i>omxm o* Leto HI., štev. S6 Izhaja o S 4 z]utra]» Stane celoletno • . MO K mesečno. .»«»•* • ca Inozemstvo .. tCO 0 Oglasi za vsak mm višine stolpca (68 mm) . 5 ^ mali oglasi do SO mm stolpca (5S mm) . i m V UubfJ&m, torek dne 7. marca 1322 Posamezm štuv. SO PBf • 2 K Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Uredništvo: Miklošičeva eeata št Itfl. Telefon it 72. Oprmvnlstvo: Sfesarnova ulica Telefon it 38. Račun kr. pošt. ček. ur*& itev. 11.842. LJubljana, 6. marca, _V; nolvnega dvoma, da je oficijelna Kalija vedela za puč fašistov na Reki Es v naprej. Hudodelstva ni sokriva le zato, ker fe tedne in tedne trpela priprave za nrevrat, marveč zlasti zato, ker so italijanski karibinijerji in Italijanske redne čete, infanterija, artiljcrija _ in mornarica, z italijanskim orožjem in z Italijansko municijo po načrtu krepko sodelovali pri vzpostavljanju teroristične fašistovske vlade na Reki. Da je italijanska vlada dala reški vladi dva dni pred fašistovskim pu-cem še jamstvo in zagotovilo, da se ue bo ničesar zprodilo, je samo dokaz ".jene perfidnostj in brezvestnosti. Tako tudi opisuje dejanski položaj na Reki na licu mesta pridobljeno avtentično poročilo našega izvestitelja, ki ia prinašamo na drugi strani. Zato lahko vidi vsakdo, koliko je Tedna aiplomatična gosta italijanske tiade v Beogradu, njeno obžalovanje dogodkov ter obljuba, da bo z energično akcijo zopet vzpostavila na Reki prejšnje stanje ter izvršila rapallsko pogodbo. Posianci v narodni skupšči-ai so imeli prav, da se niso zadovoljili 5 izvajanji zunanjega ministra dr. Nin-»iča. ki je, kakor dosedaj še vsak zunanji minister, ponavljal stare, obrobljene fraze o našem in italijanskem prijateljstvu, o naših skupnih interesih. Jasno je. da ne bomo izzivali v da-3em trenutku nobenih internacionalnih tapletljajev in naj bi vročefcrvncži še tako pritiskali k nepremišljenim korakom. Ravno tako evidentno pa je, da eo taki zunanjepolitični govori, kot je bil Ninčičev, docela deplasirani. Italijanom morajo enkrat tudi naši diplomati brez vseh ovinkov povedati, da so varalice in da dokler bodo vara-lice, ne more hiti govora o pri;atelj-jtvu med nami in njimi. Mesto govoriti o prijateljstvu in čakati na obžalovanje italijanske vlade, bi gospod Ninčič bolje storil, ako bi dal našo gTanico pri Sušaku bolje zastražiti. la bi imeli fašisti respekt vsaj pred sami. a'/"> ga niso imeli pred italijansko kraljevo armado in pred kralje-rimi karabinijerji. To bi bil dolžan storiti že v varstvo našega življa na Sušaku. Ninčičev odeovor je prazen, brez rarancii. ki bi mogle kogarkoli v drŽavi zadovoljiti, kaj šele pomiriti. Reški državi ie internacionalno zahirana nevtraliteta. Do Reke imata •talija in Jugoslavija enake pravice. To je bilo dosedaj samo na papirju ter so Italijani bili faktični gospodar-I mizemega stanja na Reki. Ako ni-na Ninčič pri svojih »zaveznikih* to-iko vpliva, da bi se ugodilo njegovi ahtevi po takojšnji intemacijonalni asedbi Reke, — ako se že noče pri-roliti skupen nastop naše in italijanske armade — potem je bolj pametno, ia se rajše danes začasno odrečemo rsaki ingerenci na potek nadaljnjega •azvoja na Reki in si prihranimo to rprašanje za poznejše čase, ko bo s-eba z našimi »prijatelji* onstran Jadrana obračunavati še draga vprašanja. _ Hemgojvin kurirski dekret Zagreb, 6. marca. (Izv.) Današnja »Ri-ieč* objavlja zapisnik z Dragutinom Her-sigonjo, občinskim bilježnikom v Tuhlju, r katerem ta izjavlja, kako je prišel zna-si kurirski dekret iz njegovih rok. Nje-»ov brat Rudolt Hercigonja mu je podal 5 dni pred atentatom na Draškoviča saket perila, ne da bi on vedel, kaj je sotri. Dne 14. decembra, tri tedne po do-rdevnem pismu Rudolfa Hercigonje mini-»trn Pribičeviču, je prišel k njemu neki ilabo oblečen mladenič iz Sarajeva, ki je izjavil, da študira filozofijo in je zabte-ral od njega imenom brata Rudolfa imenovani dekret Dragutin Hercigonja se je silno začudil, ker je mislil, da je njegov srat pobegnil čez mejo in se mu ni niti lanjalo. da bi prejel kak dekret Sele na-io mu je imenovani mladenič povedal, da ;s dekret v paketu s perilom, ki mu ga ie po dolgem obotavljanju tudi izročil. ZAROKA ITALIJANSKE PRINCE-ZINJE Z RUMUNSKIM PRESTOLONASLEDNIKOM? Rim, 6. marca . (Izv.) Rimsko časopisje objavlja vest agencije »Volta*, da se pripravlja zaroka hčere italijanskega kraljevega para z rumunskim prestolonaslednikom. DEMISIJA ŠPANSKE VLADE. Pariz, 6. marca (Izv.) Iz Madrida se 3oznava, da je v petek odstopila celokupna španska vlada Narodna skupščina proti neodločnosti zunan. ministra MINISTER NINČIČ O REŠKIH DOGODKIH. — SLAB VTIS NJEGOVEGA GOVORA^ — BURNI PRIZORI V SKUPŠČINI. - ODLOČNI NASTOP DEMOKRATOV. Beograd, 6. marca. (Izv.) Delegacija j »To so storili pod zaščito Italije! Pre-demokratskega kluba, sestoječa iz gg. vrat je komandirala Italija!, Predsednik Davldoviča, Kučiča, Angjelinoviča in Wil- j zvoni in prosi za mir. Minister Ninčič na-derja, je danes poselila zunanjega mini-1 daljuje: sta dr. Ninčiča, da ga obvesti o dogod-! »Dogodki oa Reki so stvorUl situacijo, kih na Reki in dobi odgovor na svojo j ki je v direktnem nasprotju z določili ra- interpelacijo. Ker zunanjega ministra niso pallske pogodbe. Zaradi tega je naša vla- dobili, so se obrnili poslanci na ministrskega predsednika Pašiča, katerega so obvestili o ogorčenju, ki vlada v poslanskih krogih, in zahtevaii. da se vlada še danes objasni o teh dogodkih. Pašič je delegatom sporočil kake korake je vlada storila in povedal tudi, da ie danes italijanski poslanik na našem dvora, g. Manzoni, prišel v zunanje ministrstvo ter izjavil v imenu italijanske vlade, da obžaluje dogodke na Reki. Naglašal je pripravljenost italijanske vlade, da prepreči z najener-gičnejšimi sredstvi ponovitev takih dogodkov in zagotovil, da je Italija za lojalno izvedbo rapallske pogodbe. Delegati so povdarjali potrebo, da se to sporoči tudi skupščini. Ker ie zunanji minister nameraval o tem italijanskem koraku skupščino obvestiti šele jutri, ui prišel pravočasno v skupščino in se je zato otvoritev seie nekoliko zakasnila. Ko je predsednik dr. Ribar javil, da bo odgovoril zunanji ministeT na interpelacijo, so se takoj vsi poslanci zbrali pred ministrskimi klopmi. Ze po prvih njegovih besedah so ga prekinjali burni medklici s strani demokratskih poslancev. Po-slancc Wilder je prigovarjal, da se je godila ccla stvar na Reki pod zaščito italijanske vlade. Od vseh strani so se slišali klici, da lta'ijanska vlada odkrito dela proti naši državi in da izigrava mirovne pogodbe. Vrhunec razburjenja in ogorčenja pa ie vzbudil zunanji minister s tem, da je ob koncu svojih izvajanj povdarjal potrebo prijateljskih odnošajev z Italijo. Poslanci so mu klicali, da prej ne more priti do prijateljskih odnošajev, dokler Italija ne izpo'ni vseh obveznosti iz rapallske pogodbe. Ninčič ie svoj govor končal, ne da bi mu le en posiancc izrazil svoje odobravanje. Beograd, 6. marca (Izv.) Današnjo sejo narodne skupščine je otvoril piedsed-nik dr. Iiibar ob 18.15. Po opravljenih formalnostih je bilo prečitano poročilo veri-fikacijskcga odbora po katerem stopata na mesto dosedanjih poslancev Miljutina Jakšiča iz Vojvodine in Dragotina Laj-koviča iz Vranje, ki sta se ogrekla svojima mandatoma v slcupSčino Živan Janka Sidac in Spasoje Vuksanovič. Minister pravde zahteva izročitev poslanca Stje-pana Radiča, dr. Janka Simraka, dr. Drin-kovičn in dr. Košutiča. Njegova zahteva je bila izročena imunitetnem odboru. Nekaterim poslancem so bili dovoljeni dopusti Po naznanilu zakonov, ki so dobili kraljevo sankcijo, je predsednik dr. Ribar naznanil, da je dobil od skupine poslancev interpelacijo na zunanjega ministra o p: e vratu na Reki. Prosil je ministra dr. Ninčiča, da odgovori na stavljeno interpelacijo, četudi ni bila vložena na predpisani način. V zbornici je nastalo veliko vznemirjenje in ko je minister dr. Ninčič vstal ter se podal na govorniško tribuno, so zapustili vsi poslanci svoje klopi ter se zgnetli okrog njega Ko je za čel nato dr. Ninčič govoriti, je zavladala v vsej zbornici grobna tišina Ninčič je izvajal približno sledeče: cGospoda! Mnenja sem, in vi ml boste pritrdili, da za ministra zunanjih zadev po navadi ni umestno ln dobro, ako odgovarja na vprašanja takoj, ko so se mu stavila. Ali z ozirom na veliko in splošno razburjenje, ki je zavladalo vsled zadnjih dogodkov na Reki ne le v zborni;!, ampak v celi Javnosti, hočem dati vendar že takoj nekaj pojasnil Naša vlada je prejela že pred časom več poročil, iz katerih je mogla upravičeno sklepati, da se pripravljajo na Reki nelegalni dogodkL Naša vlada je o tem v posebni noti nemudoma obvestila vlade v Londonu, Parizu in Rimu, v kateri je opozorila zaveznike na dogodke, k! se pripravljajo na Reki, na kritičen položaj v reški državi ln na posledice, ki morejo nastati iz tega Naša obvestila so se žal Izkazala kot točna. Fašisti so navalili na reško državo. Došli so od vseh strani, po kopnem ln po morju, z vlaki in avtomobili Imeli so orožje in municijo, bombardirali so vladno palačo, streljali po mestu in pograbili državno oblast v svoje roke. V zbornici je nastalo pri teh besedah veliko vznemirjenje. Od vseh strani so se čuli srlasni protesti. Padali so klici: da takoj po prvih vesteh o fašistovskem puču, ki se Je pripravil in izvršil iz italijanskega teritorija, vložila v Rimu energičen protest*. V zbornici je nastala po teh besedah silna buka. Poslanci so klicali ministru: »To je premalo! Papirnati protesti ne zaleže jo! Protestiramo proti takim protestom!