70- Št. — S* leto. Naročnina za kraljevino SHS Mase«;o 48 K. Letno 576 K. inozemstvo: Mesečno GS K. Letno 816 K. Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2'SO K, večkrat popust. Poštnina pavšaJirana. Današnja številka velfa K 3*—“ I Wm essk r.L-x’r^- 'j!saLrnseit.v..' ^ u^as«^.?gi«ažmramaira^ jaaHE^&acs V Lfttblfani, sobota 25, marca' mm® mrrrri Uredništvo: VVoltova ulica 1/1. Telefon 360.1 Uprava: Marijin trg S. Teleton 44.; Rokopisi se ne vračajo. Vprašanjem je priložiti znamk« za odgovor. ^,Ce/a/na j knjižni Ca »Via ,„, fr‘>llkn. LjublJ'ana. ^ Fašistovski atentat mm lameli®, REŠKA KONSTITUANTA V KRALJEVIČI. — CABRUNA, REŠKI DIKTATOR POSKUŠA ATENTAT NA ZANELLO. — PROTEST ZA-NELLE NAŠEMU MINISTRSKEMU PREDSEDNIKU PAŠICU. — POLOŽAJ NA REKI. — SEJA REŠKE KONSTiTUANTE PRI SV. ANI. Kraljeviča, 24. marca. (Izv.) Snoči ®b sedmih je dospelo v Kraljeviče okrog 50 članov roške konstituante, Pristašev dr. Zanelle, ki nameravajo imeti tukaj svoje zakonite seje. Sprejeti so bili zelo prisrčno in oblasti jim gredo v vsem na roko. Preskrbeli so jim tadi stanovanja. Danes ob dveh popoldne se snide konstituanta. V seji bo izdano obširno poročilo naši vladi in evropejski javnosti. — Predvčerajšnjim in včeraj so poslali roški fašisti v Sv. Ano pooblaščenca, kapetana Polmierija, I*1 zastopnika italijanske ljudske stran- v konstituanti don Torcolettija, da pogajata z večino glede povratka na Reko. Skušala sta jih prepričati, da je *a|n že popolnoma vzpostavljen red in mir. Člani večine pa so odbili vse nakane fašistov. Predsednik dr. Zanella, ** je bil zelo iznenaden vsled našega gostoljubja, je danes posetil zastopnike ^seh civilnih in vojaških oblasti v Kraljeviči. Bakar, 24. marca. (Izv.) Snoči ob *®stih zvečer se je pripeljalo z avtomobilom 7 fašistov z Reke do naše me-p Med njimi je bil tudi reški diktator ^abruna. Trije fašisti, med njimi Potočnik Viola, podpredsednik sedanje Vojaške vlade na Reki, so prišli v po-®ošenih civilnih oblekah po ovinkih v gostilno Lubič, ki se nahaja tik ob meji. " tej gostilni zboruje reška konstitu-®nta pod predsedstvom predsednika dr. Riharda Zanella. Seja je bila ravnokai končana in predsednik Zanella se je Pred kakimi tremi minutami v avtomobilu odpeljal, ko so omenjeni fašisti stopili v predsobo gostilne. Poročnik Viola, ki je živel nekaj časa v Skrljevem, ko je bila še tam naša meja in se je naučil nekaj besed hrvatskih, je vpra-Sal v zelo slabi hrvaščini nekega dečka: »Kje je Zanella?« Med tem pa so iz sosednje sobe prišli nekateri kvesturini (Zanellovi redarji). Ti so Violo takoj Spoznali in začeli klicati »Fašisti, fašisti!« Na te vzklike je takoj prihitel komisar Peršič in je zapovedal Violi, naj dvigne roke. Ta se je pa branil z opazko, da govori samo italijanski, nakar mu je Peršič dejal italijanski: »Odstranite se! To bo bolje za vas!« Peršič ga je hitro pograbil, dočim so kvesturini Prijeli ostala dva fašista. Vse tri so nato preiskali in našli pri njih razen repe-tirnih pištol in bodal tudi 14 bomb. Med Preiskavo sta se približala še dva fašista, da bi pomagala svojim trem tovarišem. Tudi ta dva so prijeli. Ostala dva fašista, med njimi Cabruno, sta Pobegnila. Le odločnosti naših orožnikov se je zahvaliti, da ogorčeni kvesturini niso na mestu ubili teh pet prijetih fašistov. Fašiste so takoj odpeljali v Bakar. Beograd, 24. marca. (Izv.) Predsednik roške vlade dr. Zanella jc poslal iz Za greba ministrskemu predsedniku Pa-Šiču prošnjo, naj ukrene vse potrebno, kar smatra za potrebno, da se čimprej ■Vzpostavi red in mir na Reki. Člani re-Ske konstituante, pristaši Zanellovi, želijo, naj tudi Jugoslavija ukrene vse potrebno, da se zajamči neodvisnost Reke. Bal;• London S2.975—33.025, Milan 38.176-5' 38.230, Newyork 7544—7556, Pariz 67.S)jŠd/ —6S.050, Praga 13.254-50—x3.472.S0, Sofiji;1 4945—4955, Curih 146.875—147.125, Valuter Dolarji 7494—7506, bolgarski levi 474.V— 4755, angleški funti 32.475—32.525, francBi*' ski franki 67.650—67.750, italijanske liMs'* 37.770—37-830, dinarji 9008—9032, romuHi ski leji 5294—S306, švicarski franki £45.3^5"’ —145.625, češkoslovaške krone 13.440--13.460, madžarske krone Ss4.50--S6.050. iitttiia Muti alt mi V**t, Id jo je prinesel današnji »Slovenec« Iz Beograda, da namerava vlada premestiti medicinsko fakulteto se Je tekom dneva raznesla med akademsko omladino in izzvala mogočno zborovanje in enodušen izraz nad 500 akademikov vseh struj za neokrnjen obstoj ljubljanske univerzfe. Ob 3. popoldne se je napolnila univerzitetna zbornica do zadnjega kotička. Predsednik P. D. I. A. jurist Hus je otvoril zborovanje in pozdravil navzoče univ. prof. dr. Osvalda, dekana dr. Serka in dr. Plečnika. Časopisna vest sicer še ni uradno potrjena, vendar ima dekanat sicovrgljve dokaze, da obstoja sistematična gonja in trajen poizkus ukiniti slo-vonsko univerzo in premestiti njene najvažnejše fakultete v ostala jugoslovanska mesta. Vsled tega je bilo zborovanje potrebno. Dobrovoljce med. Sporu objasni v zaokroženem govoru, dalekosežni kulturni pomen medicinske fakultete in protizakonitost poizkusov ukinjenja in premestitve. O slovenski univerzi je sanjal slovenski narod celo stoletje. V njej je gledal vrhunec svojih duhovnih stremljenj. Njeno ukinjenje bi značilo potlačenje slovenske narodne individualnosti. Trajnemu slovenskemu študentu bi bil onemogočen medicinski študij. Medicinska fakulteta ni nastala na papirju in z odredbami, marveč je organično vzrasla iz slovenske pridnosti, delavnosti in samoniklo občutene ljubezni do narodovega zdravstva. — S strahom in studom mora slovenska akademska omladina in znanstveni delavci v zboru slovenske univerze trepetati pred neodgovornimi zakulisnimi intrigami, ki so v stanu samovoljno poteptati v svobodni in skupni državi z državnimi zakoni ustanovljene zakone in vrednosti. Govor zaključuje z resolucijo, ki se je z dvemi malimi izpre-membami sprejela enodušno in odposlala ministrskemu svetu v Beograd: Ministrskemu svetu v Beogradu. Celokupna jugoslovanska omladina ljubljanske univerze zbrana na potest-oem zborovanju dne 24. marca t. 1. na univerzi, najodločnejše protestira proti nameravanemu ukinjenju medicinske fakultete v Ljubljani, oziroma premestitvi posameznih fakultet v druga univerzitetna mesta: L Ker se z nameravanim ukinjenjem medicinske oziroma tehnične fakultete ruši enotnost univerze. 2. Ker je vsako rušenje ali preme-fčenje že obstoječe univerze, tako tudi nameravano ukinjenje medicinske fakultete, ki je integralen del univerze, protizakonito. 3. Ker je nameravano ukinjenje univerze omalovaževanje volje celokupnega slovenskega naroda, izrečene v izjavah vseh političnih strank v mesecu oktobru 1921. 4. Ker je nameravano ukinjenje že { obstoječih kulturnih institucij v naši državi skrajno škodljivo vsemu jugoslovanskemu narodu. Celokupna jugoslovanska omladina zahteva najodločneje: 1. Da se ne krši v narodnem predstavništvu sprejet zakon. 2. Da se upošteva volja akademske omladine kakor tudi volja celokupnega slovenskega naroda. 