi v jamo in prižge lu-čico, ki jo je v ta namen seboj vzel. S trepečim srcem preiskuje strašni kraj — pa, Bogu bodi hvala — jama je bila prazna. Josip sklene roke, v srcu se mu zasveti zvezda veselega upanja.
O če je očetu storil krivico, — če se je ubogemu dedu, ki že dlje časa ni bil pri pravi pameti, zares le blčdlo!
Zdaj pa sliši tih šum, kakor previdno stopanje človekovo. Josip uho nastavlja in oči močno odpira,
ovadaštro gojUi ter siromašni narod ie bolj begati nego je zbegan. Ali današnji zistem tako slabo stoji, da ma more nedolžna patrijotična zdravica kaj naškoditi? Ce je temu tako, potem pri nas ne vladajo normalni odnošaji, s katerimi se vladini ljudje vedno hvalijo.
Po navadi so nižje oblasti vedno bolj goreie v izpolnjevanju svoje slnžbe nego višje, posebno v onih slučajih, kjer se mislijo s svojimi iini višjim prikupiti. Tako je bilo tudi z sekvestracijo djako* vačkih šum. Že lanskega leta je bilo na predlog podžupana Čuvaja sklenjeno v županijskem upravnem odboru, da se deuejo šume škofa Strossmajerja pod sekvester. Poslednji je proti temu zaključku vložil priziv na deželno vlado, ali še do dandanes ni prispela nobena rešitev v tem pogledu, vsled česar tudi omenjeni zaključek ni dosegel nobene pravne moči. Kaj se ne pravi na ta način iz samega sebe norce delati? Oblast mora vendar znati, kaj dela in na kojem zakonu se osniva njeno ravnanje. Kdo bode spoštoval oblast, katero vodijo strasti političnega strankarstva, kakor se je zgodilo v tej zadevi ? Prošlega leta je djakovački gospodarski urad razpisal na dan 6. julija prodajo enega dela velike šume Glibovac, kjer se nahaja 9000 kubičnih metrov hrastov in jesenov. Ali tukajšnji županijski odbor je še isti dan ustavil telegrafičnim potom to prodajo, a djakovački gospodarski urad se je moral zopet obrniti v tem pogledu na deželno vlado, da mu dovoli prodajo dotične šumske parcele. Še-le dn^ 10. julija t. I. je bila prečitaua odredba deželne vlade, po katerej se dovoljuje prodaja dotične parcele, ali ob enem je izrečeno, da se ima kupov-nina od šume vložiti kot temeljna glavnica škofove prebende. Kaj bode na to odgovorila škofovska vlada, zvedeli bomo v kratkem. Tedaj vlada ne more uprave škofove podvreči sekvestru, ali dohodke hoče pa vendar kot glavnico obvarovati za prebendo škofovo.
Kako je vendar vlada ljubezniva in skrbna za bodočega škofa djakovarskega, ki mora biti po mnenju današnje ogerske vlade seveda le Madjar ali saj madjarsko misleči patrijot. Preveč je že po mnenju teh ljudi, kar je storil škof Stros8mayer za Hrvate za prosveto njihovo, ki je samo slavonska, a nič madjarska; naslednik mora imeti nekaj sredstev todi za poslednjo. Kako so vendar čudni nazori teh ljudi! Ce kateri ogerski škof, četudi je Škot med samimi Slovaki, podeli za madjarske prosvetne svrhe svoto denarja, je to velik in plemenit domoljub, kakor n. pr. Simor; ali kadar žrtvuje škof Strossmajer od svojega premoženja v to svrho prihranjene svote, je on zapravljivec in slab gospodar ter ga je treba nadzirati v gospodarstva; a ko hočejo to storiti, vidijo, da je gospodarstvo v redu; potem jim ne preostaje nič drngega, nego skrbeti za naslednika s prebendami. Ko bi ti vladini Ijndje tako skrbeli za njim poverjeni narod, kakor skrbi on, katerega preganjajo, za svoje gospodarstvo in narod, bil bi hrvatski narod srečnejši nego je — žalibog dandanes, ko zdihuje pod težkim bremenom različnih davkov, katerih ne more več zmagovati.
da bi v temni jami kaj ugledal, ker mu je lučica že zgorela. Pa ves trud jo zastonj — in tako stopa srčno dalje, na desno in levo z razprostrtimi rokami tipaje.
Josip pa v tem ne misli na pravljice, ki so jih o jami pripovedovali, misli si le, če so vendar-le človeške noge v ta strašni kraj stopile, da je tudi mogoče, da so človeške roke mrliča iz njega nesle, kar nehote straha zavpije, ko sedaj res ugleda moža, ki se je skrival. Mladeneč skoči proti možu, in ga tako močno k vhodu potisne, da ga dan posveti — na to pa zopet zavpije, v straha mu roke odpadejo — mož pred njim je — njegov oče.
Neprijetna tibota nastane. — Peter v obraza carudi, Josip pa obledi. Eako je vedel oče, da je šel k vražji jami, ko bi mu ne bila huda vest povedala? — Ali pa je bil že pred njim tukaj — in je umorjenega odnesel? — Ali je Peter te misli sinove na njegovem obrazu spoznal? Strašno jezo so razodevale njegove oči in njegovo kričanje.