* Nemir se je nadaljeval tudi med nadaljnjimi izvajanji ministra Ninčiča, ki je moral svoj govor ponovno prekiniti, da je vzpostavil predsednik mir. Minister je nadaljeval: «Medtem pa je ze tudi italijanska vlada, čim je prejela prve vesti o dogodkih na Reki in še pridno jI je bil izročen naš protest naročila svo:emu zastopniku v Beogradu, naj sporoči naši vladi, da je italijanska vlada odredila...« V zbornici se je dvignil tak vihar, da minister ni mogel več govoriti. Poslanec Wilder je zaklical: »Kaj bi storila Italija, ako bi prišli naši fašisti na Reko!* Nekdo drugi mu ;e sehur.dirai: »Pošljimo naše žendarje tja, pa bo takoj red*. Dr. Ninčič: »Gospodje, vi zahtevate od mene pojasnil, pa me ne pustite govoriti Dajte vsaj toliko miru, da morem povedati svoje. (Ponoven nemir). Gospodje, ne vznemirjajte se, gre za sOr.o važr.e dogodke, ki ro.le lahlto svetovno-politlčne posledice. Ohraniti moramo zato hladnokrvnost. Klici: »Dosti je hladnokrvnosti!* Predsednik miri). «Istoča$no torej z našo akcijo Je tudi italijanska vlada naročila za- stoniku v Bcogradn, naj nam <■. vXl da obžaluje dogodke na Reki ln d.. ..o storila vse, da obnovi stanje, ki odgovarja rapalskemu dogovoru. (Zopctni burni klici: »Naj že vendar enkrat izvrši ta dogovor! Nrj izprazni tret:o cono! Hapallski dogovor je že sam na sebi sramoten za nas!) »Mi smo vzeli to izjavo italijanske vlade na znanje ln pričakujemo sedaj, da bo vlada svojo obljubo Izvršila Medtem ■»a smo odredili tudi sami s svoje strani vse potrebne korake, ki so nujni za Izvr-"itev rapallske pogodbe«. Ninčič je končal svoj govor z izjavo, da se nadeja, da bo reški incident sporazumno poravnan in da bo prišlo med Italijo in Jugoslavijo vkljub tega do onih prijateljskih odnošajev, ki odgovarjajo skupnim interesom obeh držav. To izjavo je sprejela vsa zbornica s hrupnim protestom in minister Ninčič je moral končati v zavesti, da niti eden izmed navzočih poslancev ne odobrava njegovega govora in njegovega nastopa v redkem vprašanju. Ko se je zbornica po večmtnutnem hrupu toliko pomirila, da se je mogla nadaljevati seja, je odgovarjal najprej vojni minister general Vašič na interpelacijo poslanca Brandnerja o rekrutiranju v Sloveniji. Brandner se Je z ministrovim odgovorom zadovoljil. Nato je odgovarjal zunanji minister dr. Ninčič na Interpelacijo istega poslanca o apanaži za razkra-Ija Karla in na interpelacijo poslanca Ra-doviča, zakaj vlada ne objavi dokumentov o jadranskem vprašanju. Minister je izjavil, da ne more meritorno odgovoriti na nobeno izmed vprašanj, ker sta še obe nerešeni. Poslanec Brandner je vzel ministrov govor na znanje, Radovič pa je izjavil, da se z njfrn ne zadovoljuje in da si pridržuje proste roke za nadalnjo akcijo. Zbornica je nato sprejela predlog predsednika dr. Ribara. da se skupščinske seje odgode do dne 20. t. m., da dobi tako zakonodajni odbor čas za razpravo o upravni razdelitvi države, nakar Je bila seia zaključena Avtentično poročilo o dogodkih na Reki Rim, 6. marca (Izv.) Na Reki vlada po vpostavitvi začasne vlade svete sedmo-rice mir. Italijanska vlada ne priznava provizorne vlade in je poverila dosedanjemu svojemu opravniku na Reki nalogo čuvanja italijanskih interesov v drža- Poročilo slej na 2. strani! vi. Italija bo priznala samo tako vlado, ki bo izšla iz ljudskega glasovanja. Pariz, 6. marca. (Izv.) D'Annnnzio je brzojavil reškim vstašem, da se strinja z njihovim pokretom ia jim je poslal svoj pozdrav. Vprašanfe inozemskega moratorija odgodeno RAZPRAVA V DEMOKRATSKEM KLUBU. Beograd, a marca (Izv.) Radikalni in demokratski zastopniki so se v navzočnosti finančnega ministra dr. Kumanudi-ja sporazumeli, da zakon o regulaciji plačil v Inozemstvo še ne pride pred skupščino, dokler finančni minister na konferencah a posameznimi klubi ne razloži tendence zakona. Na današnji seji demokratskega kluba je finančni minister dr. Kumanudi referi- MADŽARSKE ODŠKODNINSKE ZAHTEVE. Budimpešta, 6. marca (Izv.) »Magyar Orszeg* piše, da le zahtevala madžarska vlada pri zaveznikih, naj ji Izposlujejo odškodnino za škodo, katero so povzročile Madžarski čete sosednjih držav za časa zasedbe in ie označila vsoto odškodnine, katero zahteva v znesku sedem miUiard. Reparaciiski odsek je določil odškodnino na vsoto 3 milijard, toda sosednje države nečejo plačati niti toliko. ral o težkočah, ki so se pojavile zaradi zakona o odgoditvi trgovskih plačil v inozemstvo. Razložil je tendenco zakona in naglašal, da se je že sedaj naša valuta znatno izboljšala. Izvoljen je bil odbor, obstoječ iz 4 članov, ki so skupno s finančnim ministrom razpravljali o tein vprašanju z radikalnim klubom. Notrauji minister Voja Marinkovič je poročal o notranjem položaju v južni Srbiji in ostalih pokrajinah države. Angleška politična kriza POLOŽAJ ŠE VEDNO NAPET IN NEPOJASNJEN. - LLOYD GEOR« GE OB OLEL. London, 6. marca. (Izv.) Časopisje se obširno peča z razinotrivanjcm možnosti težke vladne krize. Del časopisja meni, da se bo Lloyd George zadovoljil z Izjavami Chambcrlaina na sestanku v sredo. Chamberlain bo izjavil, daunionistična stranka noče razdvojitve koalicije. Zastopniki liberalcev in unionistov so se včeraj razgovarjali z lordom Birkcnhe-adom, toda ukrenilo se doslej proti Joun-gerju še ni nič. Zmerni unionisti hočejo, na) bi Jounger izjavil, da ne bo več pro-vociral ministrskega predsednika. LIoyd George namerava baje po rešitvi zadeve nastopiti daljši dopust potem se udeležiti genovske konfcrece in nato odstopiti. No- vih volitev v Angliji do jeseni še ne bo, London, 6. marca. (Izv.) »Daily Tele-graph* poroča, da se vrši jutri v Londonu sestanek angleških ministrov, da se razčisti položaj in dobi zopet sredstvo za vzdržanje sedanje koalicije. Tako Lloj"d George kakor tudi konservativni ministri bodo morali na seji poročati o položaju. Delavski voditelj Thomas je imel včeraj v Birkenheadu govor, v katerem je naglasa!, da bo sedanja vladna kriza v Angliji končala v kratkem z razpisom novih volitev. Anglija potrebuje novo vlado, ki bo v resnici predstavljala voljo ljudstva. Razmere v zeml e-radniškem klubu Beograd, 6. marca. (Izv.) Poslanec Stcvan Benin, ki je izstopil iz zemljo-radniškega kluba in pristopil k SKS. se je izjavil vašemu dopisniku o motivih. ki so ga dovedli do tega koraka, sledeče: »Že dalje časa sem opažal v zemljo-radniškem klubu tendenco sabotiranja vsakega pozitivnega dela v skupščini. Z druge strani r® 3e odklanjal tudi vsak sporazum z vlado in to že ;>red donošenjem ustave. To trmasto ^tališče je razvidno iz tega, da ni prišlo do sporazuma akoravno je vlada od 24 stavljenih točk takoj sprejela 19 točk. Vlada je bila sevala potem primorana, pogajati se z muslimani in se ž njimi pogoditi na škodo kmet-skega stanu. Medtem pa so se zemljo-radniki pogajali s komunisti in potem še z Radidem, h kateremu je bil poslan celo neki pooblaščenec s pooblastilom. da ustvari zvezo med Radičem in zcmljoradniškim klubom. Tudi z Bolgari so bili zemlioradniM v stikih V svrho ustvaritve neke zelene interna-cijonale. Vodja zemljoradnikov, g. Avramovič po cele mesece ni prihaja', v skupščino. Ko sem videl, da hodi zemljoradniški klub po stranpotih. a jaz sem za resno in državotvorno delo, sem izstopil lz kluba.