3. Da se z dovoljnimi krediti in s tem da se opusti vse nepremišljene eksperimente z našim kulturnim središčem omogoči uspešen razvoj in delovanje celotne neokrnjene univerze v Ljubljani. Ljubljana, 24. marca 1922. Akad. Žagar je povdarjal, da je ljubljanska univerza vzklila iz zahteve in potrebe slovenskega naroda in da bi ta narod ne stal pred sramotnim poizkusom lastne vlade, da ga žali, ako bi se zanj potegnil tudi srbski in hrvatski. Akad. Vrbnjak spominja na svetlo misijo, ki si jo je zadal pokojni dr. Ivan Oražen, ne morda kot gmotni dobrotnik revnega medicinskega dijaštva, temveč predvsem kot vodja zdravstvenega odseka v prvih letih našega samostojnega življenja. Po preobratu je odpadla graška medicinska fakulteta z razkošnimi instituti in slovenskemu narodu je ostalo v kritični dobi javnega zdravstva in higijene par ubornih bolnišnic. Poklican k vodstvu zdravstvenega odseka je zapopadel nevarnost zdravstvene bede in higijenične krize severnozapadnega dela države in hitel je opremljati naše bolnišnice z najpotrebnejšimi pripomočki. Temelj svojega zdravstvenega dela pa je videl v njeni znanstveni izpopolnitvi, v medicinski fakulteti. Vlada, ki se ne sramuje ogrožati obstoj bolnišnic, se ne bo obotavljala gaziti državne zakone in z njim ustanovljene zavode. Zato predlaga, da se odpošlje brzojavka kralju Alksandru kot vrhovnemu čuvarju zakonitosti in da se izreče udanostna izjava sinu kralja Petra Velikega, ustanovitelja ljubljanske univerze. Zaključuje svoja izvajanja s predlogom, da se dostavi popis zborovanja javnosti in časopisju. Dolgotrajno pozdravljen stopi dekan prof. dr. Serko in obrazloži, da ni prejel uradnega obvestila o premestitvi, toda o številnih poizkusih ukinjenja ima pisane dokaze, dasi o njih tudi ni bil uradno obveščen in so izven dvoma od tistih jesenskih dni, ko smo trepetali za ta naš zavod. jRavnokar pokazani navdušeni izraz akademske omladine je najsvetlejši prizor njegovega življenja, ker je omladina s tem zapopadla živ-ljensko važnost in potrebo slovenskega naroda. Iz male prosekture deželne bolnice sestoječe iz 5 sobic se je razvila ljubljanska medicinska fakulteta, ki po učnih uspehih že danes nadkriljuie svetovno znane dunajske institute. Iz početka brez vsakih znanstvenih pripomočkov je narastla do današnje popolnosti. Bolestno veselje ga prevzema pri spominu na noči, ko je zbiral gradivo za prvi pouk. (Pri teh besedah izbruhne toplo vzklikanje, ki je kazalo izredno prisrčno vzajemnost, ki vlada na temu zavodu med učitelji in učenci.) Ne verjame, da bi kaki oziri štedenja narekovali ukinjenje ali premestitev medicinske fakultete, ki stane na leto državo samo pol milijona kron, medtem ko zida vlada drugim zavodom palače in izdaja samo za zagrebško intimno gledališče, ki se ravnokar gradi, 7 milijonov dinarjev. Zgradbe znanstvenih institutov se ne dajo premestiti, še manj pa veselje in delovni pogoj, ki jih ima pošteno kulturno ozračje Ljubljane. Medicinska fakulteta je vzniknila iz dejansko občutene in od vseh strank potrjene potrebe po zdravstvenem prerodu, ki naj izhaja iz najvišjega znanstvenega zavoda. Izreka toplo zahvalo dijaštvu, ki z medicinsko fakulteto brani celo ljubljansko univerzo. V temperamentnem govoru je sledila kritika početja vlade in njenega prosvetnega ministra, ki jo je podal Dalmatinec Rančič. Poziva, da se dijaštvo strne v enoto, da brani kulturo proti brezvestnim rušiteljem. Potrebno je štediti, toda ne pri kulturnih napravah, temveč pri ministrskih plačah, pri sinekurah ministrov na razpoloženju m državnih avtomobilih. Pribičevci se menjajo, toda narod in kulturne naprave ostanejo. V debati, ki je sledila tem govorom, se je sprejela zahteva, da se po potrebi prenese borbo za slovensko univerzo v javnost. Tozadevno se je izvolil odbor, sestoječ iz predsedstva fakultetnih društev. Akad. Kobasica opisuje državotvorno komiko osebnega razgovora z ministrom Pribičevičem. Na zatrdila o potrebi ljubljanske medicinske fakultete se je minister obrnil do blizu stoječega poslanca s vprašanjem: Ali je medicinska fakulteta potrebna? Ta mu je odgovoril z ne, nakar se je minister prosvete Pribičevič obrnil k deputaciji študenta Kobasica in potrdil, da medicinska fakulteta v Ljubljani ni potrebna. S tem je bila manifestacija zaključena. Na čelu povorke akademske omladine se je podala tričlanska deputacšja pred pokrajinsko vlado, kjer je izročila resolucijo in prepis direktne brzojavke kralju. Važnost ljubljanske univerze za slovensko kulturo in ozemlje zahteva, da se javnost vendar vzdrami in enkrat za vselej potlači sramotne poizkuse centralne vlade. Priporočamo Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, Marijin trg 8. Hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun obrestuje po 4 in pol odstotka; hranilne vloge z odpovednim rokom pa po dogovoru. jg Eli 1 lili 23 Pod tem naslovom je včerajšnji »Naprej« priobčil članek, ki meče naravnost gorostasno luč na razmere pri ljubljanskem gledališču. Članek se glasi: Kaj nam je povedala vlada v zadnjem trenutku. Dne 23. t. m. ob pol 10. dopoldne nismo na naš poziv z dne 21. t. m. imeli sicer še nobenih izjav od prizadetih gospodov v gledališču v svojih rokah, pač pa se je oglasil v našem uredništvu telefon, ki je klical našega urednika nujno na dželno vlado, ker da bo nudil gospod dr. Skaberne, šef oddelka za prosveto in vero, vse gledališke akte na vpogled in sploh postregel z informacijami o gledališkem škandalu. G. dr. Skaberne je prosil, naj ne objavljamo v »Napreju« člankov o gledališkem smradu, ker mi na ta način gledališču prav riič ne koristimo, pač pa škodimo. G. šef je izjavil, da se preiskava vrši, in sicer z vso strogostjo, toda predsednik komisije, g. Lindtner, je zaradi bolezni odstopil in vlada je imenovala na njegovo mesto g. dr. Mraka, bivšega sodnika. Vlada se je namreč prepričala, da mora voditi preiskavo jurist, in sicer sodnik, ki bo znal stavljati vprašanja, da se ne bo godilo tako kakor doslej, da je obtoženec dobival zaradi neizkušenosti preiskovalnih organov že v vprašanju navodila, kako naj odgovarja. G. dr. Mrak vrši ravno sedaj preiskavo na Vrhniki in kakor hitro jo bo končal tam, bo pričel raziskovati gledališko zadevo z vso brezobzirnostjo in strogostjo. Kar se pa tiče namigavanj, da podpira minister Pucelj gledališkega administrativnega ravnatelja Rusa, je izmišljotina, kajti iz Belgrada da je že prišel ukaz, da ga morajo premestiti. Zaenkrat pa mora , lati še pri gledališču, da je na razpolago za informacije trem račun, uradnikom, ki vrše zdaj tam svojo službo s pregledovanjem računskih knjig. To so gg. Hočevar, Ga-lovič in Pengal, ki imajo ugotoviti bilanco in deficit. Izjavil je, da je vladi dobro znano, da sta vprizorila akcijo proti gledališču dva gospoda, in sicer g. Lajovic in g. Levar. Ker sta ta dva gospoda osumljena po opernem ravnatelju Rukavini, da delujeta proti napredku našega gledališča, poživljamo javno g. skladatelja in g. pevca, da izjavita, če je navedena trditev resnična! Končno še omenimo, da je g. dr. Skaberne izjavil, da gledališka zadeva tako smrdi, da ga je strah, čeprav ima najboljšo voljo. Potrdil je, da je Juvančič v resnici hodil v Celovec s svojo mc reso pod pretvezo, da se- vozi kot kurir v Pariz, za kar si je zaračunaval ogromne vsote! Naš urednik, ki ni dobil pri vladi nobenih aktov na vpogled, seveda ni mogel podati izjave, da ne bomo pisali o gledaliških škandalih, ker nam je vendar znano, da so gospodje sedeli na aktih, ki so krvavo kompromitirali Ivan Rozman: Mala bol. predvsem g. ravnatelja Rukavino, katerim stoji baje sam minister 1 r|j *•' čevič. Zato bomo neizprosno nadaljevali naš boj proti ostankom bivše dališke uprave v javnosti, ker je upravičeno poklicana, da tudi ona kontrolira posamezne člane, ki so upropastia gledališče materijalno in niso še do danes pod ključem, kar bi se moralo ze davno zgoditi! Kako naj merodajni krogi predvsem dokažejo, da jim je na srcu očiščenje gledališke gnilobe! Z ozirom na izjavo g. Govekarja v včerajšnjem »Narodu« in kompetentnega vladnega mesta našemu urednik«, ki potrjujejo nerednosti in čudne manipulacije z državnim imetjem pri gledališču, poživljamo državno pravdništvo, naj ukrene vse potrebno« da se spravijo v preiskovalni zapor zaenkrat glavni krivci, gg.: Juvančič, Rukavina, R«$ in Pohan. To svojo zahtevo utemeljujemo * tem, da imajo same oblasti obtežil™ rnaterijal v svojih rokah, ki ga Je čisto dovolj, da je pravdno mogoče okriv-ljence spraviti na varno. Onemogočiti jim je treba namreč vsaj za nadalje vsako sporazumevanje in eventuelno nabavo raznih novih mogoče zanje potrebnih — računov. Gospodje bodo že razumeli, kaj smo hoteli s tem povedati. Nekoliko vprašani ki naj dokažejo, d* smo res poučeni do najmsušfh podrobnosti. (Še ne debeli topovi, temveč le majbri topiči, kakor ž njimi slovenski fantje pokajo ob slovesnih prilikah.) Gospod ravnatelj Rukavina, mar niste nekoč zahtevali od g. Pohana, da vam odstopi 50 odstotkov dobička od nakupljenih trikotaž iz Češke? G. baletni mojster Pohan, ali kaj veste in kaj bi nam lahko povedali o »pariških večerih« z vašimi, od nesrečnih staršev vam zaupanimi učenkami (sic. mladoletnimi!) ob asistenci g. administrativnega ravnatelja Rusa? G. Rus, ali je na mestu, da ste vf» kot državni uradnik in vladni zaupnik* »nakupovali« slikarsko platno namesto po ugodnih cenah, po najvišji ceni...3 V čigavem interesu? (Koliko je zaslužila pri tem »triperesna deteljica«?) G. bivši upravnik Juvančič, ali ne b! katere povedali v obrambo (?) imenovanih? Katera vprašanja pa bi vam bila omenjenim iz našega »Malega Vseve-deža« ali »Coprastega katekizma« še najljubša? 