Oživitev
poravnalnih
svetov
19. junija je občinska konferenca SZDL Ljubljana Center skllcala posvetovanje o delovanju poravnal-nlh svetov na področju naše občine. S tega posveto-vanja smo povzeli nekaj splošnih ugotovltev ter sta-nje v krajevnih skupnostfh.
V letošnjem marcu se je za-čela v Ljubljani široka akcija, katere cilj je, da se ugotovi stanje na področju dela po-ravnalnih svetov ter na podla-gi analize stanja sprejmejo ukrepi za učinkovitejše delo poravnalnih svetov. Tako je bila v mestni konferenci SZDL ustanovljena komisija za pravosodje, ki bo vodila in koordinirala zastavljeno ak-cijo.
Poglavitni namen akcije je, da se v krajevnih skupnostih ugotovi, kaj poravnalni sveti delajo, kakšna je njihova ka-drovska sestava, način izvoli-tve in kakšne zadeve obravna-vajo ter koliko zadev s po-dročja kazenskega in civilne-ga prava jim odstopajo redna sodišča.
Poravnalni sveti so z zako-nom o samoupravnih sodi-ščih dobili nov pomen, saj so uzakonjeni kot ena od oblik samoupravnih sodišč. Dose-danja praksa je pokazala, da so v prvih letih obstoja, tja do 1974 leta, poravnalni sveti do-segli lepe uspehe, vendar so bili kasneje deležni premai-hne pozornosti in zaradi tega niso opravljali zastavlienih in dogovorjenih nalog. Se zlasti pa je pomembna ugotovitev, da poravnalni sveti najbolje delujejo v manjših okoljih, kjer se ljudje med seboj po-znajo in si zaupajo. Prav zato bo k boljšemu delu poravnal-nih svetov bistveno pripomo-gla preobrazba krajevnih skupnosti. Glede na doseda-nje izkušnje tudi ni potrebno ustanavljati novih poravnal-nih svetov, pač pa bi kazalo povečati število članov teh svetov in senatov glede na ob-seg in področja dela. Pred-vsem pa je treba zagotoviti hi-trost postopka, saj so roki kratki in znašajo v kazenskem postopku tri mesece in civil-nih zadevah dva meseca. Ven-dar ne na račun vključevanja sodnikov, ker bi se s tem de-formiral pomen poravnalnih svetov, saj gre za samouprav-no sodstvo.
Kljub sklepom vrste druž-benopolitičnih organov in or-ganizacij, omenimo naj samo 26. sejo mestnega komiteja ZK, da je treba čimprej oživiti delo samoupravnih sodišč, je zaživelo edinole sodišče zdru-ženega dela. Zato je potrebno podobno akcijo speljati tudi na področju poravnalnih sve-tov. Poleg samih sodišč bi morale zaživeti tudi konf eren-ce poravnalnih svetov v okvi-ru občinske konference SZDL, saj bi s tem dosegli skupno reševanje marsikate-rega problema.
Pa si poglejmo na kratko še stanje po posameznih krajev-nih skupnostih.
KS POLJANE - V poravnal-nem svetu so trije člani. Letos je svet obravnaval pet prime-rov, ki so se v glavnem nana-šali na žalitve, hišni red in so-sedske odnose. Skoraj vse po-ravnave so se končale uspeš-no. Prav nobene zadeve pa poravnalnemu svetu ni odsto-pilo sodišče.
KS STARA LJUBLJANA -Poravnalni svet so v tej kra-jevni skupnosti ustanovili 1976. leta. Doslej je obravna-
val 29 zadev in deluje zelo hi-tro, saj nobena obravnavana zadeva ni stara več kot mesec dni. V svetu je šest članov, sodišče pa jim ne odstopa za-dev, kjer bi lahko posredoval svet.
KS AJDOVŠČINA - Porav-nalni svet ima devet članov, vendar se doslej še ni sestal, prejel pa tudi ni nobene vlo-ge, ne od občanov ne od so-dišč. So pa 71 strank napotili na druge poravnalne svete, od tega vedo, da se jih je 42 kon-čalo z poravnavo.
KS GRADlSCE - Izmed sedmih članov poravnalnega sveta so trije pravniki. Letos so obravnavali štiri primere, niti enega primera pa jim ni odstopilo sodišče. Pred po-ravnavo si člani poravnalnega sveta ogledajo sporno zadevo, saj je potem laže posredovati.
KS TABOR - Poravnalni svet šteje 18 članov. Lani je svet obravnaval dva primera, letos enega. Nobenega prime-ra jim ni odstopilo sodišče. Menijo, da bi morali delo po-ravnalnih svetov bolj popula-rizirati, da bi se občani spoz-nali z delom sveta, potreben pa bi bil tudi poslovnik o delu.
KS KOLODVOR - Ker se je izkazalo, da je pet članov po-ravnalnega sveta premalo za uspešno reševanje problema-tike, so izvolili še dva, tako da bodo lahko delali v dveh se-natih. Sodišče jim je letos od-stopilo dva primera, vendar v takih primerih stranke podce-njevalno gledajo na delo po-ravnalnih svetov, ker so pre-malo seznanjeni z delom in vlogo svetov.
KS STARI VODMAT - Do-
slej so obravnavali šest prime-rov, od tega jim je enega od-stopilo sodišče. Čuti pa se po-treba, da se v delo svetov vključijo tudi hišni sveti. Sam svet šteje šest članov, katere je izvolila skupščina krajevne skupnosti.
Tako je v grobem stanju po posameznih krajevnih skup-nostih. Opazimo lahko, da je slika delovanja poravnalnih svetov v naši občini skoraj enaka. Obravnavanih prime-rov je relativno malo, še zlasti tistih, ki naj bi jih poravnal-nim svetom odstopila sodi-šča. Res pa je, da pri organiza-ciji svetov ni večjih proble-mov. Pač pa je v nekaterih svetih premalo članov za uspešnejše delo. Nedvomno pa je res, da so občani z delom poravnalnih svetov premalo seznanjeni, kar je eden po-membnih vzrokov za relativ-no majhno število obravnava-nih primerov pred poravnal-nimi sveti. Zanimiva je tudi misel, da bi poravnalne svete organizirali v delovnih orga-nizacijah za reševanje speci-fičnih sporov. Ta oblika po-ravnalnih svetov še ni nikjer zaživela.
Kljub temu smo lahko z de-lom poravnalnih svetov v glavnem zadovoljni. Seveda ob dejstvu, da bo široko za-snovana akcija ponovne oživi-tve dela teh samoupravnih so-dišč dala novo kvaliteto delu poravnalnih svetov.
M. P.