* Volitve v rumunski senat Sijajna zmaga vladne stranke. Beograd, 6. marca «""".) Sele sedaj so znani točni podatki o izidu rumunsklh volitev v senat Volitve predstavljajo veliko zmago liberalne stranke ministrskega predsednika Bratiana. V Stari Rumuniji ie dobil Bra-tlanu od 92 mandatov 80, Jorgini nacionalisti dva, genera Averescu dva mandata v Moldavijl V Bukovini je dobil Bratianu vseh osem mandatov; v Besarabiji le dobila opozicija od 16 mandatov osem. Vsi šeii opozicije so pri volitvah propadli. V starih mejah Rumunije Je dobila vladna stranka 226.000, sdjačka stranka 70.000 In stranka generala Averesca 25.000 glasov. Karakteristikon volitev za senat ie popolen polom generala Averesca, posebno v mestih. Pristaši Jorge, Take Jone-sca in Marghilomana so dobili le neznatno število glasov. Socijalisti se volitev sploh »Iso udeležili Zakasnitev konference Hale antante Beograd, 6. marca. (Izv.) Konferenca finančno - ekonomskih strokovnjakov Male antante in Poljske bo radi zaka* nitve prihoda poljskih in romunskih delegatov v Bec krilo PPI — so pristašinje fa-šistovske aneksionistične organizacije. Aneksionistov Rečanov je torej okrog 300, vštevši že kakih sto šestnajst- do dvajsetletnih pobov, ki so vpisani v fascio. Vsi ostali reški ane-ksionisti in fašisti pa so prišli bodisi i r. Trsta, bodisi iz Napolja, Sicilije, iz raznih luk, — in ta banda nezaposlenih oboroženih tipov, pripravljenih za vsak nelegalen čin, — to je ona -.ljudska volja*, ki zahteva aneksi j o Reke Italiji. Na drugi strani pa je anrtonomistič-na stranka, Partito autonomo, h kateri spadajo vsi Rečani, izvzemši onih "00, ki so zgoraj opredeljeni. Njihovega mnenja so tudi Jugoslovani, kojih Reška jugoslovanska stranka* pa v resnici ni organizirana, in pa Madžari, ki jih je tudi še par sto ostalo na Reki. Oni so sicer izprva bili proti narn, toda d' Annunzijeva doba jih je iz-ušila. Kakor sem Vam poročal že pred tremi tedni, se je fašistovska sodrga zares pripravljala na vso moč na prevrat. Fašisti so dobivali od italijanskih službenih zastopnikov denar, orožje, moralno potuho in navodila. Njihovo delovanje je bilo docela organizirano <>1 onih samovoljnih nacijonalistov, ki imajo danes velik del Italije v svojih rokah in ki jo tirajo v popolno nesi-;iirnost in nesoiidnost. Glavni stan celega dela je bil v Trstu, akciji je stopil na čelo fašistovski poslanec Giunta, zaupnik d' Annunzija. Akcija je pričela okroglo pred mesecem, •in sicer s serijo atentatov. Tako je bila vržena bomba, ko se je 1. februarja sestala reška konstituanta, znano tudi. da so pokale ročne granate po reških ulicah noč na noč, nazadnje hO vrgli fašisti kar tri bombe proti predsedniku reške vlade, prof. Zanelli. Od teh treh je ena eksplodirala, vendar ni napravila škode. Fašisti so dalje poskušali podminirati vladno palačo, sežgali so vagon, ki je pripeljal uniforme, izkratka, njih nasilnost je rastla od dne do dne, od noči do noči. Končno je vedela že vsa Reka, da se pripravlja nov fašistovski prevrat. Vedetta d' Italia je prinašala pozive na splošno mobilizacijo nacijonalistov, izmed onih 300 mafistov na Reki se je sestavil odbor »narodne obrane* (ki vladi v Rimu, naj ta pošlje poja-čanja in tako zasigura javno varnost^ predvsem pa da naj zamenja reško italijansko posadko in karabinijerj?, ker ti sedanji niso zanesljivi, ampak otvoreno simpatizirajo s fašisti. Da, •godilo se je celo, da so karabinijerji aretirali atentatorje (n. pr. atentatorja, ki je vrgel tri bombe proti Zanelli), toda še tisti hip bo ga zopet izpustili, da jo šel, kamor je hotel! Italijanska vlada ne le da ni ničesar storila proti nemirom, ampak jih je podpirala, ni hotela nadomestiti karabinijerjev, marveč je mirno gledala vso potuho, napade, preganjanja in pogrome, cel mesec je docela brezbrižno gledala na Reki popolno anarhijo, dva dni pred fašistovskim »prevratom* je pa še dala reški vladi zagotovilo, da garantira, da se ne bo nič zgodilo! V noči od 2. na 3. marca pa so karabinijerji in infanterija krat kom al o zapustili svoja mesta ter izročili pošto, finance, municipij, kolodvor, pristanišče itd. fašistom. Ob 5. zjutraj so fašisti izvršili prvi napad na vladno palačo, — ta napad je bil sicer odbit, — napada pa so se udeležili tudi karabinijerji in italijanske redne čete! Istočasno so se na vseh krajih vsuli v mesto tržaški fašisti, nad 1000 po številu, vsi oboroženi z italijanskimi vojaškimi puškami, revolverji, bombami, municijo, in z italijanskimi strojnimi puškami. Vsega tega so imeli v neverjetnih množinah in so se_ te množine tudi posluževali prav obilno. Ob 11. dopoldne pa so »zavzeli* fašisti, pod vodstvom tržaškega poslanca Giunte, tudi vojno ladjico, takozvano »mas» (remorker) št. 89 ter izpalili iz njegovega topa 32 strelov proti vladni palači, nakar je okrog poldne vlada dala izobesiti belo zastavo, ker je uvidela, da bi daljnji odpor bil zaman. Kajti borba ni šla le proti fašistom, ampak proti italijanskim kraljevim karabini-jerjem, itaiijanski kraljevi infanteriji in italijanski kraljevi vojni mornarici. Tik po vdaji so vkorakale v mesto italijanske že pripravljene čete, «oja-čenja, ki naj čuvajo red.* Te čete so z zanimanjem opazovale, kako so fašisti ia karabinijerji vso reško vladno palačo oropali, v njej pokradli vse, kar se je ualo vtakniti v žep ali nahrbtnik, vse drugo pa, staro elegantno pohištvo, vrata, okna, peči, mra-m orna te sohe itd. razbili, slike razre-zali, akte požgali sredi dvoran, lestence potolkli, pisalne mize odnesli itd. Glavni ravnatelj in komandant celega podjetja je bil d' Annunzijev zaupnik tržaški fašistovski poslanec Giunta, ki je prišol v mesto z znanjem in ! odobravanjem mejne policije. On je tudi še danos pravi zapovednik Reke. Po njegovih navodilih »deluje* ali «vlada* odbor narodne obrane, ki g* sestavljajo gospodje inž. Attilio Prodam, trgovec Guido Cartesio, učitelj jSusmel, od republikanske »stranke* i (30 pristašev) neki Abramovich, bivši Hrvat, dalje neki Tržačan Cesare Co-nighi in bivši Slovenec Guido CraJ, dečko, ki je predestiniran za fašista. Goričani se ga morda spominjajo, leta 1007. je bil naš agitator pri občih dr-žavnozborskih volitvah v mestu Gori-jci, pozneje je pristopil k goriški «Gim-nastici*, nato se je preselil v Trst in postal tam ogleduh proslulera kriminalnega komisarja Tietza. Pot ga je potem vedla naravnost med fašiste, — kaj je delal med vojno, ne vemo, — danes je član vlade. Sicer le fašistovsko vlade na Reki, pa morda pride še kedaj tudi v Rim. O tem Cralu sem Vam napisal nekaj več, ker jc mož tipičen za naše Pri-morje pod laško vlado, in pa, da ga ne boste zamenjavali s poštenim reškim Slovencem sličuega imena.. Kaj sedaj? Ali bo Reka ostala pod teroristično vlado Prodajna in Crala? Torrettova politika je skrahirala. Giolittijanci stoje pred nalogo, da sanirajo italijanski položai. Pogoj temu je izvrševanje pogodb. Zato ni mogoče, da bi ostala Reka v rokah brigan-tov. To pomeni njeno smrt. Ni pa gotovo. ali bo sedanja italijanska vlada dovolj močna, da postavi na laž vse svoje karnore fa mafije, B so' tfane« tej deželi bolj vplivne, ko kdorkoli drugi. Italija je danee prav tako klasična zemlja »belega terorja*, kakor je Rusija zemlja »rdečega _ terorja*. Pomirjevalni, realni politiki imajo težko staliSče. Zato je treba usodo Reke in TrsU presojati zelo pesimistična Shod JDS v Ptuju Ptuj, 5. marca. Danes dopoldne ob desetih se je vrši! v dvorani Narodnega doma javen shod JDS, ki ie uspel prav sijajno. Dvorana je bila nabito polna; tudi hodniki so bili polni ljudi in mnogo jih je odšlo, ker niso našli prostora. Shodu je predsedoval načelnik krajevne organizacije, dr. Tone Gorak, poročala sta nar. posl. dr. Kukovec in dr. Kramer. Z napeto pozornostjo so poslušalci sledili njunim velezanimivim izvajanjem, ki so v velikih potezah risala situacijo našega naroda ter se blagodejno razlikovala od hujskarij, demagogije In naivne kritike govornikov drugih strank. Govora sta napravila na zborovalce, med katerimi je bilo nekaj pristašev drugih strank globok vtis ter sta bila sprejeta z enodušnim burnim odobravanjem. Navzoči voditelj ptujskih narodnih socijalcev, Mi-kuletič, je skušal z bedastimi medklici motiti govornike, pa zborovale! so ga