»Nesramni ogleduh!" vpije. .Predrznil si se roko položiti na svojega očeta. — To bom pomnil. — Gorje pa tebi, ko bi se tvoj jezik prenaglil, kakor je danes tvoja roka storila — strašno bi se nad teboj maščeval!"
Josip molči, ne more nič odgovoriti. — Silna dušna bridkost mu grlo zadrgne — in ko oče odide, «^de na kamen in bridko joka.
Tem slavnim upravnim uradnikom moremo omeniti le ono rimsko: H.c Bhodus, hic salta! a Strossma-yerjevo gospodarstvo bo napredovalo vkljub vsem takim zaprekam, kajti božji blagoslov ga spremlja in zavist sovražna mu ne škoduje.
Politični pregled.
v Ljubljani, 23. julija. Ifotranl« deiele.
„Pro Patria** Razpuščenje tega lahonskega, državi nevarnega društva je vzbudilo glasen krik v italijanskem taboru. Nekateri lahonski listi podtikajo krivdo razpnščenja Slovanom, češ, da so primorski in drugi Slovani prigovarjali vladi, naj razpusti imenovano nelojalno in nepatrijotično društvo. To očitanje je pač smešno, zakaj vlada je sama lahko videla in slišala, kaj počenjajo pristaši razpuščenega društva. Ako pa so slovanski listi opozarjali vlado na izdajalske namene imenovanega društva, storili so le svojo dolžnost nasproti cesarju, državi in slovanskim narodom. Najbolj Čadno pa se nam zdi, da list ,11 Mattino", o katerem govore, da je v dotiki z tržaško vlado, pretaka debele solze na zeleni gomili pokojne ,Pro Patriae". Trdi namreč, da so se Italijani z društvom hoteli le braniti proti zatiranju Slovanov, in da bi vlada morala še z večjo pravico postopati proti slovenskemu društvu sv. Cirila in Metoda. Ali pa je naše društvo kje prestopilo svoj delokrog? Ali morejo laški listi dokazati, da naše društvo lovi otroke drugih narodnostij v svoje šole? Ali ni naše društvo s spisi, katere je izdalo, dokazalo čisto svoje avstrijsko in slovensko mišljenje? Gospoda iredentovska naj le molči in je zadovoljna, da oblastva ostreje ne postopajo proti nji.
Tmanje držare.
Rim. Iz Rima se poroča: Sv. Oče Leon XIII. je pisal kardinalu Lavigerie-ju pismo, v katerem izraža svojo zadovoljnost, da so se poslali misijonarji v srednjo Afnko. V pismu zahvaljuje evropske vlade zaradi bruseljske konference, in pravi, da so misi-joni najvspešnejša sredstva za afriški prerod. Posebno pohvalno omenja misel, da bi se zatrlo kup-čevanje s sužnji. V ta namen je obljubil sv. Oče svojo pomoč vsem vladam, katere si bodo prizadevale, da bi zatrle omenjeno trgovino z nesrečnimi sužnji. Pred vsem je treba v to svrho mnogo misijonarjev. Sicer pa upa, da bode kardinal Lavigerie srečno nadaljeval svoje človekoljubno delovanje v Afriki. Konečno omenja sv. Oče, da izpolnjuje dolžnosti svojega stanu, če tudi ga obdajejo od vseh stranij protivnosti ter mu prete mnoge nevarnosti.
Srbija. Iz Belgrada se poroča 21. t. m.: Včerajšnji glavni shod radikalne stranke v Jagodini je sprejel to-le resolucijo: Shod odobrava dosedanje ravnanje in delevanje srbske vlade z ozirom na prepoved o izvažanji prešičev iz Srbije v avstrijsko-ogersko državo. Dobro umeje pomen dobrih prijateljskih razmer med Srbijo in sosednjo avstrijsko dritavo; zaradi tega želi, da bi ostale tudi zanaprej prijateljske razmere med njima, ter opozarja vlado, naj stori vse, kar dopuščajo interesi in dostojnost Srbije, da se ugodno reši baš navstali prepir in ne-sporazumenje med srbsko in avstrijsko državo. Ce bi pa bilo vse njeno prizadevanje v tem zmisla brezvspešno, zagotavlja jej srbski narod vse mogoče žrtve, da zavaruje dostojnost in gospodarstveno nezavisnost Srbije. — Kakor bi sklepali iz tega poročila, ima Srbija najboljšo voljo, da bi se sporazumela z Avstrijo ter se ponovile ž njo prejšnje prijateljske vezi.
Bolgarija. Ministerski predsednik Stambulov je zahvalil brzojavnim potom turškega sultana, da je ugodil želji bolgarske vlade z ozirom na cerkveno vprašanje Bolgarov, živečih na turških tlčh v Macedoniji. Zagotavlja pa tudi, da je Bolgarija pripravljena pomagati Turčiji v njenih zapletkab. Bolgarski listi omenjajo povsem pohvalno sultana, da je ugodil opravičeni bolgarski zahtevi.
Francija, Kakor poroča „Temps", obrnila se je zaveza za uvedenje nedeljskega počitka s svojim predsednikom Julesom Simonom na ministra javnih del, Quyota, s prošujo, naj stori potrebne korake, da bodo imeli uradniki pri železnici vsaj jeden dan na teden prosto. Na to je odgovoril minister, da se dotični železniški odbor že bavi s predlogi, vsled katerih bode popolnoma ali vsaj deloma ustreženo želji imenovanih uradnikov.