'Ali sploh obstojate trdovratno na tem, da z vprašanji nadaljujemo? Lahko se zgodi, da pridemo potem š« do -- odgovarjanja... Dajte, spametujte se — tudi merodajni krogi, ker bi se znalo dogoditi, da bodo »visoke zveze« in porodičarski sistem enkrat kratko slamico potegnili, glas javnosti pa dolgo... ....................m i ii gg (Dalje.) Epilog k poiočnu o gospodarskem in političnem položaju občin 1., i., L, I., z dne 18. svečana 1920. Pred leti je neki nemški poznavatelj naravnih krasot v enem svojih predavanj izustil sledeče krilate besede: »Koroška zasluži kot planinska dežela vse pozornosti in pogostega obiska. Pestrost posameznih pokrajin, ki nudi vsakemu okusu svoje, daje deželi izredno mikanost. Tu stopnjuje narava svoje krasote od udobja in ljubkosti do čudolikih scenerij in mogočnosti visoko-alpskega pogorja. Zato je ta dežela nad vse prikladna za stalno bivanje, osobito pa kot letovišče.« i a pohvala pristoja v prvi vrsti slovenskemu delu Koroške, zlasti divnenm Rožu. Vas 1. je po svoji vzvišeni in osojni legi ter radi svojega razgleda po vsej Rožni dolini, na Karavanke, tja do Kepe, □obrača in Dolomitov kot biser Roža izredno mikavna za letovišče. Toda, v kolikor je narava ta kraj oblagodarila, v toliko so naši protivniki zastrupili njegovo prebivalstvo. Ni kraja v vsej slov. Koroški, čigar ljudstvo bi bilo bolj zagrizeno “f ^lepljeno po germanskem vplivu, od onega v vasi I. in njeni bližnji okolici. Od tod malodušnost naših tam nastavljenih javnih lunkcijonarjev. Nikakega pravega dela, nič pogumnih In samozavestnih obrazov. Vse životari v nemi letargiji. »Se ne da nič napraviti,« — to je refren vseh pogovorov z našimi tamošnjimi zastopniki. Na tem kraju se jasno kaže dobro premišljeni načrt naših nasprotnikov. Razdeliti so hoteli najprej vzhodni del slov. Koroške od zapadnega. Sezidali so si močne trdnjave v smeri Celovec, Vetrinj, Žihpolje, Borovlje, Podljubelj, Ljubelj, Tržič. S tem »o hoteli zabranlti vsako živo komunikacijo med tema deloma, da bi jim potujčevanje ostalih delov bolje uspevalo ter da bi obenem potisnili močen klin na Kranjsko. [Vas I, ki je dobre pol ure oddaljena od vasi I. kaže v tem pogledu Jasnejše lice. Nasprotno pa je v vasi I., sedaj tudi že po ljudstvu Imenovana N., ki leži še dalje od vasi I, na ... nici, iftsejane mnogo ljulke, vas I. pa je zopet čistejša, da tu je precej Onutarih tradicij, ostankov starega Slovenstva. Vas in občina I. je prav razveseljivo trdna. Lega tega kraja J* »koro planinska, ima diven razgled na lepo zaokrožen pohorski venec Jn njega vzduh je nadvse čist in jasen. Ni lep-fega kraja za samotarja in ljubitelja mične naravne lepote. Na no redkih Stanovnikih tega kraja, je opaziti na prvi pogled bdkritost in odločnost, — znake naše nekdanje, lepo razvite IRlture na teh klasičnih tleh Slovenstva. Koroški kmet je znan ljubitelj lepot narave; kot takega h vzgojila narava sama. Zato ne imenuje svojih krajev po Svetkih kakor po ostali Sloveniji, temveč do njihovih geo« grafičnih, oziroma geologičnih legah in oblikah. Odtod lepota tuk. krajevnih imen ter leksikalnega zaklada, v kolikor ga ni za vedno pokopanega pod razvalinami naših nekdanjih trdnjav, oziroma pokvarjenega po nemškem jeziku. Čimbolj pa se bližamo s te visoke planote dolincem, tembolj se kaže zopet stari vpliv bližnjega Celovca. Vas I. je eno onih zbeganih gnezd, čegar prebivalci bodo glasovali za vsakogar, ki jim bo redno nudil materijalnih dobrin in, ki bo mogel uveljaviti svojo avtoriteto nad njimi. Isto velja za vas I. Vas I. pa, ketere voditelji se gibljejo sedaj v skrajnem optimizmu, sedaj zopet v skrajnem pesimizmu, ostane problem zase, kateremu je povečati največje pozornosti. V pravo umevanje nadaljnih navedb tega spisa se sklicujem na svoja prejšnja poročila, katera pojasnjujejo več ali ali manj popolno duševno razpoloženje tuk. ljudstva, stopinjo njegove volje do samobitnega življenja in zunanje vplive, ki oblikujejo njegovo hotenje in nehanje. Tem izvajanjem je treba pristaviti, da so nasprotniki obnovili svojo staro metodo. V zadnjem času agitirajo med ljudstvom z novo parolo. One, ki se odkrito priznavajo Slovenstvu, imenujejo »črne«, vse druge elemente, ki se bore proti njim pa »bele«, hoteč naše ljudi na ta način zbegati in jih razdvojiti. Oživljajo pač bojne klice Guelfov in Ghibellinov trinajstega stoletja, ki so več ali manj sorodni parolam naših glavnih političnih struj. Dasi je tuk. ljudstvo, naši pristaši kakor omahljivci, i—-verno, vendar pa te njihove vernosti ne gre istovetiti z ono našega kmeta na Kranjskem ali Štajerskem. Korošci, med njimi tudi velik del nemškutarjev, ki govorijo v javnosti le nemško, molijo doma v krogu svoje družine v slovenskem dialektu, ali duhovnik nima pri njih niti izdaleka takega ugleda in vpliva, kot v ostali Sloveniji. Njihova pobožnost ni toliko šablonsko verstvo, marveč je rahel odmev religije, ki korenini v naravi in v socijalnem čutu. Zato pa Korošca boli, ako se ga nazivlje »črnohom«. To je pa najboljši dokaz, da naši tuk. ljudje, četudi tiče do vratu v raznarodevalni mlakuži, še niso izgubljeni, ker jim je navsezadnje rodna zemlja po svojih tajinstvenih pretokih ohranjala zdravje prirodnega čustvovanja, javljajočega se sicer poredko in plahotno. Pravo kulturno delo bo pozneje zelo sijajne uspehe, ali za sedaj žal, ne dostaja časa zanj. Treba se je oprijeti političnih receptov, to tembolj, ker se morajo predvsem popolnoma operativno izrezati iz tega telesa silne rane, povzročene po nemškem »go-spodstvu«. Gospodstvo, kakor ga pojmuje nemški narod, smatra, kar je že itak znano, ves ostali svet za maso, katera mu je po njegovem mnenju neobhodno potrebna za ohranitev njegovega življenja brez ozira na to, ali je ta masa miselno osamosvojena in že oblikovana ali ne. To je machiavellistična taktika najprist-nejšega kova. To se pravi živeti le na zunaj, s prezirom vseh pravih notranjih kulturnih vrednot, kar konečno ni nič drugega, kot roparsko viteštvo. Ta »gosposka« se poslužuje izborno delujoče metode, brez izbire sredstev raznaroditi tujo ji jpa&o. oblatiti nien lezik iu ukiniti nien. duševni razvod. S tam ji je vzet ves pogum do lastnega življenja, s tem je zdrobljena hrbtenica karakterja in človek propada nazadnje duševno ifl fizično. To je tudi pravir vsega tuk. kretinstva. Ako tudi je ta metoda v gotovih slučajih celo potrebna, z* nas znači pogibelj. Zato velja vse naše delo usmeriti točno diametralno nasprotno opisanemu, v kolikor ne kaže začasnog* •obdržati, ker bi hipna temeljita izpremena slabo vplivala. Ni lepše primere v tem oziru, kakor je naše koroško Uud* stvo, ki je živelo tako dolgo dobo pod vplivom te germansko jedkovine. To je vzgled brez primere. Vse to je treba ponavljati od jutra do večera in od večer* do jutra, da ne pozabimo kje leže glavni vzroki naše bolesti h* katere velja odstraniti za vsako ceno. Delo pa, ki ga zahtev* ta sanacija ni le diplomatsko-politične signature, temveč tud* izbor kulturnega dela — zdravljenje našega skupnega srca, brez katerega ni zdravja ostali Sloveniji. Z slovensko Koroško bi izgubili najdražje svetinje vse naše bltnosti. Iz spredaj navedenih izjav, v katerih mrgoli najrazličnejših zahtev in pritožb sledi nepobitno, da periferija, zlasti ob. demarkacijski črti — mrzlično vibrira, kar znači, da aparati naših oblasti ne delujejo pravilno. Akoravno je treba na tako intenzivno javljanje ljudskih mas, zlasti v današnjih dneh, k° so razbrzdani najnižji ljudski instinkti in ko vlada skoro vsepovsod psevdo-demokracija, zreti