kmalu prisilili k dostojnemu obnašanju in ko je bilo glasovanje o resolucijah, so g. Mikulctiča lastni somišljeniki pustili na cedilu ter glasovali za resolucijo. V stvarni debati, ki jc sledila referatom, je dr. Jurtela med velikim odobravanjem govoril o škandalu nameravanega zapretja ptujske bolnice ter predlagal primerno poostritev pripravljene tozadevne resolucije. Viničar Svet je obrazložil težavni položaj svojega stanu, župan na Bregu pri Ptuju je razpravljal o dra-ginjskem vprašanju ter je zlasti zahteval, da se omogoči primernejše postopanje pri poviačenju 5dinarskih novčanic. Dr. Fer-mevc je pokazal, kako je partizanski nastop voditeljev narodnosocijalne stranke v Ptuju v zadevi fonda Narodnega sveta vsemu okraju nanesel ogromno škodo, ki se bo dala le težko popraviti. Na vsa stavljena vprašanja sta govornika izčrpno odgovarjala. Končno je bila z velikim odobravanjem sprejeta resolucij^, ki izreka posl. Kukov-cu zaupanje ter pozdravlja njegovo akcijo za dosego koncentracije naprednih strank. Resolucija nadalje poživlja stranko, da nadaljuje smotreno delo za kulturno povzdigo vseh slojev naroda ter za pospešitev kmetijstva in obrtništva v širo- nfj razstavlicne sllKe kem zmisiu te besede. Oospodarska poli- {jkc> Površen vtis je povsem dober, tako tika naše države mora kreniti na pot, ki ; nckam deviska je niuna umctnost, in zavodi k ozdravljenju naše valute in pone- r£S m,ada> idcalna jn rdcčeiiena. Starejši hanju neznosne draginje. S tozadevnimi brat se Je ^ zadnjič poKlobu še v reformami mora iti roko v roko stalna , - - Politične &eMiie Dalmacija proti hrvatskemu blo J Izpred Ijublisnske porote protestnih zborujTATVINE V TRG0VlNI L C MAYER' V soboto popoldne so so zagovarjali ku. Izmoi velikih _ vanj proti blokaškemu memorandumu! . — ^ je bilo posebno impozantno tudi zbo- j pred poroto zaradi hudodelstva tatvine ravan je v Jelši, rodnem laaju dr. Drin- j Tomaž Rihar, Josip Mlakar, Alojz Klan-koviča, kjer so govorili občinski na- čar, Vinko Mlakar in Janez Rihar, Iti čelnik, dva duhovna in en delavec. Dr. Drinkovida so proglasili za izdaji-co in za izgubljenega sina. Zborovanju so sledile velike manifestacije za kralja, državno in narodno edinstvo. Proti blokaškemu izdajstvu so se vršila velika zborovanja tudi v Sinju, Pagu, Obrovcu. Sutivanu, Supetru, Omišu, Betini in v Korčuli. -f- Slovenščina pred italijanskimi sodišči. Kakor poroča tržaški »Pučki prijatelj*, je kasacijsko sodišče v Rimu rešilo neki incident glede rabe slovenskega jezika pri okrajnem sodišču v Kopru tako, da je prisililo slovenskega odvetnika, da se mora p »služiti italijanskega jezika. — Pred deželnim sodiščem v Trstu jo neki italijanski odvetnik, ki je zastopal jugoslovanskega državljana iz Sarajeva, zahteval, da se razprava vodi s tolmačem, ker se je druga stranka (dr. Červar') poslužila hrvatskega jezika. Sodišče je razpravo preložilo, da zaprosi navodila od višje oblasti. -f- Srbske vdove zahtevajo izročitev bolgarskih vojnih zločincev in se je v to svrho zgladila te dni v posameznih parlamentarnih klubih deputacija, obstoječa iz 50 vdov, učiteljev, duhovnikov in sodnikov iz Pirota, Niša, Vranje in Knjaževca, ki so jih bolgarske oblasti med vojno umorile na zverinski način. Prosveta Novo krasno umetniško delo smo dobili v ravnokar izišU zbirki našega ne-utrudljivega zbiratelja in raziskovalca narodnih umetnin prof. Siča, ki je Izdal v zalogi šolskih knjig in učil 41 slik obse-gajočo zbirko »Narodni okraski na pirliih ln kožuhih*. Delo ima ilustriran uvod v slovenskem, hrvatskem in francoskem jeziku. Fina izdaja na kartonu z mapo stane 100 Din, na navadnem papirju z mapo 75 Din, dobi pa se lahko tudi v osmih zvezkih po 10 Din. O tej znameniti zbirki spregovorimo o priliki še obširneje. in pomnožena skrb države za povzdigo produktivnega dela. Končno izreka resolucija ogorčenje zborovalcev nad nameravanim zaprtjem ptujske bolnice, ki je za veliko okolico in za tisoče prebivalstva edini humanitarni zavod. Sliod najostreje protestira proti načinu, kako se je zapretje dekretiralo, ne da bi se popreje skušalo skupno z zastopniki kruto prizadetega okraja uvesti rešilno akcijo. Shod smatra, da se ptujska bolnica pod nobenim pogojem ne sme zapreti ter poziva vse merodajne činitelje, da v zadnjem trenutku storijo potrebne korake in obvarujejo okraj nepopravljive socialne ln kulturne škode, ki more omajali zaupanje -širokih mas v pravičnost in socijalno uvidevnost državne uprave. Resolucije so bile sprejete skoraj soglasno. Pri protiglasovanju je konštatiral predsednik, da se je dvignilo sedem rok. K besedi se je oglasil voditelj socijalnih demokratov, g. Komavli, ki je izjavil, da je s svojimi tovariši glasoval proti prvemu delu resolucije, ker njegova stranka ne želi nobene koncentracije z meščanskimi strankami. Za ostale dele resolucije pa glasujejo tudi socijalni demokrati. To izjavo le vzel predsednik shoda na znanje ter jc z iskrenimi besedami se zahvaljujoč obema govornikoma zaključil sijajno uspeli, skoraj tri ure trajajoči, shod. I^ase nebo v marcu Solnčni mrk dne 28. marca 1922. izmed vseh nebesnih pojavov so gotovo solnčni mrki najveličastnejši za opazovalca na naši zemlji. Vsikdar so vzbujali ;nrki veliko zanimanja, v starih časih pa tcio strah in trepet. Ko so zemljanl častili pred tisočletji solnce kot božanstve-TiO bitje, so jim biii solnčni mrki znak božje jeze, razžaljenega božanstva. Verovali so celo, da ob mrkih hoče zmaj požreti polagoma božanstveno solnce. Starodavni človek je bil popolnoma navezan na prirodo in njene pojave. Zato so si že Marodavniki skušali tolmačiti te nebesne pojave, kajti verovali so, da je dobrobit države odvisna od teka nebeških teles. Povestnica pripoveduje, da za časa dl-Kistije Hia na Kitajskem nista takratna dvorna astronoma »Hi* in »IIo* napovedala solnčni mrk, ki je nenadoma nastal ter povzročil obilo strahu; to sta morala v a kazsjn plačati s svojo glavo. Današnja astronomija pa je seveda zmožna preračunati cclo, kdaj in pod kakimi okoliščinami sc je vršil omenjeni mrk. Astronom Oppolzer si je vzel trud in čas, da je natančno preiskal ta mrk in je dognal, (la je bil solnčni mrk za časa dinastije Hia dne 22. oktobra 2137. pred Kristom, ter jc pričel 19 minut po solnčnem vzhodu za iezidenčno mesto Nean-yi, Sreda mrka ie bila ob 7. uri 37 min. ta velikost mrka 5/6 ink. Po gostoletnih opazovanjih so prišli že stari kaldejci na to. da se mrki ponavljajo v gotovih perijodah. Eno tako perl-jodo so nazvali z kaldejsko besedo »Sa-ros», katera traja 18 let in 11 dni, v tem času sc ponavlja vsaki mrk pod približno istimi okoliščinami. Toda Saros ni zanesljiv in popolnoma odreče, ako bi se hotelo za kak kraj potom Sarosa določiti, kdaj pričen ali konča mrk. Prvi solnčni mrk, ki je bi! točno naprej preračunjen potom moderne astronomije, je bil v letu 1842. Dasiravno je luna v primeri s solncem majhna, zakrije zaradi svoje bližine našim očem solnčno oblo, kadar pride na svoji poti okrog zemlje ravno med zemljo in solnce. Ako pokrije Uma navidezno solnčno oblo popolnoma, zovemo ta pojav popolni mrk, ako jo pokrije Ie deloma, je delni solnčni mrk. V sedanjem slučaju, v popoldanskih urah dne 28. marca, pa pokrije luna solnčno oblo tako, da bo viden solnčni rob okrog lune, imeli bomo te rej obročasti mrk. Senca, ki jo tvori luna, se v ozkem pasu (9 stopinj) pomika po naši zemlji. Kraji, ki se bodo nahajali v tem ozkem pasu, bodo Imeli obročasti mrk. Severnejši in južnejši kraji od tega pasa bodo videli samo delni solnčni mrk. V te kraje spada v tem slučaju tudi Juzoslaviia. Obročasti mrk bo viden x Južni Ameriki, nato se pomika senca preko oceana in Afrike, ter konča v perzijskem zalivu. Delni solčni mrk pa bo viden v Evropi, Izvzemši severne Evrope. Podoben mrk smo opazovali lansko leto dne 8. aprila v dopoldanskih urah. Takrat je bilo zakrito solnce v Sloveniji skoraj do sedem desetink, v sedanjem slučaju bo delni mrk nekoliko manji, ter bo pokrita soinčna obla, opazovano z naših krajev, samo do štirih desetink. Mrk bo viden pri nas od 14.22 do 16.40. V Sloveniji prične pomrkovati najjužnejši solnčni rob, zapusti pa luna solnčni rob nekoliko od vzhodnega (levega) roba. V naših krajih bo ob času največje po- mrčine, zakrit južno-vzhodni del solnca. ____ _____ Kakor pri lanskem mrku v aprilu, se bo 5iane na