Italija. Lahko si mislimo, kako je razkačilo vročekrvne Lahone razpuščenje društva ,Pro patria". Italijanski listi pišejo zadnje dni lo o tem nepričakovanem dogodku, v katerih dajejo razburjeni laški duhovi duška svoji neznosni jezi in razkačenosti. V ,N. Fr. Pr." se poroča iz Rima: Večina italijanskih listov primerja italijansko šolsko društvo in razpuščeno nemško-narodno društvo, ter trdi, da je dunajska vlada storila to lo na ljubo Slovanom. Nekateri listi gorenje Italije pa pripisujejo vso krivdo novemu cesarskemu namestniku grofu Merveldtu, kateri je hotel pokazati s tem svojo odločnost in moč. Vsi listi pa se boji, da ne bi spravil ta dogodek italijanske vlade v tesen položaj, kar je vsekako mogoče. Ruggero Bonghi, predsednik narodnega druStva „Dante Alighieri", je sklical glavni shod, da vloži
agovor proti obsodbi, da goji omenjeno društvo protiavstrijska načela. — Vsekako ima avstrijska vlada preveč jasnih dokazov, kako nevarno je bilo omenjeno razpuščeno drnitvo za njene južne dežele. Z Dunaja je pala na ta plevel slana, smrtna slana. In tako je prav; čema bi razgrajali laiki irredentovci v naši državi ter jej hoteli ispodkopavati tla na jugu. Odločen je bil ta korak naše vlade in — dober.
Turčija. Panica je sicer ie mrtev, a njegov duh iivi še na Balkanu. Tako vsaj se du sklepati iz poročila, objavljenega v ,Kdln. Ztg.". Bolgarskega rezervnega častnika je prijelo turško obiastvo na potu v njegovo domovino Raslug (Macedonija), ter ga dilo v zapor. Imenovani častnik, Atanasar po imenu, je bil zaradi Paničeve zarote iz armade odpuščen in prestavljen v rezervo. Med bolgarskim prebivalstvom v Macedoniji je skušal baje napraviti vstajo ter ga raidražiti proti Turčiji. Bolgarska vlada se vsled tega nič oe oglasi proti tnrškim oblastvom, ker želi ostati s tnrško vlado v prijateljskih razmerah, posebno zdaj, ko je ugodila bolgarski želji z ozirom na versko vprašanje v Macedoniji živečih Bolgarov.
Afrika. Kakor dohajajo poročila iz Tangerja, navstala je v Fecu (Maroko) zarota proti življenju sultanovemu. Omenjeni sultan goji prijateljske razmere z evropskimi državami in zato si je nakopal sovraštvo višjih dostojanstvenikov. — Domači prepiri pa, kakor kaže zgodovina, koristijo tujcem. Tako se utegne zgoditi tudi z imenovano deželo, ki pride labko v roke kakega evropskega vladarja.
Iz\dmi dopisi.
Od Drave, 17. julija.*) Gosp. dopisnik „iz Slo-venjigradca" huduje se nad poročevalci raznih listov, češ, da poročajo glede na zadnjo volitev deželnega poslanca v Slovenjem Gradcu dokaj neresnice. Hvaležni moramo biti vsakemu, ki pride s kakim-koli dokazom, služečim v pojašnjenje resnice, pa kakor je bila vsa volitev zamotana, je tudi resnica tako zamotana v klobčič, da ji je težko priti do živega. Naj služijo torej tudi naslednje vrstice nekoliko v pojašnjenje te resnice.
Hudovati se, da so ravnali nedosledno zlasti volilci marenberškega okraja, glasovaje za poslanca č. g. dr. L., je pač popolnoma neumestno. Da na kandidata č. g. dr. Š. zadnji čas niso več mislili, to je največ dopomogel c. kr. okrajni komisar sam, ki je po skončanih volitvah volilnih mož v šoštanj-skem okraju razglaševal tukaj v marenberškem okraji novico, da šoštanjski okraj oddd svoje glasove kandidatu Kovaču. Ker je bilo tem besedam kaj lahko verjeti, tudi res ni druzega kazalo, nego napeti vse moči, da se to še pravočasno zabrani, da tako v volilnem okraja, zastopanem doslej po narodnem poslancu, ne prodere konečno poslanec — postavljen za kandidata po naših najhujših sovražnikih. Tii ni šlo več za osebo, temveč jedino za narodno stvar.
Drugo, kar je na to sledilo, moralo je tako priti in zadovoljni bodimo, da je prišlo tako in ne drugače. Terorizovati volilcev pa sploh ni mogoče, bodisi tudi z nedolžnimi predlogi, kajti potem volitev ni več svobodna. Le na željo svojih volilcev sprejel je novoizvoljeni poslanec poslaniški mandat, ker se je bilo drugače istinito bati, da v drugem slučaja ne bo voljen Slovenec, ampak že imenovani nemčur.