iz posebnega vidika, vendar ne gre ta pojav na slov. Koroškem omalovaževati, oso« bito, ker se družijo tistemu starodavni iz geo- in etnogra« fičnega položaja zvarjeni momenti zgolj gospodarskega značaja, lastni edinole temu ozemlju. Pa tudi, ako bi bila naš* stvar tukaj sigurna, je potreba smotrene regulacije teh vprašanj že radi objektivnosti in reda, ki sta podlaga vsake ure* jene države. Zahteve in pritožbe izjav izzvene v sledečih glavnih akordih: Nesoglasje med našimi oblastmi, zlasti med političnimi, vojaškimi In narodnimi sveti, neenotno postopanje tistih, ter bost politično-ofenzivnega dela. Iz teh glavnih disonanc se da Izvajati vsaka posamezn* očitana hiba. Vzrok vsem tem nedostatkom pa je, kar ponovno navajam, nepoznanje krajevnih razmer in njih nepravilna ocenitev od strani vlade, vsled česar ni mogoče spraviti delovanja tuk. oblasti v sklad z obstoječimi razmerami. Posledic* tega je zlasti oslabitev intenzivnosti njih delovanja, bodisin* splošno gospodarskem, na politlčno-upravnem, ali politično, ofenzivnem polju. A Predno se spustim v nadaljna razmotrivanja, prosim, se me smatra pri tem delu kot nepristranskega opazovalca, **' terega naloga je, postavljati ogledalo na vseh važnejših tocK*jj po deželi, da se v njem povsem realistično odraža neretuširajjj položaj našega dela. Ne vidim oseb, temveč le dejanja. navedene izjave pa nujno silijo, da se stvorljo sklepi, kater pravilnost naj se poljubno revidira in korigira. Pripravljen s6*** vsak čas zagovarjati in utemeljevati jih. X Dr. Žerjav komra Perič. V včerajšnjem »Slov. Narodu« napada dr. Žerjav pod naslovom »Bajke župana !«. Periča« ljubljanskega župana dr. Jeriča, kateremu očita vsled njegove Javne izjave v občinskem svetu, da mu Je on (dr. Žerjav) izjavil, da Ljubljana ®!Ria pričakovati od njega nobene pojoči, dokler bo v ljubljanskem občinskem svetu vladala nedemokratska večina, neresnico. Kakor izvemo, bo župan dr. Perič na ta Žerjavov napad Javno odgovoril na četrtkovi seji mestnega obč. sveta ter se vsled tega zaenkrat v stvar ne spuščamo. X Oseba bodočega ljubljanskega župana dela »Slov. Narodu« velike preglavice. Ker je prišel, do prepričanja, demokrat nam nikdar več županil ®e bo, išče kandidatov v narodno-so-Cijalistčni stranki ter pride preko Ju-\ana, ki kot občinski uslužbenec ne fflore kandidirati in preko občinskega svetnika, ki rnu je premalo frakar, na Rybara, ki po njegovem mnenju ne hotel sesti na Iim politikastrov našega lista. Gospodje okoli k Vi Naroda« nimajo političnega nosu. £>*cer bi že morali vedeti, kdo da bo Prihodnji župan. V zadnji seji je nam-k na2eI^V0 NSS sklenilo, da ponudi Hubljansko župansko mesto JDS ob-®&skemu svetniku Bajžlju, ki bo, kakor jUJemo iz njegove najbližje okolice, to ®ast sprejel. S tem je stvar za vse PSodno rešena. , X Zakonski načrt o univerzah. Te-»Offl tega tedna bo v min. za prosta izgotovljen novi zakonski načrt r ^iverzah. Predvidevajo se tri vse-gvlišča, in sicer v Beogradu, Zagrebu ® v Ljubljani. Medicinska fakulteta bo v Beogradu in ZagTebu. Od teh-fakultet dobi vsaka univerza po JV^delek. Samostojni pravoslavni fa-?^eti bosta samo dve, in sicer v Su-in Sarajevu. Amerika in vojna odškodnina. Po J^atinu« izjavlja Amerika v noti, ki jo fjPosIala francoski vladi, da se bo to-“*° Časa upirala razdelitvi vojne od-**odnlne, ki Jo mora plačati Nemčija ^Veznikom, dokler se ne doseže spo-•**um glede pravice Amerike do povr-WtV6 stroškov za zasedbo. X Amerika in povračilo strokov za zasedbene čete. — Ame-«5ka spomenica glede povračila stroškov za zasedbene čete opira svo-« zahteve na določbe dogovora, ki je ;Wl sklenjen v trenutku premirja, ki 'edvideva povračila zasedbenih stro-©v po Nemčiji, kakor tudi na določ-versaillske mirovne pogodbe. Spo-gUjenlca izjavlja, da se neodobritev ver- Politične vesti. saillske mirovne pogodbe po Zedinjenih državah ameriških nikakor ne dotika ameriških pravic. X ViJaa in Poljska. — Pogajanja, ki jih je poljska vlada obnovila s strankami deželnega zbora v Vilni, se tičejo ratifikacije dogovora o prikluči-tvi vilnskegtf ozemlja Poljski. Danes so ta pogajanja dovedla do ugodnega uspeha. Odposlanci so dogovor že podpisali. Ko bo sprejet tozadevni zakon, bodo člani deželnega zbora v Vilni sprejeti v varšavski državni zbor. X Zaščita manjšin? Zunanji ministri zavezniških držav so včeraj ministri zavezniških držav so danes dopoldne začeli razpravljati o vprašanju zaščite manjšin. Tekom debate so se pojavila razna naziranja. Zdi se, da se v tem pogledu ne strinjata lord Curzon in Poincare. Do kake odločitve ni prišlo. O tem predmetu se bodo pogajanja nadaljevala popoldne. X Vprašanje Male Azije. Zunanji ministri zavezniških držav so včeraj nadaljevali konferenco o ministrstvu za zunanje stvari. Vojaškim strokovnjakom pod vodstvom maršala Focha so naročili, naj proučijo na podlagi načrtov, ki jih je izdelalo vrhovno vojaško poveljni-štvo v Carigradu, kako naj bi se Mala Azija mirno izpraznila, s pogojem, da se sprejmejo ostali pogoji, ki spadajo v proučevanje splošne ureditve tega vprašanja. X Podkarpatska Rusija in Češkoslovaška. Kakor piše »Češko Slovo«, so zastopniki političnih strank v Pod-karpatski Rusiji izrazili svoje nazira-nje o pogajanjih z vlado o resoluciji, v kateri ugotavljajo, da program glede Podkarpatske Rusije ni zadovoljiv in da ne odgovarja rešitvi politične krize. V resoluciji zahtevajo, naj se skliče avtonomni deželni zbor kot edino sredstvo za odstranitev nezakonitega stanja in naj se združijo s Podkarpatsko Rusijo vse pokrajine, ki spadajo v narodnem oziru k njej in ki so prišle po prevratu pod Češkoslovaško. X Položaj v Irski. V poslanski zbornici je lord Churchill podal izjavo o položaju, ki vlada na ulsterskih mejah. V tej izjavi je povedal: Obe stranki si očitata krivdo na izvršenih napadih. Položaj zahteva, da se v najkrajšem času snidejo zastopniki Severne in Južne Irske. Dalje bi bilo po možnosti potrebno, da se postavi med obema strankama poseben pas, ki bi ju ločil in tako preprečeval spopade med njima, kakor se je to svoječasno zgodilo v Gornji Šleziji. pri njih izgubo, medtem ko so privatna podjetja pokazala, da so zmožne bolje organizacije, s katero napravljajo podjetja dobičkanosna. -f- Na Češkem je zavladala stagnacija v industriji. Izvoz je skoro popolnoma prenehal, ker je češka krona tako poskočila. Podjetniki zahtevajo od delavcev, da naj delajo za manjšo mezdo. Ti pa nočejo o tem nič slišati in stopajo v stavke. Tako je nastala tudi zadnje čase večja stavka v steklarski industriji v Teplicah in v Duhcovu ter po nekaterih drugih krajih severne Ce-ške. V Bilinu je hotelo po brezvestnih voditeljih nahujskano delavstvo s silo vdreti v tvornico, kar pa se je preprečilo. V Koštjanih so delavci vdrli s silo varno ter prisilili kurjače, da so zakurili v pečeh, da bi na ta način brez dovoljenja tvorniške uprave delali svojo pest. na sta preplavili polja, vrtove in travnik«, ki so bili že obdelani in napravili precej škode. na Dnevne vesti. Časopisni glasovi. »Slovenec« piše v svojem uvodnik« Jj* vprašanju gospodarske obnovitve Ev-■ope« o genovski konferenci. Izvaja, da so Stezniki mnogo dolžni Ameriki in da tu-P Slede obnove Rusije ne vlada med za-Mdnimi velesilami enotno mišljenje. To **dnje vpraianje bo na genovski konferen-P gotovo sekundarnega značaja, medtem M bo vpraianje plačevanja dolgov za-*Wnikov Ameriki stopilo v ospredje, i t »Jutro* razpravlja v svojem uvodniku * kompromisu glede volilnega sistema za •»lastne skupščine ter pravi, da je ta kom-*On»i» s političnega stališča največje važ-[®*ti, ker je z njim odpravljena opasnost ,r**e. H konca pristavlja, da imajo de- mokrati glede d‘ Hontovega volilnega principa na svoji strani vso zbornico. »Naprej« piše v svojem uvodnika pod naslovom »Razmerje strokovnih in političnih organizacij« komentare k strokovnima kongresoma kovinarjev in živilskih delavcev ter h kongresu strokovne komisije za Slovenijo. »Slov. Narod« prinaša kot uvodni članek pismo dr. Žerjava iz Dubrovnika pod naslovom »Bajka župana Periča*. »Novi Čas« piše v