sestanek, ki se vrši danes, to tudi sedaj opazila zmanjšana dnevna svetloba. Vsi stari znanci, so bili obtoženi, da so v noči od 6. d<: 7. avgusta 1921 vlomili v trgovino I. O. Maver in ukradli 9 kosov različnega blaga v vrednosti 115.035 kron. Obtoženci so bili zelo hladnokrvni in so svoja dejanja dosledno tajili Zagovarjali so jib dr. Oblak, dr. Tominšek, dr. Poček in dr. Švigelj. Razprava je trajala pozno v noč. Senat je stavil porotnikom 13 vprašanj. Ker so ti potrdili vseh 5 glavnih vprašanj, je senat po kratkem posvetovanju točno ob 24. uri razglasil obsodbo, s katero 6e kaznujejo. Tomaž Rihar na 5 let, Josip Mla-. kar na 4 leta, Janez Rihar na 3 leta, Alojzij Klan čar in Vinko Mlakar pa vsak na poldrugo leto težke ječe, poostrene pri vseh s postom in trdim loži-ščem na četrt leta in s temnioo vsakega 6. avgusta. * PONEVERBA PRI LJUB. PROSTOVOLJNEM GASILNEM DRUŠTVU. Kemperle oproščen. Včeraj se .e porotno zasedanje nada* Ijevalo pod predsedstvom svetnika dr. ?kabcrneta. Votanta sta bila svetnik dr. Eberl in okrajni sodnik dr. Gradnik. Obtožnico je zastopal državni pravdnik Ve-hovar. Pred porotniki se je zagovarjal Ciril Kemperle, zaradi hudodelstva poneverbe in prestopka goljufije. Obtoženec je bil dne 20. junija 1920 izvoljen za tajnika pri ljub. gasilskem društvu. Tri dni natD mu je bilo poverjeno upravljanje fonda ponesrečenih gasilcev Levca in Zargija. Obtožnica navaja, da je obtoženec od tega časa pa do 12. novembra 1921 poneveril iz tega fonda znesek 76.316 kron. Razen omenjenega fonda mu :e bilo zaur ano še precej drugega denarja in pa vložna knjižica Mestne hranilnice, v kateri je imelo društvo naloženih 57.916 kron. Obtoženec priznava, da si je precej denarja prisvojil, poudarja pa odločno, da je imel namen, si ga s.-m o izposoditi. Od , pridržane vsote je dal svojim tovarišem Razstava bratov Kraljev. V nedeljo se! Tasileem 18.400 kron kot posojilo. Imen je otvorila v Jakopičevem paviljonu II. • noče navesti. Razen tega poudarja, da ja umetnostna razstava bratov Kraljev, ki i izdajal za društvo že razne manjše vsot«, sta topot razstavila same nove, doslej šc lasi za to ni imel pooblastila od odbora, ne razstavljene slike in plastike ter gra- Tzjavl;a, da je imel pri društvu mnogo - - - .... {n da j0 vs]cd tega zanemarjal svo- io službo v Jugoslovanski tiskarni, vsled česar je bil tam odpuščen. Po zagovoru obtoženca se je pričelo zaslišanje prič. Priča Frančiška Leveč izpove, da ji je Kemperle vsak mesec podporo točno :n pošteno izplačeval, Franca 2argi in filozofsko refleksijo, mlajši je pridobil na tehniki. Razstava je zanimiva. Nikomur ne bo žal, kdor je obišče. : uu i, r.uui jc uuiavc. -n {iu&iciiu ..«». . --- fr — Koncert € Ljubljanskega Zvona*. Bogati njena miti pa pravita, da jima ;e nekoč J;__X-____.. - - -------- 1 n,,.. . , V , cinnr. 1-----r. 1 v.- m T- so zakladi naše narodne pesmi. Prav je zato, da se narodna pesem goji tudi na koncertnem odru in se občinstvu pokaže nje lepota. Scmtertja srečamo na vzporc-dih narodne pesmi, pevsko društvo »Ljubljanski Zvon* pa si je nadelo nalogo, da v samostojnem koncertu izvaja lepe in za pokrajine, kjer so nastale znači'ne pesmi vseh treh plemen Jugoslovanske države. Koncert se vrši dne 13. marca t. L v cUnionu*. Jugoslovansko društvo za proučavanje angleškega jezika se ustanovi na inicija-tivo gg. dr. Skaberncta in dr. Grcgorina v Ljub jani. Ustanovni občni zbor se vrši v sredo dne 8. t. m. ob 18. v učilnici VII. a razreda državne gimnazije, Toma-nova ulica. Opozarjamo nanj prijatelje angleškega jezika in angleške kulture. MMl uesfnii! Vaditeljski zbor ljubljanskega Sokola je na svoji ..adnji seji odločil dan 15. marec kot poslednji termin za prijave za nastop ob priliki I. Jugoslov. vsesok. zle-ta. Do 15. marca se mora vsakdo, ki želi nastopiti pri javni telovadbi, bodisi pri prostih vajah ali orodni telovadbi, zgla-siti v telovadnici pri vodniku oddelka. Vsak posameznik mora biti za nastop temeljito pripravljen vsled česar se zahteva od vsakega poedinca redno posečanje telovadnice. Vse to velja za člane, članice ter ve naraščaj. Vadit, zbor je nadalje sklenil vsled visoke cene kuriva in razsvetljave, povišati mesečni prispevek naraščaja na 2 K. Kdor ne more plačevati navedenega prispovka. naj to javi svojemu vaditelju in se jih bo plačevanja oprostilo. P. t. roditelji se naprošajo, da se od časa do časa prepričajo o rednem obisku sokolske telovadnice svoje dece. Šport S. K. «šparta» vabi vBe svoje redne je dolžnost! Olimpijske Igre leta 1924 v Parizu. Alia- UlimpiisKe i^re icia i-j&t » «— - , ' ----. , . Deset milijonov frankov državne podpo- giča je hotela pnrediti sknpma zagrebških re Iz Pariza poročaj, da je francoski akademikov, predvsem socialistov, na u-ministrski svet sklenil predložiti predsed- niverzi protestno skupščino, da saliteia niku republike Millerandu zakonski pred- pomilostitev od kralja. Na univerzi pa se ______:__T« nrrrn. in ist.nfa.sno 7hrala tt.dl mnoz ca uacio- veliki planeti, nam krase vso noč v marcu nočno nebo. V ozvezdju Device sta še vedno Saturn ta Jupiter ter vzhaja Saturn ob 19. uri zvečer, a eno uro kasneje Jupiter. Mart se hitreje med ozvezdje pomika, odaijil se je že precej od svojih prejšnjih tovarišev, ki je bil pred meseci v njuni bližini. Nahaja se v ozvezdju Skorpjona ter vzhaja šele ob 1. uri zjutraj. Venera sije kot večer- cya v znesku iu umijom^ - ------ ----------- —j —»-- - niča na zapadnern večernem nebu, a Mer-'de Princes se bo stavil olimpijskemu ko- javko za pomilostitev, nato pa se v err , , , , , « i « ___ji_____ika r»nni"\xanm .'»/»»orirtrt m7wlfl it3 T ti kurn kot jutranjica aa vzhodnem nebu. Ivan Tomec. irplačal le 2000 kron ne pa S400 kron. kakor trdi to obtoženec. G. Josip Bar. 1 e izpove, da je obtoženec pri svojem vstopu v društvo povzročil veliko zmede s tem, ker jo zahteval, da odstopi zaslužni mož za gasilstvo g. Josip Turk. Skoda, ki jo je povzročil Kemperle, j* bila psr dni "po njegovi aretaciji po so--odnikih popolnoma poravnana. Porotniki 60 odgovorili na vprašanja '-rivde z 8 srlasovi da in 4 ne, obenem na so potrd;li tudi na zahtevo zagovornika dr. Krejčija Etavljeno vprašan*, je-'e obtoženec škodo pravočasno povrnil. Zato je sodni senat Kemperla oprostil kazni Pred usmrtitvijo morilca A!ia«ii*a Zagreb, 6. marca. Jutri ob 9. uri dopoldne bo prečitan morilcu bivšega notranjega ministra Mi-lorada Draškoviča, mizarskemu pomočniku Aliji AKagiču, sklep ministrskega sveta, ki odklanja njegovo prošnjo za pomi-loščenje. Aliagič bo obešen v sredo ob T,, uri zjutraj, na dvorišču jetnišnice v Z.t-Trebu. Krvnik Seifert je že prispel iz Sarajeva v Zacrreb. Seifert je starejši človek, rodom Dunajčan, ki je po prevratu izvTŠa že okoli 80 justifikacij. Po zakonu smejo prisostvovati justifikaciji sodniki, člani državnega pravdništva, zagrebški župan z občinskim svetom, novinarji ta povabljene osebe. Da dvorišču jetnišnicc bo postavljena četa vojnikov a dvema bobnarjema. Mrtvaški zvonec ne bo zvor.iL da sc ne vznemirijo ostali kaznencl V slu-čaju, da bi želel obsojencc verske tolažbe^ ga bo spremljal pred vešala muslimanski imam. Truplo Aliagiča se izroči njegovim staršem, ako bi to zahtevali, sicer pa bo poskrbela za pokop policija. Morilcu bodo pred justifikacijo zakiili o-braz z robcem. V Zagrebu že 26 let ni bila izvrJena je~dne~7. mar^T ob 8. uri zvečer pri -d<> princes se bo stavil olimpijskemu ko- [javko za pomilostitev, r.ato pa se v svr-miteju na razpolago za zgradbo ogiom- ' ho prepročenja izgredov razide. kar se je incca stadiona. i tudi zeodilo- Cenjenim naročnikom priložimo danes in naslednje dneve položnice s prošnjo, da poravnajo zaostalo naročnino zanes-Ijivo do srede meseca. Obenem prosimo c. naročnike in čitatelje. naj naš list pn- * Preganjanje slovanskih oSteljev v Istri. Po naročilu višjih šolskih oblasti je bilo v I»tri nedavno vpokojenih več učiteljev jugoslovanske narodnosti, zlasti v poljskem okraju. Da je udarec nornčaio in nzSo med svojimi znanci h te rev-že še občutnejši, vročen jim poročajo n razklalo meas t ž , - bn dekrfit nekoliko dni po prvem. ZiTJa o"^ "Arn in najaktu- ko ao le hUi prejel; plače, , katere pa ' ,e 0 ■ — .........so poU«i lauraii vrniti, ker je imel de- kret datum 1. me^ca. V puljskein okraju je sedaj samo se pet jugoslovanskih učiteljev. * Za na&ega vojr.ega