Vzrok, zakaj je prav za prav propal č. gosp. dr. Š., iskati je nekje drugje, kateri pa doslej med dopisi še nismo zasledili. Vsem Slovencem, ne samo onim živečim na Štirskem, je znano, kako bližnja soseda sta si bila poslednji čas bivši naš g. poslanec in znameniti naš učenjak, pokojni Dav. Trstenjak. In kakošni so bili prijateljski odnošaji med njima? — Ko je prazuoval poslednji svojo sedemdesetletnico, prišlo je na tisoče Slovencev, celo iz najoddalje-nejših krajev — tudi nasprotniki Slovencev so prišli — in vrh tega 23 duhovnih tovarišev, a kdo zopet ni prišel? — Najbližji sosed! Cemu zakrivati, da je to ravnanje že takrat vzbujalo splošno nevoljo, katera je konečno tudi prikipela do vrba ter našla si od-duška pri volitvah?
Da bi se motil dopisnik „od Drave", da deželni poslanci ne smejo katero ziniti proti »sild-marki" in »šulferajnu", tudi to še ni dokazano. Obe ti društvi imenujete se „kulturni" društvi, ne pak politični, in ker delujeta kot kulturni društvi v
♦) Neradi smo objavili ta dva dopisa, ker se ljudstvo U bega in demoralizuje s takim berilom. Ker pa nam gg. dopisniki prete, da bodo obširneje odgovarjali v drugem listu, ako mi n« objavimo teh dopisov, storimo to, toda le z ozirom na prizadete osebe, držeč se reka: „Inter duo mala minus oligendum". Vsaka reiš pa mora imeti avoj konec, uto o t«j stvari ne bodemo objavili nobenega dopisa veo. Oovorili ste obe stranki.	Op. vred.
naši deželi, posebno med Slovenci, pa imajo gotovo tadi slovenski deželni poslanci v Gradca ne le samo pravico, marveč tudi dolžnost izpregovoriti o njima v deželnem zboru, iz katerega je sicer politika, kolikor največ mogoče, izključena. To je bilo pričakovati toliko več, ker se je društvo .sttdmark" osnovalo baS v Gradcu, a ne na Dunaju. Ako torej spadajo druge kulturne naprave v deželi v področje deželnega zbora ter se tam razpravljajo, pa morajo spadati k njim tudi takošna društva, kakoršoi ste .sadmark" in .šulferajn", katera bodemo Slovenci sicer težko zabranili, pa more biti torej vsaj naša skrb, da se njih škodljivemu delovanju ubranimo. Že iz rodoljubja samega mora protestovati proti njima vsak zaveden Slovenec.
Iz navedenega slučaja, ki najde odmev po vseh elovenskih pokrajinah, pa je konečno razvidno, kako potreben je za naše slovenske (deželne in državne) poslance jasen program, ki bo tako nekako določeval njih poslaniške dolžnosti. Ker se napovedani shod Tseh slovenskih poslancev, na katerem bi se imel pojasniti in sploh razviti ta program, odlaga od meseca do meseca, pa bo konečno res potrebno, da ves slovenski ndrod odločno zahteva sklicanje ta-košnega shoda, da se konečno ndrodni boritelji spoznajo med seboj ter si tako nekako razdeli svoje delo in postopajo v prihodnje složno in vzajemno. Dokler se to ne zgodi, ne more biti delovanje naših poslancev plodonosno in zam4n se bodo jezili davkoplačevalci nad svojimi poslanci, misleč ob enem, da g. poslancem ni ničesa nemogoče. Vsled tega je treba še dokaj pouka in pogostejših shodov.
Iz Saleike doline. 20. julija.*) (Odgovor na dopis iz Slo venj igradca.) Ker je neki dopisovalec iz Slovenjigradca nam volilcem toliko slabih lastnostij očital, primorani smo v obrambo svoje časti sledeče pojasniti:
Volilci Šaleške doline ne pripoznamo, da bi bil prejšnji naš poslanec po „Slov. društvu" že pravilno postavljen za kandidata, kajti iz celega volilnega okraja bila sta pri dotični seji .Slov. društva" samo dva — reci: dva — zaupna moža navzoča.
Čudimo se, kako ee more shod zaupnih mdž iz slovenjegraškega okraja sklicati v daljni Maribor, in to komaj dva dni pred seje; in čudimo se dalje, da se ni našlo v celi Šaleški dolini več mdž, koje bi bili povabili kot zaupne može .Slov. društva"? In če bi že po .Slov. društvu" na tak način imenovani kandidat tudi poslanec biti moral, čemu neki potem konečna volitev?
Ni res, da je bil čast. gosp. dr. Lipold tihi kandidat; ampak to je res, da se je naš sedaj izvoljeni poslanec le ua odločne prošnje volilcev slovenjegraškega iu šoštanjskega okraja udal, tembolj, ker mu je bila predložena pismena izjava volilcev gori imenovanih okrajev s tridesetimi podpisi.
Da bi volilci rešili prejšnjemu, sicer zaslužnemu poslancu čast. g. dr. S. in pa tudi narodu čast, izrazil se je ta ukrep na dostojen način prejšnjemu g. poslancu, in konečno tudi omenjena izjava obeh navedenih okrajev pravočasno vročila.
Dovoljujemo si tedaj ponižno vprašanje staviti: Je li bil po tem takem prečast. g. dr. Lipold res tihi kandidat?
Ce bi bil prejšnji naš zastopnik svoje mesto kandidatu, kateri zaupanje volilcev v popolni meri TŽiva, rad odstopil, kakor se je izjavil, bilo je časa dovolj.