svojem uvodniku pod naslovom »Hud udarec«, da uradniki ne bodo prejeli i. aprila obljubljenih dragiuj-skih doklad. Gospodarstvo, Mm ali privatne Mm. < V zadnjem času se je v našem časo-W*iu, pa tudi v širši javnosti razmotri-flo vprašanje, ali naj bodo železnice ®*Žavne, ali naj se dado v zakup pristnim podjetnikom. Hočemo posvetiti vprašanju tudi iz naše strani nekoliko informativnih vrstic. F*red nekaj dnevi je naš prometni Flnister Andrija Stanič sprejel neko |*®Putacijo železničarjev in delegatov ‘Kovskih zbornic in je na vprašanje a®2a obiskovalca, g. Petroviča, kdaj * bo mogel spraviti naš promet vsaj Dllkor-toliko v red, odgovoril, da se to zgodilo do avgusta tekočega leta. 1 Čudeže danes seveda že nikdo več veruje, in mi verujemo nanje toliko če jih napovedujejo naši vladni Pri tem ne mislimo kratiti gosp. letnemu ministru osebno Časti, še ose! gre samo enkrat na led. da se vrnemo k naslovu. Da bi država spravila naš promet v ^lednem času v red, v to nikdo, ki ,^Da razmere, ne veruje in tudi ver-™ °e more. Vsled tega se je pojavil Stl na^ se vse na^e državne Jeznice dale v zakup privatnikom — vsej priliki se je mislilo predvsem lužno železnico. Pozneje so se pokvaril ni glasovi, ki so vedeli po-®tijda tudi na južni železnici ni vse ®ot bi moralo biti Pa to danes ni >no. Gre predvsem za prindpijel-,.rešitev vprašanja, ali prospevajo boljše v državni ali privatni Izkušnje, ki nam jih v tem po-wi nudilo drug* država govore v prilog privatnim podjetjem. Tako se nahajajo na pr. vse železnice v Ameriki v privatnih rokah. In ravno stanje železnic v Ameriki kaže najbolje, kaj se pravi državna uprava na železnicah. Za časa vojne je amerikanska država prevzela vse amerikanske železnice v svoje roke in prva posledica je bila la, da so železnice postale pasivne, dobim so bile prej v privatnih rokah aktivne. Drusio, kar je povzročilo začasno po-državljenje je bila nerednost v prometu in tretje, da so postajale železnice z vsakim dnem bolj razdrapane. Po končani vojni je vsled tega Amerika vse svoje železnice takoj predala zopet v privatne roke, njihovim starim lastnikom, in ti sedaj uvajajo polagoma zopet stari red in točnost na njih. Pri tem pa pravijo, da bodo potrebovali polnih pet let, predno jih bodo spravili na predvojno višino — torej ravno toliko časa, kot so bile železnice v državnih rokah. Tudi v Franciji se misli iti, kot je podoba po tem vzgledu. Po ve9teh »Tempsa« se je komisija, katera je po odredbi francoske vlade preštudirala administrativni in financijski sistem železnic, izrekla za predlog ministra javnih del, da se »zapadna železniška proga, katero je zgradila in ki jo eks-ploatira država, preda v eksploatacijo neki privatni družbi. Ta. predlog, ki predvideva predajo proge, katero je zgradila država in ki jo je tudi že dalje časa eksploatlrala po privani inicija-tivi, je izzval v Franciji veliko zanimanje. Torej so tudi tam prišli do zaključka, da je država zelo slab upravitelj gotovih velikih podjetij ter da ima —- Novi zakoni in naredbe. Zadnji uradni list (št. 28) je prinesel zakon o stanovanjih in naredbe glede pobiranja davščin od prenočišča v obč.ini Boh. Bistrica, 0 zvišanju takse davščine v Mariboru za 30 odstotkov in glede najema posojila 4 milijone kron za razširjenje vodovoda v Ljubljani. — Orožje je treba prijaviti. Pokrajin^ ske uprave in politični načelniki so dobili iz Beograda ukaz, da morajo do I. maja prijaviti vse orožje, ki se nahaja v privatni lasti. Politične oblasti in policijska ravnateljstva morajo voditi točne sezname o vsem orožju. — Izpremembe v davčni službi. Davčni nadupravitelj g. Jos. Vardjan je šel v pokoj. Premeščena sta davčni upravitelj g. Lovro Kuharič iz Gor. Radgone v Maribor in davčni oficial g. Mih. Kerner iz Ptuja v Benkovac. Za davč. oficiala pri okrajni oblasti v Kočevju je imenovan g. Anton Prudič. Za davčna asistenta sta imenovana gg. Fr. Lorber v Gor. Radgoni in Martin Ferenčak v Mariboru. Za davč. praktikanta v Ribnici je imenovan g. Slavko Devetak. — Izpremembe v osobju. Policijski svetnik g. dr. Ivan Senekovič je na lastno prošnjo premeščen od policijskega ravnateljstva v Ljubljani k okraj, glavarstvu v Celje kot referent 2a policijske zadeve. — Za inšpektorja ljubljanske carinarne je zopet imenovan g. Mihajlo Ačimovič. Za carinskega posrednika v Mariboru je postavljen g. Just Piščanec. Za tajnika III. razreda pri okrož. agrarnem urad« v Mariboru je postavljen g. Ernest Bratuž, do-seclaj v istem činu pri okrož. agrarnem uradu v Murski Soboti. — Državni službi se je odpovedal pisar II. razreda pri olcrož. agrarnem uradu v Mariboru g. Ig. Pelhan. — Za definitivnega okrož. zdravnika v Rogatcu je imenovan g. dr. Karel Brabec. — I* diplomatične službe. Za izrednega poslanika in pooblaščenega ministra II. razreda v Italiji je imenovan g. Vojislav Antonijevič. — Naši akademiki v VarSavi so si ustanovili akademsko društvo »Jugoslavijo«, katerega namen je, nastopati reprezentativno za vso jugoslovansko omladi-no pred poljsko javnostjo ter delovati za zbližanje med Jugoslovani in Poljaki. — Otvoritev poStn. čekovnega prometa v Beogradu. Po odredbi ministrstva za pošto in brzojav z dne 9. marca 1922, št. 4.G75 bode od 10. aprila 1922 dalje glavni postni urad v Beogradu prevzemal tudi vplačila na položnice coštri. ček. urada v Ljubljani. Cim bode ižvežbano zadostno število uradnikov, se bode prevzemanje čekovnih »plačil poverilo postopoma tudi drugim poštnim uradom v Beogradu. — Pokrajinski odbor J ugoslo venske Matice v Ljubljani najvljudneje prosi cenjena društva da: 1. v bodoče ne prinašajo nikakih vesti o prihodu naših voditeljev oziroma drugih vplivnih ljudi, ki prihajajo tako iz Julijske Krajine kakor tudi s Koroške v Ljubljano oziroma druga naša središča, 2. v bodoče ae navajajte več v svojem listu razpustitev raznih nemških društev, ki so delovala med nami in so sedaj iz kateregakoli vzroka razpuščena. Pokrajinski odbor je mnenja, da je vsako, uje- 1 meljevanje teh dveh predlogov odveč ter ! vljudno prosi, da jih blagovolite upošte-i vati. --- Novinarski kongres. Zagrebška ! sekcija Jugoslovenskc-ga novinarskega udruženja je povprašala liste glede vesli, ki je iz nepoznanega vira izšla v zagrebških dnevnikih, da se novinarski kongres po odločbi osrednjega odbora Jugoslovanskega novinarskega udruženja vrši dne 2. maja t. 1. v Subotici, ki pa ni točna. Osrednji odbor še ni ničesar sklenil, kdaj se bo kongres vršil. Zagrebška sekcija od osrednjega odbora glede tega še ni prejela nobenega poročila. — Komu se more še verovati? Pred-letom dni zaplenila sta varnostna organa tihotapcem več glav živine,_ katero sta nato oddala kompetentni carinarnici. jZivina je bila na javni dražbi za več tisoč kron prodana. Qlasojn ponovnih ministerijalnih naredb pripada »hvatačem« polovico sku-pička od zaplenjenega odnosno na javni dražbi prodanega blaga. »Hvatačem« se je pri carinarnici obetalo, da bode cela zadeva rešena najdalje v 4 do s mesecih, nakar se bode hvatačem nagrada izplačala. Minulo pa je od tedaj že leto dni, ali nagrade »hvatači« še niso dobili. Pred 3 lUeseci sta podpisala sporedijo rešenje iz Beograda, da se jima priznava polovična nagrada od zaplenjenega ali nagrada se še vedno ne izplača. Torej komu se more Se verjeti, ako se ministerijalne naredbe ne izvršujejo? — Spis »Slepcu nove oči«, ki uči, kako je mogoče, da slepci zopet spregledajo, je ravnokar izšel. Pošilja se proti predplačilu 5 dinarjev. Naroča se pri Matej Stergarju, Ljubljana, Japljeva ulica štev. :2. Ksanovana banka. Podružnica ljubljanske Zadružne banke v Vel. Bečkereku je bila od finančnega ministrstva kaznovana z globo 50.000 Dia, ker se je pregre-iila proti pravilniku o prometu z devizami in valutami. — Wranglovci se vendar odpravijo. Dasi «e glavna direkcija carin na vso moč zavzema za VVranglovce. pri obmejnih stražah, vendar je finančni odbor ponovijo sklenil, da se VVranglovci kot obmejna straža odpravijo ter zopet nadomestijo z I domačo finančno stražo. — Zaradi motenja vere je bil v Hrastniku aretiran delavec Janez Kranjc, _ki je v