izaslanika (atašeja) v Pariza je imunovan generalštabni alnejši, ampak tudi nalccnejšl slovenski dnevnik. m Vsled podraženja papirja in povišanja tiskarskih stroškov smo tudi mi primo- rmi rin -merno povišamo naročnino. Od . . . . In*'1 marca dalje velja < Jutro* za Ju- polkovnik Miljuiin Nedifi. dosedaj voj-• 'ncln.viio mesečno 7 M Din (30 Kl za ni izasla&ik v Sofiji. Kakor znano je bd inozemstvo pa 13 Din (52 K). V nadrobni »"=■ ^ne.Alom Mnilia- prodali je ostala cena za navadne številke ncizprzmenjena (50 par), le številke s prilogo, torej zlasti nedeljske, bodo veljale odslej 1 Din. Prosimo p. n. naročnike, da blagovolijo pri obnovitvi naročnine; značaja in vedno taktnega nastopa jako io spremembo upoštevati j priljubljen. G. polkovniku iskreno česti- UPRAVA *JUTRA*. lamo in mu želimo najlepših uspehov na , njegovem odgovornem mestu. polkovnik Nedič pod geneinik štaba Dravske Divizijske oblasti v Ijubljani ter je bil v onih težkih med vojaštvom in civilnim pre-bivsdstvom zaradi svojega odkritosrčnega Minister dr. Žerjav je poslal dc- • Občni zbor »Slov. planinskega drn- Jlva». V soboto zvečer se je vršil ob mokratskemu klubu v Beogradl ^o j ^ u(Je]ežb. y restavraciji ,Pri v katerem javlja, da se je ^ obgn. ^ fcmtski k l„h ie so- F*«"«- 86 kp°®mjal obiska našega kralja razpolago. Demokratski klub je soglasno sklenil, da za odstop ni povoda, izrekel gosp. ministru zaupnico ir mu brzojavno sporočil pozdrave in simpatije. v Kamniških planinah in predložil načrt za it^HODO organizacijo, ki ga je izdelalo braf.st-o hrvatsko planinsko društvo. Po tajnižtem in blagajniškem poročilu je bil J " , „ , . per acclamationem za predsednika zopet * Priprave za kraljevo poroko. Iz iT n]. df Jo3i Tominšek) v odbor pa Bearrada se potrjuje vest, da bo dan. J Koren5 Mlakar, inž. Skaberne, kraljeve poroke defmiUvno fjks^u na | p^oy KnafoIj Rozmani Jeretina, prve drn meseca julija. Dan se določi ^ gila> dr gtanko XominSck d^. Zvokelj in Viktor Cadež, za revizorja Kajželj in Skrlep. Kralju je bila odposlana 7 občnega zbora udanostna brzojavka. • Kanalizacija ulic na Mirju. Mestna občina ljubljanska namerava položiti po no-voprojektovanih ulicah na »Mirju* več cestnih kanalov v skupni dolžini ca. 750 metrov in sicer: A. v ulici vzporedni z Murnikovo in Gorupovo ulico ca. 150 m dolžine; B. v Murnikovi ulici od Rimskega zidu do zbiralnika ob Gradaščici ca. 200 m; C. na »Lepem potu* ca. 115 m in D. v ulici ob Rimskem zidu ca. 280 m dolžine. Vsi oni podjetniki, ki reflektira jo na omenjena dela in dobave, predlože naj svoje ponudbe, v kojih je navesti e-notne cene in skupne vsote in ki so opremljene z 5 odst. vadi;em in kolkom, zapečatene do opoldne dne 21. marca 1922 meftnemu uradu v Lingarjevi ulici. Vsa _ ,.,., .-pojasnila daje mestni stavbni urad ob na- . . _ , , - P°llt,ka> ^.jvadnih uradnih urah. roca iz Bukarešte, da je romun^Va! ..... kraluca Marija obvestila našo vlado s komisija, ki je proučevala malarijo in nje-dalmatinsko Primorje, kjer bi ostala "" vzro5"r-dvorano se zb«re v slavnostnih "'p"' v Beogradu m>Stev?lno deputacij. Računa se, da nrisTtp ob poroki v presto-lico okoli 150.000 oseb. * Romunska kraljevska rodbin? v Dalmaciji. Beograjska okofS 20 dni. V njenem spremstvu H bili tudi zaročenka našega kralja princesa Marija in njena sestra Piana. Rt> munsko kraljevsko rodbino zanimata zdravstvene pogoje velikemu delu našega zlasti Split in Dubrovnik, odkoder bi Prihodn e leto bo komisija nada. did svoje letošnje delo. Po izvestju komi«'ie bo mogoče malarijo popolnoma iz ločit, iz naše države in s tem izboljšati delala potem izlete v druge kraje Pri moTja. Princesa Marija se jako resno uSi srbohrvatskega jezika. * 40letnica proglasitve srbskega kraljestva. Danes 7. marca (22. februarja po starem koledarju) poteče M, odkar je bila Srbija proglašena za'roane rasa kraljevino. Srbska akademija znanosti ima zato dane? popoldne slavnostno sejo, na kateri bo govoril rektor univerze, znani učenjak, dr. Jovan Cvjjie. * Razburjenje radi nameravanega zapretja okrajnih bolnic na Štajerskem ie v vseh prizadetih okrajih nepopisno. Posebno ostro se obsoja po-itopek oblasti, ki niso nič storile, da se skupno z zastopniki prizadetih okrajev poskusi rešilna akcija ter tudi niso pojasnile, kako je prišlo do tega nepričakovanega koraka. Hujskači sedaj razburjajo ljudstvo, da je beograjska vlada črtala kredite in dala bolnice zapreti, kar je prosto izmišljeno. Z druge strani se zopet čujejo pritožbe, zakaj da se morajo zapreti baš bolnice v mariborskem okrožju in da bi bilo pravično, ako bi se sorazmerno povsodi enako restringiralo obrat, če drugače ni mogoče. Kakor nam poročajo iz Ptuja, so se tamkaj sestali v soboto zastopniki vseh strank ter se posvetovali o korakih, ki jih je storiti. da se prepreči grozeči škandal in razburjeno ljudstvo pomiri. Sprejeta j' bila ostra resolucija, ki poživlja vlado k takojšnjim ukrepom ter zahteva sklicanje zastopnikov prizadetih okrajev. Navzoča poslanca dr. Kuko-vec (JDS) in Drofenik (SKS) sta obljubila energično intervencijo. Podobne akcije se vršijo tudi ~ drugih okrajih. Občine pošiljajo ogorčene proteste. * Učiteljska zbornica. Na mc-rodaj nib mestih se razpravlja o načrtu, da se ustanovi po^hrn učite]v^-a zbornica. Učiteljska zbornica naj bi se peča-Ta s proučevanjem šolskih zakonov, imenovanji in premeščanji učiteljstva tar z drugimi stanovskimi vprašanji. * Za častnega člana je izvolilo »Društvo za podizanje spomenika mučki pobijenih Srba u Surdulici* ministra n. r. drja. Kukovca, v priznanje njegovih zaslug, ki si jih je pridobil za povzdigo trga Surdulice, onega najžaloetnejšcga kraja naie domovine, v katerem so Bolgari za časa okupacije mučili do smrti m poklali skorai vse prebivalstvo ter mu uničili tudi domovia. ljevala svoje delo ter prepotovala druge raše malarijske krajine, tako da bo mogoče že v prihodnjem letu započeti radikalno zdravljenje malaričnega oremlja. To bo eden največjih uspehov naše domače družabne higijene pri izboljševanju na- 4 V Požarevcu je umri advokat Steva Msksimovič, eden najstarejših in najuglednejših srbskih juristov. * Spomenik za medjlmurske dobrovolj-ce. Meseca novembra 1918. so se zbrali v »Sokolski legiji za Medjimurje« dobro-voljci iz raznih krajev naše domovine, da bi rešili Medjimurje madžarskega nasilja in vzdrževali red v prvih dneh svobode. Osvobodili so Medjimurje. Pri osvoboditvi Prekmurja pa je padlo pet dobrovolj-cev junaške smrti za domovino: dr. Josip Dimovič, Csrovac Ciril iz Pazina, Berger iz Varaždina in dva nepoznana mornarja. Pokopani so v Murski Soboti v Prekmur-ju. Ti dobrovoljc.i niso pričakovali nagrad, vodila jib je le ljubezen do domovine; naša dolžnost je — postaviti jim vsaj skromen nagrobni spomenik. — »Odsek za postavitev spomenika dr. Dimoviču in tovarišem* prosi za primerne prispevke za postavitev nagroHiega spomenika. (Prispevki naj se pošiljajo s točno označbo namena r.a »Sokol* v Murski Soboti. * Zgodovinska kapela zgorela v Mosta-ru. Pred par dnevi je v srbsko-pravoslav-nem župnišču v Mostaru v Hercegovini zgorela zgodovinska kapela Mari;e Magdalene, ki je bila zgrajena z darovi iz Ru sije, predvsem s pomočjo umorjene zadnje carice Marije Feodorovne. V župnišču so bili nastanjeni sami ubožci. * SO milijonov za dobrodelne namene. V Parizu umrli generalni konzul naše države, M. Barlovac, je v svoji oporoki zapustil vse svoje premožen ;e, ki se ceni na 80 milijonov kron, v dobrodelne namene. Določil je, naj se predvsem zgradi otroško zavetišče in bolnica v kakem mestu Srbije. * Vojaški koncert v Maribora. V Mariboru se vrši odslej vsako nedeljo od 11. do 12. ure dopoldne koncert vojaške godbe na Grajskem trgu, dokler ne bo primemo vreme, pozneje pa v mestnem parku. * Iz Ptuja nam poročajo: Vsled nelo-,'alnosti svojih tovarišev v tukajšnji krajevni organizaciji NSS je njen dosedanji voditelj zdravnik dr. Jenko odložil svoj občinski mandat ter izstopil iz stranke. Ta korak drja. Jer.ka je povzročil med narodnimi soeialci hudo krizo. UMOR ALI SAMOMOR? V nedeljo proti večeru, so našli dijaki približno po! kilometra od ceste na Večni poti proti Kosezam, v bližini znamenja, ki mu pravijo domačini »Pri bohku*, truplo mladeniči, ki je bilo že močno tui-gnito. Mrtvec je imel na vratu veliko rano in je nedvomno ležal že okoli 14 dni pod snegom. O