Tudi ni res, da bi bila dva zastopnika banke .Slavijo" zoper čast. g. dr. Suca agitovala; res je samo to, da ima jeden izmed volilcev šaleške doline, ki pa je po svojem stanu obrtnik in posestnik, tudi zastop banke .Slavije".
Dopisnik trdi, da ni bila ogromna večina za izvoljenega poslanca, ker je dobil ta baje le jeden glas nad polovico.
Vprašamo: Prišteva li dopisnik vse ostale gla-«ove prejšnjemu g. poslancu?
Po tem takem nimamo se več čuditi govorici, ki je bila slišati na dau volitve, da bi se bili v slučaji ožje volitve nasprotni volilci zjedinili.
Prazno je dalje pripisovati izid volitve mlado-slovenskemu vplivu, ker Mladoslevencev in Staroslo-vencev tukaj sploh ne poznamo, in protestnjemo proti sumničenju, da bi bili v celem volilnem okraji ie nasprotni volilci verni katoličani, vsi drugi pa morebiti sami hnsitje; ko bi temu res tako bilo, ne bili bi si za svojega poslanca izvolili prečast. g. dr. liipolda, vseskozi vnetega duhovnika.
Dopisnik sicer navaja predlog čast. g. dr. Suca, naj bi se na dan volitve glasovalo za poskušnjo, da bi se manjšina udala večini.
In ko je pri tej poskušnji g. dr. Lipold ravno še več kakor jedenkrat toliko glasov, kakor g. dr. Šuc dobil, zakaj zadnji ni potem ravnal v smisla svojega predloga?
Dopisnik hoče tudi pohvaliti tistih petnajst volilnih m3ž, koji 80 po nasvetu .Slov. društva" volili; toda mi dvomimo, da bi bilo .Slov. draštvo" svojih .zvestih" veselo in nanje ponosno, kajti le-ti so na dan volitve jasno izrekli, da bodo v slučaji ožje volitve med dr. Lipoldom in Kovačem za zadnjega, torej nemčurja, glasovali.
Ni res, da bi se bilo proti gosp. dr. S. s tem agitovalo, da je bil za vpeljavo oskrbovalnih vspre-jetišč; o tem se v celem okraji prav nič ne govori; ravno tako ni res, da bi se bil g. dr. Š. zameril volilcem s svojimi brošuricami, katere je spisal, ker 80 omenjene knjižice malokomu znane.
Dopisnik opravičuje g. dr. Š., da ni bil v šaleški dolini v celih dvanajstih letih svojega poslanstva zato nobenega volilnega shoda sklical, ker mu ni došlo iz tega kraja nobeno povabilo; mi pa pravimo: Slab gospodar, katerega morajo posli k delu siliti; sam mora vedeti, kdaj je pšenica zrela.
Ni se torej skrivaj in z zabavljicami zoper g. dr. Š. delovalo, pač pa vemo, da je imel ta gospod napačne poročevalce, katere je preveč poslušal.
Da se je stvar o tej volitvi tako močno na veliki zvon obesila, sicer jako obžalujemo, toda krivi nismo mi.
Iz tržiških toplic, 17. julija. (Slovencem neznana navada; 12. julija v Ogleju; pero-j nospera; še nekaj o sežiganju mrličev in . tržiška godba.) (Konec.) Goriški masonski list, znani nestrpljivi hujskač proti goriškim Slovencem, .Corriere", je zdaj v polemiki z vernim .1' Eco del Litorale", ter hoče poslednjega — kaka drznost ne-. verskega lista! — poučiti, češ, da sežiganje mrličev mesto .žalostnih" krščanskih pogrebov, ki se vršijo le zaradi dobičkarije (!), ne zadeva nič vere, ker on , — v svoji salomonski modrosti v6 razločiti ter ne meša vere s .teokracijo" I Kaj si misli predrzni list pod imenom vere in .teokracije", naj bi sam pojasnil; menda misli tisto skrivnostno masonsko , vero .človekoljubja", ki ue potrebuje ne papeštva, ' ne katoliškega duhovenstva. Tako si saj jaz mislim tega kozlobradca .Čorriera". In bre^sramnež hoče I poučevati list, katerega vreduje katoliški duhovnik 8 pomočjo profesorja nravoslovja goriškega semenišča?! Kdaj se je drznil kak katoliški list poučevati v praznoverskem Talmudu krivonose obrezanee ? Čevljar le ostani pri svojem kopitu! — Saj je še ! celo veliki Ciceron rekel: .Meni se dozdeva način ' prav star, da se izroči telo zemlji in tako položeno naj se pokrije z oblačilom zemlje." Kaj pa pravi naravni čut v oziru sežiganja mrličev? Naravni čut se na to obrača z nevoljo in studom. Vprašajmo krščanske matere, ne one od .Corriera", mar bi mogle biti one navzoče pri sežiganju njih sinčkov v peči ter bi mogle poslušati cvrtje mesa, ki se smodi, in pokanje kosti, ki se lomijo, gledati truplo, katero se tali v onih kovinskih strojih? Kaj pa pravi poleg tega naravnega studa vera? Cerkev spremlja človeka od zibelke do groba, ona lepša bivališča spavajočih trupel postavljajoč nad nje križ, znamenje zveličanja. Cerkev hrani z vsem spoštovanjem kosti mučencev, rešene iz krempljev zverin in grozovitih rabeljnov. Cerkev se ponaša med svojimi znamenji tudi s celimi trupli, ki 'je posebno plačilo za čednost, v kateri so se odlikovali mnogoteri svetniki. Cerkev spoštuje truplo, katero je zaznamovala s sv. olji, katero poškropi z blagoslovljeno vodo ter je položi kakor sveto zastavo t zemljo blagoslovljeno. Tako se glasi odgovor cerkve onim sežigalcem trupel, in to imenuje .Corriere" blazno frazo pogrebnega obreda I — Pa tudi svetna pravica ne more te šege sežiganja mrličev dopustiti, ker s tem bi se marsikdaj storilo nemogoče preiskovanje trupla, ki mora biti pričujoče ter bi se ne mogli kaznovati mnogi hudodelci. Kakor sem rekel v svojem zadnjem dopisu, ponavljam, naj si sežigajo židje iu prostomavtarji svoje neversko živeče mrtvece, ki gospodarijo zdaj v Italiji, katera zdihuje v suženjstvu in jetništvu novošegnih paganov, a nam katoliškim kristijanom naj nikar ne vsiljujejo svoje modrosti iz njih že itak dovolj prismojenih možgan I Pa naj to zadostuje za danes, ker .Slovenec" ni še mnogo pisal o tej neumni protikrščanski šegi. Saj menda tudi slovenskim bralcem se niso še v
I toliko prismodili možgani, da bi priporočali to pri-J smojeno šego. Goriški .Corriere" je pač res prava prismoda! . . .