Logarjevi gostilni strgal s stene križ ter ga razbil. — Iz Belovara pošiljajo naši vojaki R, Vovk iz Mišač, Jos. Ambrožič iz Boh. Bele, Fr. Črnogled iz Jesenic _ in Zmago Debelak iz Žirovnice velikonočna voščila vsem gorenjskim dekletom. — Strašna nesreča se je zgodila v parni žagi v Maksimiru .pri Zagrebu. Delavca Jurja Topoloviča je zgrabila transmisija ter ga raztrgala na kose. — Ena tretjina vsega zlata je v Ameriki. Novi ameriški zakladni direktor je povedal, da j« ena tretjina svetovnega zla- ta sedaj v Ameriki. Vrednost tega zlata se ceni na 9 milijard dolarjev. — Tatvina nakita. Dne 23. t. m. je bilo ruskemu beguncu Sergeju Usovu v Zemunu ukradeno eno zlato jajce, okrašeno s safirom, rubinom in briljantom, dvoje velikih briljantnih uhanov, briljantna zapestnica z obeskom, ena tabla z 12 malimi briljanti, 6 prstanov in 2 zlata gumba za zapestnice. Škoda znaša čez en milijon dinarjev. » Jutri in v nedeljo bodo prodajali ruski akademiki po^ hišah in cesti srečke dobrodelne loterije Kola jugosl. sester. Ker potekajo že dnevi, 31. marca je žrebanje, kupite še zadnje srečke in ne odvračajte jih, saj stane le I dinar vsaka. Gospodične, ki bi bile tako prijazne in bi hotele prodajati srečke, zglasite se v pisarni Kola Jug. sester v soboto dopoldan. = Pomoč gladujočim v Rusiji. Prva seja pripravljalnega odbora se vrši dne 26. marca ob to. dopoldne na univerzi, to je v nedeljo! Prosimo, da se je gotovo udeležijo vsi zastopniki, kakor se je^ na konferenci dne 19. marca sklenilo. Pošljejo pa naj zastopnike tudi vse korporacije, ki jih dosedaj še niso poslale. Vabilo se posebej ne bo! 31 Vnovčevalnica za živino in mast se je preselila iz Stritarjeve ulice v bivši Katoliški dom na Turjaškem trgu. — Uspoaobljenostni izpiti Iz slovenske stenografije za srednje in enakopravne šole se vrše dne 29. aprila t. 1. na I. državni gimnaziji v Ljubljani. = Neznanega utopljenca so potegnili pri Mostah iz Gruberjevega kanala. Mož je bil 60 do 65 let star, imel pristriženo sivo brado in brke ter raztrgano obleko. Sokolstvo. Proslava šestdesetletnice slovanakega Sokolstva v telovadnici v »Narodnem domu« v soboto, dne 25. marca 1922. Pri prireditvi sodeluje vojaška godba. Pričetek ob tričetrt na 8. zvečer Spored 1. Govor staroste J. S. S. br. dr. V. Ravniharja, 2: Telovadna akademija »Sokola« v Ljubljani, izvajajo izbrani telovadci in telovadke. X. Vaje na drogu. 2. Tyrševe proste vaje aa I. vsesokolski zlet v Pragi 1. 1882. (Zgodovinska točka. Vaje so jako priproste, vendar so takrat, ko je prvič nastopilo češko Sokolstvo v večjem številu — okoli 700 — dosegle pravi triumf. Izvajale se niso na godbo, ampak je Tyrš takt udarjal na zvonec. Kakšen je napredek od tedaj v prostih vajah, pokažejo naslednje točke.) 3-Proste vaje članov za I. jugoslovenski vsesokolski zlet v Ljubljani 1. i922._ Iz-jajo se na novo glasbo br. R. Pospi5ila_. 14. Proste vaje članic za I. jugoslovenski vsesokolski zlet v9 Ljubljani l. 1922. Izvajajo se na novo glasbo br. R. Pospišila. 5. Vaje na bradli. 6. Telovadni ples. Zložil br. dr. V. Murnik na glasbo br. R. Ma-tejoveca. Vsopnina: Sedeži na galeriji in na odru: Din. 10. sedeži v telovadnici Din. S, stojišče Din. z. Sokol I. (mladinski odsek) priredi v nedeljo 26. t. m. ob pol 11. dop. na Taboru predavanje za moški in ženski naraščaj. Govori prot. M. Ilešičeva »Zagreb—Beograd®. Vabljeno je tudi članstvo in stariši. Sokolsko društvo v šiški priredi v no deljo 2. aprila ob 3. pop. v telovadnici telovadno akarlemijo. Nastopi se z vajami, ki se jih bo izvajalo na vsesokolskem zletu. Vstopnina: sedeži s Din., stojišče 3 D. Zdravo! Maribor. Primorski dijaki uprizorijo v ponedeljek p. t. m. v Narodnem domu Funtko-vo »Tekmo« na korist dijaški kuhinji. Slovensko obrtno društvo v Mariboru priredi v času od 8. do 17. septembra t. 1. pokrajinsko obrtno razstavo, katere se bodo lahko udeležili vsi obrtniki in indu-strijalci z ozemlja bivše Štajerske, Prekmurja in Mežiške doline. Prijavni rok za razstavljalce je do x. maja t. 1. Najemnina razstavnim prostorom je zelo nizka. Razstava je namenjena povzdigi domače obrti in industrije, ki naj reprezentira tudi na zunaj sposobnost in dovršenost našega dela. Event. čisti donos razstave je namenjen za ustanovitev »Vajeniškega doma v Mariboru.« Smola tihotapcev s saharinom. V Mariboru je ondotna policija aretirala dva neznana moška, ki sta nameravala vtihotapiti precejšnjo množino saharina čez mejo. Tihotapca sta izročena carinski oblasti. Saharin so zaplenili. CeSIe. Ljudsko vseučilišče v Celju. V ponedeljek 27. t. m. ob pol 20. uri predava na celjskem »Ljudskem vseučilišču« urednik »Nove Dobe«« g. Lic. Edvard šimnic »o islamu«. To predavanje bo zelo zanimivo, ker je g. predavatelj študiral v Bejrutu na orijentalski fakulteti v Palestini. Pričakovati je obilne udeležbe. Muzejsko društvo v Celju sklicuje svoj občni zbor za prihodnjo sredo dne 29. t. m. ob 20. uri v hotel »Balkan«, da se društvo reorganizira in prilagodi sedanjim razmeram. Za nadaljni razvoj tega za Celje tako važnega društva je potrebno, da se občnega zbora udeleži častno število Celjanov. Članarina znaša letno 44. kron in se lahko plača na občnem zboru. NaSi celjski nemškutarji postajajo zopet predrzni. Dogodilo se je namreč v soboto zvečer, da je pijana nemškutarska druhal, med katero je bil tudi Rakuschev komij Planinc in njegova žena ter neki trgovski sotrudnik Koračin, napadla pred Rebenscheggovim hotelom dva nič hudega sluteča slovenska pasanta ter ju nesramno ozmerjala »vertluchte Hunde« itd., kar je še lepih takih cvetk na nemških gredah. Ko sta jih napadena opozorila, da smo v jugoslovanskem Celju, so pričele padati klofute. Pri tem so se najbolj udejstvovali omenjeni trije, posebno razsrjeno Senšče. Napadena nista reagirala dejansko proti premoči, pač pa sta celo zadevo drugi dan po odvetniku izročila sodišču. Naši švabariji je zadnji čas zopet pričel rasti greben. Če pa misli ista, da bo pričela v našem Celju zopet uvajati predvojne metode pouličnih napadov, se je pa prekleto zmotila. Čudno je, da ob priliki rabuke ni bilo v bližini nikjer nobenega stražnika. Celjske brivnice so danes na praznik do 4. ure pop. odprte, jutri v nedeljo pa zaprte. Celjski trgovski aotrudniki se pritožujejo, da se nekateri trgovci ne držijo sklepa tigovtkega grernija glede višine mesečnih plač. Mislimo, da je častna zadeva vsakega prizadetega trgovca, da dahe obljube napram svojim uslužbencem tudi izpolni. Seja občinskega odbora celjske okolice. Izvolila se je posebna komisija, ki bo vse potrebno uredila glede napeljave električnega toka za razsvetljavo cest. v bližnji mestni okolici. — Občina bo prevzela v svojo oskrbo otroški vrtec v Gaberju. — Podelila se je Antonu Kajtna koncesija za mlekarno. — Sprejelo se je nekatere prosilce v občinsko zvezo. — Personalnemu odseku se je izročila sestava službene pragmatike za uradaištvo okol. obč't’;,'. —■* Za vodjo obč. pisarne se imenuje g. V ; tavsky. Razni odseki so se skrčili in jih je sedaj samo pet. Državna cinkarna v Celju se da v najem za 40 let- Ofertalna licitacija bo dne 24. aprila pri generalni rudarski direkciji v Beogradu. Vsi pogoji so razvidni it Uradnega lista št. 28. Povodenj. Vsled močnega deževja zadnjih dni so pri nas izstopile vode iz ivojib strug. Posebno Savinja in Voglaj- §g>©rt in tmrlsSSka. Tekma se ne vršil Za danes, as. t. m. napovedana tekma med Athletiksportklu-bom Celje in S. K. »Primorje« se je vsled predvidevanega neugodnega vremena od- sodila. Kolesarska Ilirija v Ljubljani opozarja še enkrat na svojo dne 26. marca t. 1. vršečo se Gross Controuy tekmo. Pričetek tekme točno ob 4. uri popoldne. Cilj in štart pri gostilni Križ v šiški. Ker so prijavili svojo udeležbo najbolji vozači, bo nudila tekma prvovrstni športni užitek. V slučaju slabega vremena ali skrajno neugodnega stanja tekmovalne proge se ista preloži na poznejši čas, ki se pravočasno objavi. _________________ Društvene vesti. Občni zbor »Ženskega telovadnega društva v Ljubljani« se vrši dne 30. t. in. ob 8. uri zvečer v mestni posvetovalnici