dogodku je bila takoi obveščena policija, ki je ugotovila, da je nesrečnež Miroslav Benkovič. stavbeni risar, ro:en leta 1901 v Kranju. Niti pri Benkoviču niti v njegovi bližini niso našli nobenega orožja, vslcd česar je zelo težko dognati, ali je hil umor-:en, al: pa je izvršil samomor. Truplo so prepeljali včeraj popoldne v mrtvašnico v Dravljnh. potem ko je dopoldne sodna komisija pod vodstvom okr. sodnika g. Kralja na licu mesta ugotovila dejanski stan. Kakor rečeno, še vedno ni znano, kaj je povzročilo Bcnkovičevo smrt in se preiskava nadaljuje. PREPOVED UVOZA LUKSUZNEGA IN NEPOTREBNEGA BLAGA. s Deograd, 4. marca. V »Službenih Novlaah* od dne 3. t. m. je objavljeno re4w!e ministrskega sveta od dne 1. L s katerim sc od dne 3. marca naprej prepoveduje uvoz raznega luksuznega blaza, po tudi takih predmetov, ki se sicer po načinu izdelave ne smatrajo za luksuzno, ki pa giede njihove vrednosti r.e predstavljajo blago vsakodnevne aH pa sicer nu'ne potrebe. katero se verodostojno dokaie, da d kupljeno v inozemstvu, marveč da prihaja čez mejo kot dedščina ali pa kot darilo; ravnotako more dovoliti uvoz blaga, ki ga prinašajo iz inozemstva »pečalbar-j|», t. J. naši podaniki, ki se podajajo na večmesečno, pa tudi večletno delo v inozemstvo in se zopet vračajo v domovino. I v prvem i v drugem slučaju se mors predliodno vložiti prošnja pri Generalni dirckcijl carin pototn one carinarnice, ki se bo pri njej blago ocarinilo; prošnji sc mora razven seznama blaga priložiti š« Aiiicvuv fl n j/a SIVM ii u nv ^v«. i w>'v> ~ ■ — - —— — Prepoved uvoza ic v ozki zvezi z raz- verodostojno dokazilo, da blago ni kupnimi mer^i, ki i ie podvzela vlada, I »«0. ampak podarjeno oziroma podedo-oziroma lin^ni minlst«^ nadaijnc- -o za- res bil v inozemstvu na delu. • • • Stanje Narodne banke SHS. Po izkazu Narodne banke SHS z dne 22. februarja se je znižalo od 15. do 22. februarja število bankovcev za U-229.00?. na 4„630,048.570 dinarjev. Kovinska podlaga se je zvišala za 5,411.532.14 na vsoto 391,876.233.85 dinarjev. = Finančni minister b banke« Finančni minister dr. Kumanudi je dzs! uredniku »Vremena* izjavo, v kateri trdi, da ima finančno ministrstvo avtentične podatke o zlorabah, ki so jih vršila zagrebške in ljubljanske banke, ki so rušile kurz dinarja s špekulacijami in brezvestnim početjem. Te banke da so bolj škodovale dinarju, nego vsi ostali vzroki Novi pravilnik je te špekulacije onemogočil. Nadalje pravi finančni minister, da bo dobil dinar, ako ne dobi svoje predvojne vrednosti, svojo faktično vrednost, se še ni mogel zadostno m temc.juo k vejja, današnja borzna znaniti s carinsko tarifo. Vendar pa Je J® ^ - - - - 1 vrednost mu padanju naše valute, oziroma za njeno izboljšanje. Brez dr-jr.:a se bo s tako prepovedjo — če sc bo izvedla natančno in dosledno — znatno omejilo naše zadolževanje v inozemstvu, reduciralo povpraševanje po inozemskih valutah in v zvezi s pametno izvozno politiko v doglednem času pripomog'0 našemu dinarju do veljave na denarnih tržiščih. Seznam predmetov, ki lili je prepovedano uvažati, se nam zdi tokrat mnogo boljši od seznama Iz leta 1920. Ima prjd vsem to prednost, da je omejen zares samo na ono blago, kl se prišteva med lukcH .iio. in ki se posebno mnogo troši v na Dubr. pa*or'. družba 5500. Goranin W5 — 675. Nar. šu"-_ka industrija 545 — 555. Našička :rdustrija drva 495 — 500. Gutman 1550 — 1C00. Slavon;;a 092 — 695. Union £850. Ljub. strojne tovarne in livarne 88o Trb. premogokopna družba 1025 — 1030. Beograd, devize: London 300 — 303, Pariz "fiSO. Milan 835, Praga 120, Berilu 29, Dunaj 1.15 — 1-25, Sofija 46, valu-t e: leji 60 — 62. Traga, devize: Berlin 23 — 23.4, Curih 1180 - 1192. Milan 323.75 - 325.7?.. Pariz 555.60 — 558.50, London 270 — 07.- Nes-rork 60.70 — 61.S0, Beograd 76.50 - 77.50. Sofija 39 60 — 40.40, Du-raj 0.?0 - 1, Varšava 1.33 — 1.53, Bu-<"' npešta 8.35 — 8.75, valute: marke _ 23.4, franki (švic.) 1183 — 1187, „_ ------------ ----------.. 30050 — 325.50, francoski franki ustanovi. Ravnotako se bo Postopalo « ^ *^» ; 2fi9 _ 271, dolar;i blagom, za koje Generalna direkcija carin ' 73.50 - 74.50. le- ne bi dovolila uvoza, m pa » omm bla^; " J krone 0.80- gom, ki bo prešlo -z mejo po - rnaiu, ■> ^ _ mtokt t L Ce bi se tako blago uvozilo tihotap- t P0l-^Ke ma™ 1 skim potom, se bo krivec kaznoval po rone 8.35 - carinskih predpisih s konfiskacijo blaga, r.,rih, devize: Berlin 1.94, Newyov.; denarno globo in z zaporom, ki pa se nc 5 \7. London 22.59, Pariz 46.70, Milsn more pretvorili v denarno kazen. ! 27.il5, Praga 8.50, Budimpešto 0.73, Zt- Od ostalih splošnih določb rešenja so' «E, pa če je to njen arhiv, roma iudi vrhovno poveljstvo za njim.* «N'o?» (Dalje prihodnjič.) „DRAGICA" Drugo poglavje. Dospeli srno v La Glaudee, slednji grad. kjer smo se večkrat sec-tali. Sluga nam je odprl vrata v razsvetljeno predsobo. Lip je raztegnil svoje dolge noge in skočil iz kočije. To vam je slok in dolg človek, roke in noge mu kar plavajo po zraku. Vendar je zelo gibčen in njegovi zunanjosti ni kaj očitati, le krivi nos je malo predolg za njegov Ic-pi profil. Trepalnice ima zelo dolge, oči lepe, da svetijo po celem obrazu. — Opazila sem, da ima tako ozke la-kaste škornje, da je že smešno; vedela som za njegovo neumnost, da je hote! ženskam nagajati s svojo fino nogo. Ta njegova gizdavost me je je-sdla. Kakor da bo res katera gledala za tem dolirim patronom!" Stopili smo v dvorano, najprej jaz, potem teta in nazadnje Lip s prstom na visokem ovratniku. Gospod in gospa »in Roylet in Klavdija so nas prišli pozdravit. Gospod du Roylet jo spremil mojo teto k igralni mizic' in ji tam ponudil stol. Gospod ds Balaquin, s katerim je ponavadi igrala, še ni prišel. Sedela je v svojem kotu ravnr± kot sveča, kakor kak neusmiljen sodnik, ki sodi na dosmrtno ječo in vsakega gosta, ki jo je pozdravil, ie ošvricusla s pogledom ket bi hotela reči: »Le nikar se ne delajte l'ep$, jaz že vem.,koliko eo vredni ljudje.* Vsi smo potenali zbadljivost te stare dovtipne gospodične, nihče ji ni zameril, ker smo vedeli, da je dobra in usmiljenega trea. Začela je godrnjati nad mano: «N'o, le bahaj se s svojo lepo kožo! TuSi jaz sem imela lep vrat in roke. pa me je kljub temu zapustil baron Livarpt. Pa bodi brez skrbi, mala, in zaupaj svoji stari teti: dobim ti ženina, takiega, ki bo zvest, ki bo vztrajal in ki ne bo bežal pred nevesto, kakor strahopeten vojak pred sovražnikom.* Mislila sem si ca tihem: Pred mano ne bo nihče bežal. Saj sem lepa, to či-tatn vsak dan v ogledalu in nocoj še v očeh navzočih gospodov.* Godba je zasviralla valček. Prihajale so plesalke, nekatere lepe in vitke, drage zopet grič in neznatne. Nekatere mlade gospe so vse srečne in ponosne hodile s kavalirii. Svetili so se monokli, rame so sijale v blesku lestencev, vonj cvetja in opojna muzika >1 s polnila dvorano. Naenkrat sem se pogledala v zrcalu kJ. nog do glave in sem se prestrašita. Ali je mogoče, da. -sem to jaz? Kaj delam tu? Čemu se kažem tu napol nago poželjivim moškim očem? Sfram me je bilo same sebe, da sem tu v družbi tako razgaljena, najrajša hi ?s skrila za zaveso, da zbežim pred pogledi, ki so me žgali. Pa sem se kmalu premislila in videla, da je moja obleka jako okusna. Čut sramu jo stvar običaja, Id je v vsaki deželi drugačen in po svoje zasukan. Samo divis.ki, ki hodijo nagi kakor jih je najava ustvarila, ne poznajo teh fines civilizacije. V nekaterih deželah si morajo ženske zakrivati lice. Na Francoskem je čut sramu zelo vazličcn, v mestu drugačen kot na deželi in tu drug kot v primorskih krajih; čut sramu stalno popotuje, enkrat je zgoraj, drugič zopet spodaj, kolikor je pač ura. Ob enajstih dopoldan lahko kažeš v: kopališču gole noge, ob enajstih zvečer jih pa no smeš pokazati v salonu, četudi so oblečene v svilene nogavice. Torej se tudi meni ni treba sramovati svoje obloke, saj odgovarja [času. Nasprotno, jaz vem, da so vsi moški neumni na me in si na tihem mislijo: «Kako dražestno je to deklet-ee, kako bi bilo, oe bi poprosil za njeno rok o?!» Manevri gospodične Klavdije so me zelo zanimali. Njena obleka je bila zelo učinkovito izrezana. Globoko na vratu zadaj je imela črno r-iko: nalašč si jo je nalepila, da bi bil ostali del vrata še bolj bleščeč 'n bel! Kaj vse si izmisli! Njene globoke črne oči skrivajo v sebj neko