Tukaj v Tržiču vzdržuje občina svojo godbo 28 mdž pod dobrim vodstvom. Svira pa godba r poletju zvečer po trikrat v tednu na javnem trgu. Danes (17. t. m.) bodo napravili c. kr. namestniku, ki biva s svojo soprogo v hdtelu .della posta", podoknico, kakor sem zvedel. — Za ples pa igra omenjena godba vsako nedeljo zdaj tu, zdaj tam mnogo preveč, kajti celo otroci obojega spola še z mlečnimi zobmi plešejo, ne da bi jim branili stariši! Zato ni čuda, da se nahaja tukaj tohko razposajene mladine, da je morala izdati lansko leto tukajšnja mestna oblast ostro naredbo zoper ponočno vpitje, kletvino in prepevanje nespodobnih pesmi. Zaradi tiste prepovedi, ki te vzdržuje z vso ostrostjo, imamo letos tukaj mir po noči, kar tndi nam manj ali bolj bo-lehnim topličarjem dobro ugaja! Zdravstvujte do svidenja v Ljubljani!
Dnevne novice.
(Povodom poroke nadvojvodinje Marije Valerije)
daroval bode prevzvišeni gospod knezoškof ljubljanski dne 31. julija v stolni cerkvi slovesno sv. mašo. — Mil. gospod škof linški je tem povodom izdal pastirski list.
(Deželni predsednik baron Winkler) se je
včeraj odpeljal na dopust v Belo Peč.
(Družbi sv. Cirila in Metoda) je darovala povodom poroke gosp. Stibrnika domoljubna družba, zbrana pri gosp. Hausenbichierju v Žavcu 7 gld. Cestiti družbi ter pošiljatelju, gosp. Ljudevitu Hudo-verniku — mestnemu kapelanu v Celji — prisrčna zahvala.
(Deželni odbor kranjski) je imenoval dr. E. Klimeka, sekundarija v tukajšnji bolnišnici, okrožnim zdravnikom na Bledu.
(Na medicinskem in blazničnem oddelku deželne bolnišnice v Ljnbljani) se odda služba sekundarija. — Prošnje naj se pošljejo vodstvu dobrodelnih zavodov v Ljubljani do 16. avgusta t. 1.
(Deželno gledališče.) Kranjski deželni odbor je na podlagi ponudb oddal dela za zgradbo deželnega gledališča v Ljubljani, in sicer je prevzela tvrdka Tdnnies kopanje tul, zidarska in tesarska dela za 72.000 gld.. kamnoseška dela je prevzel konzorcij Feliks Toman, Peter Toman, Alojzij Vodnik in Vinko Čamernik za 12.000 gld., kleparska dela sta prevzela Srečko Nolli in Jos. Stadler za 6000 gld., traverze in vezi v zidovju je prevzel E. Hammer-schmidt za 5000 gld. — Vsa dela se bodo takoj pričela.
(Novo sv. mašo) bo daroval čast. gosp. Janko Zakrajšček v uršulinski cerkvi dn^ 27. julija ob 8. uri zjutraj in ne ob Vs^-. kakor je bilo naznanjeno.
(Narodni papir.) Razprodajanje vizitnic, nazna-nilnih kartonov, pisemskega papirja in zavitkov iz zaloge „Krajcarske drnžbe" za .Narodni Dom" je prevzel tudi bukvovez in knjigotržec g. Gerber na Kongresnem trgu.
(Koroške volitve.) Iz Celovca se nam poroča: Ker smo zmagali v Grebenu (7 vohinih mož), v Ovbrah (6), v St. Vidu (4), Škocijanu (3) in v Beli (7), je ndrodna zmaga v Velikovcu gotova. — Iz Žab niče se nam dalje poroča: Daš 19. t. m. sta bila pri nas soglasno izvoljena kot volilna moža tukajšnji občinski starosta Luka Frtlhstuck in rodoljubni posestnik Ivan Ebrlich. Oba sta zanesljiva moža. Ko bi koroški Slovenci povsod oddali glasove neustrašenim možem, bilo bi kmalu boljše. Treba je več zavednosti io odločnosti.