na magistratu s sledečim dnevnim redomt Nagovor starostke; poročilo tajnic«; blagajničarke, reorganizacija društva, odo-1 britev novih pravil, slučajnosti. Vabimoi cenjene članice k mnogobroini udeležbi, — Odbor. Kolašice se poživljajo, da se gotova udeleže važne seje ženskega Saveza, društva za »Otroški dom kraljice Marije« društveni pisarni Kola v ponedeljek ob S. pop. Društvo vpokojencev Južne želeauic« poživlja svoje člane, kateri so zaprosili xa jugoslovansko državljanstvo, a še niso njih prošnje rešene, naj pošljejo takoj svoja imena in bivališča na predsednika. Gr« se za to, da bo društvo takoj posredovalo, da se te prošnje prej ko mogoče_ rešijo, da pridejo vsi vpokojenci do draginiskih doklad. — Ivan Šalamun, predsednik, Ul. n* Grad št. 4, Ljubljana. s Jugosl. akad. društvo »Triglav« v £•« grebu sklicuje v sredo, dne 29. marca ob' 7. zvečer v društvenih prostorih redni občni zbor. Giedattšfe in glasba. Pevci! Izdaja is. številke Male pesma-i rice se je zaradi ogromnega dela v tiskar* ni nekoliko zakasnila. Gledali bomo pa na to, da zamudo čimpreje popravimo. Prvih 11 Male pesmarice, broširanih v en zvezek prodaja Zvezna knjigarna, izvod po 10 dinarjev. — V tisku je priredba Z. Pr«, lovčevih »Rdečih roi« za dvospev • spremljevanjem klavirja, dalje se tiska lo moških in mešanih zborov Emia Adamiča na narodna besedila iz štreklja. — Zvea-na tiskarna. V založbi Zvezne knjigarne v Ljublja-ni izide v kratkem priredba Z. Prelovce-vih »Rdečih rož« za dvospev s spremljevanjem klavirja dalje 10 molkih in mešanih zborov Emila Adamiča na narodna besedila iz štreklja ter istega skladatelj« 16 jugoslovanskih narodnih pesmi za moški In mešani zbor, izmed katerih je 10 pesmi že izvajalo na svojem zadnjem koncertu pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Pevske zbore na te izdaje že danes opo» zarjamo. K Zvezi slov. pevskih 1 borov so poleg že objavljenih pristopila Se sledeč« društva oz. zbori: »Vranska vila« na Vranskem, Glasbeno društvo Hrastnik, Dol, pevski zbor Narodne Čitalnice v Kranju, glasbeno društvo v Kočevju in pevsko društvo »Zvon« v Trbovljah, vseh skupaj do danes 28. Nadaljne prijave sprejema Zveza slov. pevskih zborov v Ljub« ljani. Glasbena Matica. Epilog h kritikam o koncerta »Ljub* Ijanskega Zvona«. Skladatelj dr. Frančišek Kimovec je o tem koncertu porogal v »Slovencu« strogo stvarno in menda ni glasbenika, ki bi ne cenil dr. Kimovčeve-ga strokovnjaškega mnenja o ljubljanskih glasbenih prireditvah. Operni pevec Leopold Kovač, katerega je po zaslugi dr. Kimovec ocenil, je bil seveda užaljen tet; ga je moral prav po nepotrebnem ▼ Slov« Narodu zagovarjati »Spectator«. Ne spuščamo se v take polemike. Smo pa tnn«> 1 nja, da je g. Kovačevih afer s kritiki lah-s ko enkrat konec. Če je g. Kovač res tako ; izvrsten pevec in igralec, kakorinim se smatra sam, naj ga gg. kritiki v svojih poročilih ne omenjajo več. Njihovo mue* nje za g. Kovača ni merodajno. Domovi« ; na ga noče priznati, priznala ga bo tuji* na in mi Slovenci bomo blamirani, stnifc* I no blamirani... Podpirajte družbo sv. Cirila in Metoda. C. N. in A. M. Williamson: Cesaričini biseri. (Dalje.) »Vidite,«; je povzela Beverlev, »nikogar nimam, ki bi se mu smela odkriti. Samo vas. Ako rečem možu le besedico, bo hotel vedeti vse. Me upam si! Ne zato, ker mu ne bi mogla zaupati. Toda prisegla sem *— desetkrat svečaneje nego zdajle vi! — da hočem molčati o skrivnosti, ki ni zgolj moja lastna. Življenje nekoga drugega visi na tej prisegi. Da rešim tisto življenje, sem bila primorana storiti nekaj, na kar mi je še misliti mrzko. Vi me ne bi obsojali, vem; ali Roger — če bi le količkaj slutil! Čujte: povedati vam hočem par stvari, vi pa napnite svoj um in izkusite mi pojasniti skrivnost. Spretni ste in zvesti kakor jeklo; dokazali ste mi! Mislite si, da ste prevzeli opasno nalogo. V vašem varstvu se nahajajo listine, ki lehko postavijo nekoga na noge, ali pa ga lehko uničijo. Zavedate se, da vam bodo sledili za petami. Toliko da ne zamudite vlaka; v zadnjem hipu planete nanj. Tam vidite človeka — ne tistega, ki je napovedan, marveč drugega, ki se ga morate prav tako bati — ako ne še bolj, ker je dosti spretnejši od onega, dasi ne tako nasilen. Že mislite, da ste izgubljeni; tedaj pa najdete prijatelja, moža, ki vam priskoči na pomoč. Izročite mu ovoj, v katerem so papirji — zapečaten ovoj. Saj ste ga videli, Klo! On vam ga shrani do konca vožnje. Spotoma, na neki postaji, vam ga ponudi nazaj, toda vi mu ga pustite, ker čutite, da je pri njem bolj varen. Kasneje, v Novem Yorku, vam ga vrne nepoškodovanega, z nedotaknjenimi pečati. Ta prijatelj, ki vam je priskočil na pomoč, je vtelešena čast in poštenje. Ves čas, od tistega hipa do današnjega dne, je bil ovoj v vašem lastnem varstvu. Danes ga odprete prvikrat, in vidite, da so dragoceni papirji izginili, namesto njih pa najdete dopisni papir .Santafeške železniške družbe’. Kako je to mogoče? Kdo je storil to?« »Gotovo oni drugi, ki ste se ga ustrašili na vlaku.« »Oh! Saj se ni nikoli približal Rog ... se pravi, možu, ki mi je shranil ovoj ... nu, kaj bi tajila, da je bil Roger! Tudi ime onega drugega vam povem, drugače bi mi itak ušlo. O’ Reilly se piše, Justin O’ Reilly.« »O’ Reilly?« se je zavzela Klo. »Kako se drzne pisati nepridiprav tako kakor jaz?« »Saj res je dejala Beverley.« »Toda ,0’ ima spredaj, in tudi Izgovarja se nekam drugače.« »Mrcina! Eden Izmed naju si bo moral prebrati, on ali jas,« se je hudovala Irka. »A naj se piše kakor mu drago, prepričana sem, da je iz-meknil vaše papirje on, nihče drug. Ali se spominjate slehernega koraka na tisti poti?« Beverley je zaprla oči ter je jela misliti na glas. »Drugo jutro po tem, ko smo se odpeljali, j|e Roger omenil, da je srečal znanca . . . nekoga, ki se piše O’ Reilly. On pač'nl vedel, da ima to Ime zame kak pomen. Ko je šel Roger po zajtrku mimo O’ Reiilyjcve mize, sta pregovorila jedva par besed. Takrat se ni moglo nič zgoditi, vem, da ne. Da bi se bila srečala kesneje med vožnjo, tudi nisem slišala. Ce bi se bila, bi gotovo jaz kaj vedela o tem. Roger je bil največ pri meni. V Chicagu pa . . .« »Da, v Chicagu?« je vprašala Klo, ko je Beverley premolknila sredi svoje povesti. »Baš zdaj se domišljam. Roger mi je pomogel z voza. O’ Reiily je bil že zunaj. Stal je na hodniku, kakor bi čakal nekoga — vsaj zdelo se je tako. Šla sva tik mimo njega, a vendar ne dovolj blizu, da bi bil mogel ukrasti Rogerju ovoj, pa magarl če bi bil najspretnejšl žepar v Ameriki.« »Kje je bil tistikrat ovoj?« je hotelo vedeti dekle. »V notranjem prsnem žepu Ro-gerjevega suknjiča. Ne svršnika. Bilo je v septembru, prevroče za vrlino suknjo.« »Ali ne bi bil človek, ki bi mu bilo kaj do ovoja, z lehkoto opazil, da ima gospod Sands nekaj debelega in podolgastega v notranjem prsnem žepu, ter ugenil, kaj je?« »Slutil bi bil lehko vsak, z gotovostjo pa ni mogel nihče soditi. Bolj očitno bi se bilo videlo, da je imel Roger suknjo zapeto. A ni je zapel, namenoma ne.« »Se pravi, da je bilo spretnemu človeku tem laglje ukrasti ovoj«. »Morda. Ali O’ Reilly se ne bi bil mogel lotiti takšnega posla. V to bi bilo treba izvežbanega tatu.« »Se li morejo pošiljati brzojavke iz tistih .Santalčških vlakov’?« je nadaljevala Klo svoje izpraševanje. »Gotovo da.« »Potemtakem je imel O’ Rellly dovolj časa, da je mogel brzojaviti v Chicago in naročiti pripravnega človeka na postajo?« »Več ko dovolj.« »Nu, kaj če bi bil brzojavil kakemu detektivu ter ga naprosil, naj mn pošlje ,najspretnejšega žeparja v Ameriki’?« »Ali . . . policija vendar ne bi mogla ... ne bi hotela . . , storiti tega.!« »Saj ne rrftslim prave policije,« je pojasnila Klo. »Mari niste še nikoli čitali o zasebnih detektivih? Jaz sem. Tem gospodom je kaj lehko nagovoriti poboljšanega tatu, da dela zanje. Ali se morete spomniti, kaj je storil O’ Reilly nato, ko sta ga prehitela na hodniku?« »Ne, nisem se ozirala.« »Tedaj ne veste, ali je sploh prišla tista oseba, ki je čakal nanjo?