tajnost, nekaj, kar človeka zmede. In kako zna pogledati! Da sem moški, zaljubim se vanjo! Klavdija ee je na divanu tako izzivalno vedla, da so se fraki kar vrteli krog nje. Njena postava je postava boginje in njena načičkana gracija te sili, da jo občuduješ. Jaz pa sem čisto drugačna, v meni je pomlad, nežna sem, mlada in prisrčkana; toda — in to priznam samo, kadar sem dobre volje — naj ee zgodi karkoli: jaz sem pač samo mala deklica in taka tudi ostanem, os se amožim, pa če se tudi zgodi, da... Kdor ima trdno voljo, lahko mnogo naredu Ženska naj predvsem misli: lepota je glavna stvar! Z lepoto vse dosežeš! Hočem postati lepa in tudi postanem lepa! — Kdo ie kriv? Iz orožniških vrst smo prejeli: Komanda V. orožniške brigade je koncem marca 1921 razglasila rešenje ministra vojne in mornarice B. br. 21.994 z dne 20. februarja 1921, po katerem pripada orožniku, ki vrši zunanjo službo, ako traja patrola nad 12% dnevnica 6 dinarjev. Do meseca avgusta 1921 se je izplačilo vršilo redno. Za september, oktober, november in december 1921 pa je komanda, — ne ve se iz kakega vzroka — izplačilo ustavila. Ako upravičenci prosijo za izplačilo, dobe odgovor: komanda bo prosila dovoljenja za izplačilo pri komandi celokupne žandarmerije; ali, za izplačilo dnevnic ni odobren kredit- — Med moštvom je razširjena govorica, da je denar za. dnevnice pridržan v blagajni brigade. Tu bi bilo pojasnilo na mestu. Takšno postopanje je tem bolj čudno, ker je. bilo navedeno rešenje gospoda ministra do 31. decembra v veljavi in so bile dnevnice pri drugih brigadah, kakor poročajo tovariši, do konca decembra 1921 izplačane. Ako se ministrska naredim, ki je v korist revnim, ni izvršuje, bi bilo bolje; da se je ne razglasi. Neumevno je tudi, da so si zamislili na merolajnem mestu ta bori priboljšek ukiniti ravno v času, ko je draginja živil dosegla naravnost neverjetne, nikdar pričakovane cene. Naša plača z dokladami je komaj zadostovala za slabo preživljanje, kakor pa je draginja v tekočem letu narasla, je prejemki ne zmagujejo. Orožniki smo bili ob vpostavitvi Jugoslavije mnenja, da gotovo dobimo predpostavljene, ki bodo za brezpravno krdelo, kateremu je vsaka pomoč odvzeta, vsaka organizacija prepovedana — v resnici po dolžnosti in moči skrbeli. Komanda bi napravila dobro, ako pove podrejenemu moštvu, kij se zgodi z dnevnicami, ki so naredbenim potom zagotovljene, pa ne izplačane, ter kaj in kdaj bo kaj pomagano orožnikom od nabavljal ne zadruge, za katero ee odtegne vsako leto enkrat 10% plače. Obvestilo. Obveščava cen j. odjemalce in p. n. občinstvo, da sprejemava nova dela in popravila po najnižjih cenah. Gotovi čevlji v zalogi. Turlstovskl čevlji domačega lsfie'ka. 349 An t. in Jož. Brajer- Kapele Ljubljana, Turjaški trg (Breg) št. 1. Vremensko pokosilo Ljublana, i. marca 1923. Ljubljana SOS m n=d morje«. 500 K nagrade če se preskrbi takoj eieg ntno meblovana mesečna soba, strogo separirana, v boljši hiši, če mogoče v notranjosti mesta, za boljšega solidnega gospoda. Ponudbe pod „PrlJaxaost in čednost" na upravo »Jutra*. 589 ERJAVEC & TURK 2170 „prl Zlati lopati" trgovina z žeSesnino (prej Hammerachmldt) Ljubljana« Valvazorjev trg št. 7 nasproti kriievnišice cerkve. Zaloga cementa in karbida. išče veliki tova>na liker.-, rum.), konjaka in ostalih spirituoza. — Pontulbo z obvestilom, v k terem km ja pozna reflektant največ mnšterij, poslati na naslov: Poitnl pretlnao 41, Zagreb, glavna pošta. Mi ai-leliiica ia praa JOSIP JUG sprejema vsakovrstna popravila od najmanjših do generalnih popravil. Postrežba točna, dela zajamčena. 330; Maribor, Tržaška cesta 16. j Kraj opazovanja Ljubljana Ljubli&na Ljubljana Zagreb . Beograd l;unaj . Praga . Inomost. ob Zračni tlak 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. 741 2 7381 738 2 76*4 767-8 7560 768» Zračna temperatura Veter Oblačno 0-10 Paaavias mm 36 sever del. obL — 13 6 60 60 90 2-0 jng. sap. lirezvotra jug. vzh. jng. t*p. zapad i* jaeno oblačno pol obl. več cbl. 70 1-0 3-0 bresvetra pol obL 3-1 V Ljubljani barometer pada, temperatura višja. — Solnce vzhaja ob 6 31, zahaja ob 17 52. «sl. a* 20 M«|i Ols. 8'—. «••»■> Md«l!nttt 8 >Midi ' Oln. - Tratil agiaal aoplao>a.|fc a» __ ».M.IM f 80 s»s Md«umil. 9 »Ml« 9 Ola - !>>**• •• «•»'•! »-»h" •«• » — cnamkah.1 Na apratanla aa edgo,iria la. aka M rprtianja orlto4a»a enamka aa adgo.«. —» Samskega frizerja, samostojnega (gospoda ali amo) išče >'enad Ranisalje-vie, damski frizer iz Beograda, Knez Mihajlova 16. Plača-prvo^-stoamoč mesečno 1000 dinarjev in 10°/, od bruto zuslužka, drugovrstna moč 800 dinarjev in 10"/. bruto-zaslužka. Nastop takoj. 658 Zasebno tajnico sm zmožno stenografije in stroj c-pisia ter perfektno nemščine, ki bi bili deloma tudi vzgojiteljica 6 letnega dečka, se išče proti dobri plači in eventualno htani. Ponudbe pod »Značaj* na npravo »Jutra*. Med prve slovenske klasike štejemo dr. Ivana Tavčarja, ujecovi zadjji dve deli Cvetje v jeseni in Visoška kronika pa med najboljše slovenske novele in povesti. Obe prinaša IV. zvezek Tsirjiii šinili m ki ga je uredil dr. ivaa Prijatelj in ki je ravnokar izšel. Cena O 18'—. po poŠti D 1'50 več. Naročila na Tiskovno zadrngo v Ljub lj&nl, Prež trnova ulioa, nasproti glavne poŠte. Akademski kolegij, Kolodvorska tiiica 22, išče vratarja. Zgiasiti se je pri ravnatel.stvu kolegiji. 585 Večja hlia, 573 v sredini mesta v Ljubljani, se za nizko ceno proda. Naslov povč upravništro «Jutr ». Motorna olrknl&rn žaga za žaganje drv na železnem vozu, popolnoma nova, se takoj selo ugodno proda. Naslov pov6 uprava »Jutra 5» Parcela na solnčni legi ee proda. Vpraša 6e v Š ti/panji vasi 61. Ha prodaj 586 je Se nova, tioliro ohranjena lesena baraka Fran Bremšak, Kamnik, Šotna št. 27. 11. Ir. Mir oblastvene poverjeni stavbni lažeser in Bsstnl stsvasctic Ljubljana, Gradlšcs 13. Stavona podjetja ia tciin-.s.i pisarna ra i>otoasta, šalo^o-Lcton-ke ln voma zgradb:', arhitekturo ter vsakotntao vl-acke rgraib«. til IzvrilfEt. Odgovorni urednik Vit. F. Jelene. Lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jutra- Strojepiska 690 se takoj sprejme pri Pivem društvu hišnih posestnikov v Ljubljr.ni, Sclenburgova ulica 5/1. Pogoi: lepa pisava in hitro pisan;e na »troj »Adler*. Plača po dogovora. 1'ismeue ponudbe z zahtevo pla'.e na omenjeno društvo. Lepa vila 584 z vrtom in gospodarskim poslopjem je takoj naprodai v mestu Slovenska Bistrica, Tržaška cesta 161. Več povd Ludovik Lor!*er, mizar v Slovenski Bistrici. Stanovanje ISče semkaj premeščen Železni ki uradnik. Cenje e ponudbe na upravuištvo »Jutra* poa »Železničar*. 567 545 Leča, nova, de belo zrnata zelo mehki. za kubo, se dobi pri Sever & Kom p.. Ljub jana, Wolfovs nlica 12. Zahtevajte naš ceoik vrtnih ia poljedelskih semea. Enodružinska vila v Ljubljaui, o-iroma v najbližji okolici, se kupi. Ponudbe je poslati pod »Stanovanje 38J* na upravai-tri »Jutra*. 3P2 Državna žrebč&Tna pr da 2 to ilokrvua žrebca, stara 10 let, 1 toplokrvnega žre!-ca, staregi 14 let, 1 mr-zlc.krvnega žrebca. starega 5 let, 6 mrzlokrvnih žrefcet dveletnih, 6 mrzlnirvnth žre-bet enoletnih. Žrebci se lahko ogledajo » državni žrebčarni ua Selu pri Ljublj ni, žrebeta pa v urž. žrebetiiču na Brdu pri Kranju. P15 - eno ponudtie z označbo poauiene vsote je vposlari poveijništvu drž. žrebčarue do 16 t. m Ponudbam je priložiti k-1 vadij 10 */a pon^erc ceae. Selo pri Ljubljani, dat> 4. marca 1922. 591 Poveljništvo drž. žrebčarss. "" j DUNAJSKI MEDNARODNI VELESEJEM (Wiener Internationale Messe) od dne 19. do dne 25. marca 1922. li mmpniMi!iWPl'inn Natančnejša pojasnila glede olajšav za potovanje In nakaznic stanovanja daje VViener Messe A.-G. Wlen, VII., Messepalast, kakor tudi častni zastopništvi: Avstrijski konzulat Turjaški trg 5, „Celeritas" jugoslov. transportno društvo z o. z. 369 SfSBM ■aaace* Si Oelniika glavnica: K 20,000.000"— SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA LJUBLJANA, Šelenburgova ulica štev. 1. Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. Rezervni zakladi: K 6,500.000■— a PODRUŽNICE: ------— -----" Telefoni št 146, 458 | Nova nesto, Rakek, Slomjgradee Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. Brzojavke: ESKOMPTNA a»gai5aca8egaaag8aaaaaaaasaBaagaaa8aBaaBBaBaaaaBBgaagaaaaBaaBgaaB8Pe88aa3BaBeBBBaBci3B«eBBSB3aggiaaBggg«gw"eae8C*ffi»e"eB»«B»agBgaBsaaa*,g8