(8 Koreikega) se nam poroča: Iz zanesljivega vira vemo, da bodo tudi v Gor. Halozah dobili prepotrebno šolo. Po večkratnem ogledavanju so se odločili za prostor v sredi obširne občine sveto-trojiške tik cest pol nre hoda od cerkve. Zaradi verskega pouka bode šola preveč oddaljena. Vsekakor pa želimo, da bi prej ko mogoče zgradili šolsko poslopje, ker šolske mladine, ki potrebuje pouka, je mnogo. Bržčas bodo pričeli zidati prihodnjo pomlad. Opozarjamo pa zavedne može, da ne bi jemali .Judeževih grošev* od nemškega .schulvereina", kakor priporoča neki gospod v tamošnji župniji. Svetotrojiški župljani naj si sami zgradb poslopje za svoja slovenske otroke in naj ne iščejo milost pri prusakihi
(Okrajna posojilnica v mesto Kamnikn.) Pri C. kr. deželnem kot trgovskem sodišča v Ljubljani
se je Tpi8»l» dD^ 15. julija t. I. t zadružni register sadroga p firmo: „0|^rajna posojilnica v mesto Kamniku, registrovana zadruga z omejepo z^Tezo*. Ztdruga se opira na pismena pravila z dne 17- junija 1890 in ima sedež v Kam-oiku. Zndrpg« ima Dsmen: a) prejemati denar (bra nilne vloge) oa obresti; b) dobivati si denarna sredstva 8 svojim ifidružnim kreditom, in c) dajati posojil«. Tačasoi udje načelstva so: Ant. Frohlieh, posestnik, načelnik; France Flerin, trgovec, načelnikov namestnik; Luka Brgant, posestnik in trgovec; Jernej Grašek, posestnik; Franc Fi-scher, posestnik; Jože Močnik, posestnik in le-kar; vsi t K«mni|(u. — Načelstvo zastopa zadrugo io podpisuje v imenu zadruge na ta način, da se podpišeta dvi oda pod firmo, katera naj bode pisana ali s pečatom oatisnena.
(Gojeaci toKajšnje trgovske šole) g. Ferd. Mahra so po končanem šolskem letu pred odhodom na počitnice imeli veselico na vrtu jnžnega kolo-dvorf. Kijcof se nain poroča, je neki govornik v slovenskem jeziku mladino navduševal za domoljubje. Redka prikazen v teh krogih! Druga napitoica je v^jal^ slogi in vzajemnosti med avstrijskimi narodi io se je končala z .živio''-kliei na cesarja. Vojaška godba je zaigrala koračnico: ,0j ti moja Avstrija!"
(Brata Zopaoa) v Kamni Gorici imata v svoji delavnici postf^ljene nove orgije z milimi spremeni. Orgije 60 namenjene šolskim sestram v Repnjah. Do prihodnje nedelje si jih vsakdo lahko ogleda.
(Podroinica sv. Cirila in Metoda) za Kropo-Kamnogorico ima v nedeljo, dne 27. julija ob 4 uri poppldne v Kropi pri Jalenu občni zbor za 1.1890. s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor prvomest-nika. 2. Poročilo tajnikovo in blagajnikovo. 3. Volitev novega odbora in prvomestnika. 4. Posamezni nasveti.
(.Slovenski Pravnik") ima v zadnji številki naslednjp vsebino: Nekoliko o pravnih sporih po § 1. mal. post. — Dr. Fr. Zupane: Iz sodno-zdrav-niške prakse. — Iz pravosodne prakse. — Književna poročila. — Drobne vesti.
(S potovanja po Črni Gori in Dalmaciji) povrnil se je te dni g. Ljud. Kuba, izdajatelj znanega dela .Slovanstvo ve svych spevech". Mudil se je 6 tednov na Črni Gori in 6 tednov v Dalmaciji. Prinesel je seboj polno torbo novega pesniškega blaga. Rizven mnogo narodopisnih prispevkov nabral je mnogo narodnih pesnij, koje hode priobčeval v srbsko-hrvatskem oddelku napominane publikacije, ki izide na svetlo v jeseni. To potovanje g. Kube je že sedmo zaradi študij narodnega slovanskega petja in nabiranja slovanskih pesnij, vendar bode trebalo še trojih potovanj na jug, da dovrši izdavo. Pisateljeva marljivost in visoki troški za izdajanje tega dela naklonili mu bodo gotovo pozornost tudi glasbenega slovenskega občinstva.
Raznoterosti.
—	Povoden j. Vsled vedoega deževanja narasla je Izera pri Monakovem in sicer blizu do 3 metre. Ljudje pravijo, da ni bila vže 20 let tako velika imenovana reka.
—	Medved v kopališči. Dne 11. t. m. je prišel v ogrske toplice Lipto-Zselecuij orjašk kosmatinec ter privlekel seboj v žrelu ovco. Ko je pri-hacal v kopalište, nastal je med bolniki največi strah. Medved se je pa meni nič tebi nič vlegel ttr ne zmene se za kričanje pastirjev in lajanje lovskih psov pojedel svoje kosilo.