« Beveriey je zmajala z glavo. »Roger in jaz sva šla naravnost proti stojnici za časopise, kjer se mi je bilo sestati z nekom. Dve ali tri minute potem, ko sva prehitela O’ Reillyja, naju je obdala gosta gneča, tako da sva si morala malone s komolci delati pot . . .« »Oh, gosta gneča!« jo je prekinila Klo. »Kako ugodno za tistega žeparja! Recimo, da je dospel hip nato, ko sta vidva obrnila O' Reillyju hrbet, in ga je ta poslal za vama, vele všl mu, naj se polasti ovitka?« »Vse prav,« je vzkliknila Rever-ley, toda nekaj ste pozabili! Recimo magari, da bi se bil spreten tat polastil mojega ovitka. Toda kje naj bi bil dobil drugega, povsem enakega, z istim monogramom, da bi ga bil vteknil namestu pravega v Rogerjev žep?« »Lehko bi ga bil dobil od O’ Rel-llyja, ako mu ga je ta mogel dati. Ali je mogel?« Ta hip je Beverley izpregledala. Bliskovita misel ji je šinila v možgane ter ji pokazala pravo pot. »Važno stvar ste mi odkrili!« je vzkliknila in prebledela, »Mari vidite možnost, kako bi bil mogel O’ Reilly dobiti pečat s pravim monogramom ter zlati vosek in ovoj, podoben tistemu, ki ste ga Imeli vi?« »Oh, vidim jo!« je zastokala Beverlev. »Lehko bi bil vzel te stvari s seboj od — od . . . A pustiva to. Ta del zgodbe ni za vas.« »Vedite želim le tisto, kar mi sami hočete povedati,« je rekla Klo. »Zato ne gre, kaj hočem. Gre marveč za mojo svečano prisego,« je odgovorila Beverley. »Bila sem v neki hiši, da sem dobila ovoj. Tudi O’ Reilly je bil tam. Nekdo... vseeno, kdo!... bi mu bil utegnil dati vse potrebno, da bi zamenjal pravi ovoj, ako bi prišel do njega. Oh, dete, zašla sem na stezo, kjer se ne upam prestaviti nog!« »Vrniva se k vlaku,« je rekla Klo. »Ako je imel O’ Reilly zlati vosek, pečat in enak ovoj, je pač lehko napravil svoj načrt, brzojavil po spretnega pomočnika in pripravil vse za odločilni trenotek ... na postaji v Chicagu.« »Da . . . lehko. Toda zdi se mi skoro nemogoče.« Proda sc? POZORI Na prodkj «iva kanarčka in dva uora zajčja hleva. Polše, Rožna dolina 106. 553 POPOLNOMA NOVO KOMPLETNO ŽELEZJE (MERK) aa žago venecijanko se proda.. Cena ugodna. Naslov r upravi »Jugoslavije«. 351 * TRIJE KLEPARSKI STROJI se prodajo, en stroj aa krivljenje pložče-vine, en stroj za robove žlebov in en stroj aa kroženje ccvi. Cena nizka. Alojz Dro-bec, kleparski mojster, Dunajska cesta štev. 53, Ljubljana. 550 NOVI PISALNI STROJ »ROFA« se proda za kron 9300. Kolinska tovarna v Ljubljani. 547 CIKLON (3 KOLESEN AUTO) z dobro pnevmatiko in dobro ohranjen voz, zapravljenec (brek), popolnoma nov, z usnjem tapeciranimi 6 sedeži, sc proda. Ogleda sc pri lastniku FRANC GOLOB, mesar, Spodnja šiška. 546 OTROŠKI VOZIČEK, OTROČJA POSTELJICA Z NOČNO OMARO in omara za obleke in več slik se proda. Dunajska cesta 23. 541 VEČ OBLEKE skoro nove, se proda. Vpraša se Poljanska cesta štev. 27, pritličje, desno, na dvorišču. 536 1000 KG NASOLJENE SLANINE IN 1000 KG PREKAJENEGA MESA se proda. Poizve se v upravi »Jugoslavije« Mortbor, pod Šifro »P. S. 512*. 497 Kupi se: DIMNIK, velik, železen, se kupi ali železne cevi v velikosti 50 do 60 cm, daljava 20 metrov. Franc Kuralt, Kranj. 535 CEPLJENE TRTE za nov nasad — 7000 kvadratnih metrov — kupim. Ponudbe z navedbo sorte In podlage ter cene pod »Vinograd« na poštni predal 74 v Ljubljani. 399 AMERIKANSKE TRTE divjake dobro ukoreničene kupim par tisoč komadov. Ponudbe 2 navedbo sorte In cene pod s-Vinogradt na poStni predal 74 V Ljubljani 400 Shtžbe: ZA GODBO KOSOVSKE DIVIZIJSKE OBLASTI SE IŠČEJO GODBENIKI za vse instrumente pod zelo ugodnimi pogoji. Pojasnila daje kapelnik Arnold Wlasak, Priština (Kosovo). 549 RABIM DELAVCE za opekarno z ročnim obratom. Kje in pogoje se poizve pri tajništvu »Narodno socijalistične stranke, Narodni dom, prvo nadstropje. 548 POTNIKA samostojnega, izvežbanega v vinski stroki, iščemo. Veletrgovina vina in žganja Bolbehar i. dr., Novomesto. 545 SLUŽKINJO za sobna in hišna dela spreun®^ , , r„ Biti mora pridna in poštans. Plača Naslov v upravi lista. PRODAJALKA v trgovini z mešanim blagom na deželi SC sprejme. Naslov v upravi lista. MIZARJE IN NEKAJ ZIDARJEV, izurjene, samostojne, išče za ^2jn0,iru2-MDrava“, lesna industrijska delniška t>a v Mariboru. MLINARSKI POMOČNIK želi službe v večjem mlinu. *N'as!ov33^ upravi lista. TRGOVSKI POMOČNIK mešane stroke, 21 let star, vojaščine P* polnorna prost, zmožen slovensk-|» in nemškega jezika v govoru in pisaM službe, dre najraje v večjo trgovino n deželi. Ponudbe pod »Stane« £sa uprjL-štvo tega lista. Razno: POZOR, KOMPANJONI! Za novo fotokemično tovarno v Ljub!j ar« se iščejo kompanjoni Podjetje je fdin° vrste v SHS in bo brez vsake konkur Banke in kapitalisti, pozor! Na komP njone pod sto tisoč kron se ne ozira, s nudbe pod »fotokemična tovarna« upravo tega lista z navedbo kapitala. ^ PREMOG IN CEMENT na drobno prodaja najceneje H. Pet" ’ Ljubljana, skladišča Balkan. 5* DEŽNE PLAŠČE - za dame in gospode v velikii iibirii Pf -poroča tvrdka A. & E SKABER • Ljubljana, Mestni trg 11. ^ MESEČNO SOBO ako mogoče z elektr. razsvetljavo in »e* pariranim vhodom išče soliden gosp Ponudbe pod »Soba« na upravo lista, LOKAL (prostor) za trgovino, tudi manjšo vino na deželi ali v mestu vzamem v ri jem, ali kupim primerno hišo. Ponuu pod J. C. na upravo. HIŠA V NAJEM. * V prometnem kraju na Dolenjskem s« * 15. aprilom odda hiša v najem, v kate se nahaja usniarija in trgovina z usnjem* Več st poizve v Lipljani, Bleivveisovs cesta 14. 233. ENO ALI DVE, POPOLNOMA SE-PARIRANI, PRAZNI STANOVANJSKI SOBI v sredini mesta se iščeta za takoj ali P<>* zneje. Ponudbe na upravništvo lista p0» „Samec“. 539 2 GOSPODA se sprejmeta s 1. aprilom na hrano In stanovanje. Naslov v upravi lista. 4;u VILA 3 km od Ljubljane, nova z obširnim vrtom, gospodarskim poslopjem^ dve ___a! —a_/n,ant nAUn l\Anl5tVft prosti stanovanji event. novo pohištvo, se radi smrti lastnice za 200.000 1 Din. takoj proda. Naslov pove Anončnl zavod Drogo Beseljak I drug, L]uM|ana, Sodna ul. 5. 'VJMMHKf W.T;.WTO ;,v. 5r-r Projekte kakor tudi Izvršitev vodnih naprav za izkodščanfe vodnih sil po najmodernejših principih na podlagi 25 letnih izkušeni v predmetni stroki „SlO<3RAD“ slovenska gradbena In Industrijska d. d. ' LJubSjara, tehnična pisarna v tovarni Keršič. Sp. Šiška. Telefon interurban Stev. 180. Pisarna "PROMET” tehn. industrijsko podjetje d. z o. z, se }e preselila iz Gradišča štev. 9 v svoje nove pisarniške prostore Mikloiiteva cesta SL 4 zraven Uudtke posojilnice. NAZNANILO. P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem pričel samo** stojno obratovati zidarsko obrt. Izvršujem načrte in proračune* prevzemam nove stavbe, razna stavbna popravila in vsa v W stroko spadajoča dela po primerno nizkih cenah. Potruditi se hočem, da bodo cenj. naročniki s poverjenl0» delom vsestransko zadovoljni. S spoštovanjem IVAN VIŽINTIN, Ljubljana — Vodmatskl trg 7. 8 « 3 © & u; m % • • •• •••••< m | M® samisdit© prESske ® ter s! nabavite obutev katero © Vam nudi v veSEkl izbiri, po še starih, ugodnih nizkih cenah, P dok!er zaloga n 2 poide, tvrdka m © ©©©©©s© UMI. KB1SPER Ljubljana, testni trg 26. « O e Jesenov les približno 15 kubičnih metrov, posekan, ob glavni cesti Št. Vid nad Ljubljano, se proda iz proste roke dne 25. marca popoldne ob 2 uri. Natančnejša pojasnila i* prijaznosti v trgovini KETTE v Ljubljani. WI■■■■■■■ lil W I FratlC Golob, mesar prekajeval« Ljubljana — Šiška 1. 1904, najvišje odlikovanje na razstavi v Parizu za mesne Izdelke z zlato kolajno in častno diplomo, Ima vedno v zalogi w samo domačih prašičev: šunke, panceto, suho slanino, domač® mast, salami iz gnati, ljubljanske salame, kranjske klobase po dnevnih cenah. SEMMERING 2 URI OD DUNAJA NAJKRASNEJŠE SPOMLADANSKO BIVALIŠČE ZA ZDRAVE IN ODPOČITKA POTREBNE IBalKe Siam im sl« in M mfe ie »Morana." „MORftNA“ temeljito uničuje stenice in njihovo zalego. °o° Naroča se pri Mar. Škrinjar, Trst. «• * c“-ia^ Pri večjih naročilih popust, trgovcem rabat. S&e se ZASTOPNIK sa JUGOSLIVIIO- Ponudbe direktno na zgornji naslov. Glavni in odgovorni urednik Zorko fakin. Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«, y ubil®®- Tiska »Zvezo« tiskarna* v,