—	Koliko petroleja se pridela na vsem svetu. Kakor so povprečno preračunih, pridela se na leto po vsem svetu 10 000 milijonov
litrov petroleja. Polovic« tega ogromnega števila pripada Združenim državam F Ameriki. Za njimi pa Rusija največ petroleja pridela. Posebno bogate vire ima ob kaspiškem morji. Tokaj so morali več studencev zabiti, ker uiso mogli sproti petroleja odvažati.
—	Petstoletnica. Kakor piše ,Papier-Zlg.", praznovali bodo delavci papirja pa Nemškem letos petstoletnico. Prva papirna tovarna je bila otvorjena 1390. I. v Norimberku (Narnberg).
—	Ponesrečeni irakoplovec. It Berolina se poroča 16. t. m.: Zrakoplovec L. se je vzdignil včeraj z balonom vpričo mnogobrojnega občinstva na vis. Ko je bil tako visoko, kakor so navadne hiše, hotel se je spustiti na zemljo s posebno pripravo. A ta poskus mu je popolnoma izpodletel; pal je trideset metrov globoko na trda tla, zrušil in zdrobil si okostje, in malo upanja je, da bi še ozdravel.
—	Nevihta. Iz Bruselja se poroča 16. t. m. mej drugim: Strašna nevihta s točo je divjala včeraj zvečer čez Anglijo, Belgijo, Holandijo in severno Francijo. Toča je merila r premeru eden centimeter. V Belgiji je zdrobila vsa polja. V mnogih krajih je pretrgan brzojavni promet. Več Ijudij je ubila strela. Iz Novega Jorka se poroča: V državah Novi Jork, v Pensilvaniji kakor v mnogih zapadnih pokrajinah je divjal te dni str&šan vihar pri jako veliki vročini. Mnogo ljudij je žrtva te nevihte. Polje je močno uničeno.
Telegrami.
Pariz, 22. julija. Vojni proračun, ki ga je sprejela budgetna komisija za 1. 1891. je za 43 milijonov nižji, kakor za leto 1890.
Kristijanija, 22. julija. Haraerfest je po noči med nedeljo in ponedeljkom večinoma pogorel.
Valenclja, 22. julija. V provinciji je zbolelo za kolero 25 ljudi, v mestu 2 osebi.
London, 23. julija. V kongresu za mirovno mejnarodno sodišče je bila predložena resolucija v pospeševanje pogodeb, vsled česar so narodi obvezani predlagati mejnarodnemu sodišču, ako utegnejo nastati kaka nespo-razumenja.
6uenos-Ayres, 32. julija. Ker so piišli na sled zaroti, zavarovala jo vlada z vojaki vse vladne urade. Mnogo častnikov je zaprtih.
Umrli so:
21. julij«. P»vU Ogrin, livarjeva hči, 1 leto. Kravja dolina 20, pneumonia.
V bolnišnici: 20. jnlija. Lucija Kogovšek, delavka, 74 let, marasmus. — Helena Trib, gostija, 62 let, tuberculosis pulmonum.
Trementiko sporodUo.
e £ Ca«	Stanje		Veter	Vreme	l-h
opazovanja	irakom.ra T mm	toplom.n po C*lign			
I 7. u. zjut. 22 2. u. po^. 1 9. H. zvee.	737-9 7384 7367	14-4 18-3 140	si. vzh. n n	oblaino.| jasno	1-00 dež
Srednja temperatura 19*6° za 4*0° pod normalom.
I>una|Hka borza.
(Telegrafično poročilo.) 23. julija.
Papirna renta po 100 gl. (g 16% davka) 88	gld.	45	kr.
Srebrna „ 5',', , 100 , „ 16* „	89	„	70	„
5% avttr. zlat« renta, davka prosta . . .	109	.	10	„
Papirna renta, davka prosta......101	„	25	,
Akcije avstr.-ogerske banke............982	,	—	„
Kreditne akcije....................304	.	90	„
London.............116	„	2-5	,
Srebro .............—	»	—	.
Francoski napoleond.........9	.	21	„
Cesarski cekini...........5	„	53	,
Nemške marke .............56	„	85	.
Zahvala
zavarovalni družbi za življenje ,THE OBESHAM' v Londona.
Najina pokojna mati je bila pri tej družbi zavarovana za precejšnjo svoto na najino korist.
Po njeni smrti je glavni zastopnik v Ljubljani g. Gvidon Zeschko takoj izplačal vso svoto brez odtegljeja.
hrečeva javno zahvalo in priporočava ta zavod vsakemu najtopleje, kdor hoče svojo družino zavarovati proti vsem slučajem življenja.
Vransko pri Celju, dne 19. julija 1890.
(1)	Karol in Leopold Schwentner.
Prvo žrebanje
11. avgusta.
Komad
le 1 gold.
Prvo žrebanje
14 avgusta]
Srečke dunajske
2
glavna dobitka
vrednosti.
Srečka Je veljavna
za obojno žrebanje.
Drugo žrebanje
S	M	se pri (2o-2)
reeke po 1 gld. c. c. IV!ayer-ju v Ljubljani
(20-2)
OIiJATATB BARVE
V
koiiltarilkili piiiticah po pol In Jeden kilo
pi«ipoi»oea iiaJeeiieje
tovarna oljnatih barv, laka in firneža
semeniško poslopje 6 LJUBLJANA semeniško poslopje 6.