Koper, 22. avgusta 1986
URADNE OBJAVE
OBCiN
ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA
Št. 27
Samoupravna interesna skupnost za komunaine dejavnosti občine Sežana
—	SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih piana samoupravne interesne skupnosti za komunalno dejavnost občine Sežana za obdobje 1986—1990
Samoupravna interesna skupnost za vodno oskrbo Sežana
—	SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti za vodno oskrbo Sežana za obdobje 1986—1990
OBČ!NA SEŽANA
SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA KOMUNALNO DEJAVNOST OBČINE SEŽANA
Na osnovi 114. in ! 16. člena zakona osistemu družbenega planiranja in o družbenem pianu SR Slovenije (Uradni iist SRS št. 1/80), zakona o komunainih dejavnostih (Uradni iist SRS št. 8/82), 10. čiena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za komunalno dejavnost ter 9. čiena Statuta te Skupnosti
skienejo
deiavci v temeijnih organizacijah združenega dcia in deiovnih skupnostih, drugi deiovni ijudje v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter občani v krajevnih skupnostih (v nadaljnjem besediiu udeieženci)
DO Rižanski vodovod Koper
—	TEHNIČNI PRAVILNIK Deiovne organizacije Rižanski vodovod Koper
Občina Koper
—	SKLEP o manjšem odmiku od zazidainega načrta Ankaran 1.
—	SKLEP o manjšem odmiku od zazidainega načrta Žustema 11.
—	SKLEP o manjšem odmiku od zazidainega načrta Žusterna H
štev, industrije in drugih uporabnikom odvajanje padavinskih voda v naseijih,
2.	vzdrževanje čistoče v naseijih, ki obsega čiščenje javnih površin, urejeno zbiranje, odvoz in odstranjevanje komunainih odpadkov iz gospodinjstev, industrije in drugih uporabnikov ter storitev
3.	javna razsvetijava, ki obsega razsvetijavo prometnih in drugih javnih površin v naseijih,
4.	urejanje ulic. trgov in cest v mestih in naseijih mestnega značaja, ki niso razvrščene med magistrate m regionaine ceste,
5.	urejanje javnih parkov, nasadov, drevoredov in zeienic.
6.	urejanje pokopaiišč,
7.	deratizacija,
8.	okraševanje naselij z zastavami,
9.	urejanje in vzdrževanje javnih odiagaiišč odpadkov,
!(). urejanje in vodenje katastra komunainih objektov in naprav
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH PLANA SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI ZA KOMUNALNO DEJAVNOST OBČINE SEŽANA ZA OBDOBJE 1986—1990
I	SPLOŠNE DOLOČBE L čien
Samoupravni sporazum o temeijih piana Samoupravne interesne skupnosti za komunaino dejavnost občine Sežana za obdobje 1986—1990 je sestavljen v skladu z osnovami plana Zveze komunalnih skupnosti Siovenije za področje komunalnega gospodarstva v obdobju ! 986— ! 990 ter s temeljnimi cilji družbenega razvoja občine Sežana za obdobje 1986—1990
2.	člen
V skiadu z ustavo je uveljavljen nov samoupravni sistem pianiranja v katerem smo delavci in delovni ljudje v temeijnih organizacijah združenega deia in krajevnih skupnosti nosiici procesa samoupravnega pianiranja. Kot neposredni nosilci funkcije pianiranja samostojno sprejemajo svoje piane in programe razvoja, obiikujejo in sprejemajo skupno politiko razvoja v interesih družbenopolitične skupnosti s pomočjo samoupravnega sporazumevanja. To pomeni, da mora priti do povezovanja med temeljnimi organizacijami — krajevnimi skupnostmi — Samoupravnimi interesnimi skupnostmi
3 člen
Samoupravna interesna skupnost za komunalno dejavnost občine Sežana organizira in povezuje delovne ljudi in občane na področju /a dovoljevanja naslednjih skupnih interesov:
! Odvajanje padavinskih, odpadnih in fekainih voda, ki obsega, zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih io fekalnih voda iz gospo inj
4.	člen
V Samoupravni interesni skupnosti za komunalno dejavnost občine Sežana delovni ljudje in občani zagotavljamo in združujemo sredstva za zagotavljanje skupnih interesov iz 3. člena tega sporazuma v obliki prispevka iz dohodka, katerega osnova za izračun je osebni dohodek, vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu ter delovnih ljudi in občanov, ki z osebnim delom opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek ter v obliki cen storitev, ki jih delovni ljudje in občani plačujejo komunalnim organizacijam posebnega družbenega pomena.
H. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA REALIZACIJO PREDVIDENEGA PROGRAMA
5.	člen
Dejavnost skupnosti bo v tem planskem obdobju usmerjena na vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe v obsegu, kakor je bi! prisoten v tekočem planskem obdobju in sicer:
—	redno vzdrževanje zelenic (Botanični vrt, Park Stari grad, park pred sodiščem v Sežani ter zelenic) okoli spomenikov v Divači, Hrpelje-Kozini, Senožečah, Dutovljah in Komnu),
—	vzdrževanje čistoče javnih površin v Sežani. Divači, Hrpe-jjah—Kozini. Senožečah, Dutovljah in Komnu.
—	vzdrževanje čistilnih naprav (čistilna naprava s prečrpališčem v Sežani, čistilna naprava Divača, Hrpelje—Kozina, čistilna naprava v Kozini in Senožečah),
—	vzdrževanje javne razsvetljave
__ investicijsko vzdrževanje zelenic ( Botanični vrt v Sežani in Fcra-
rijev park v Štanjelu)
primorske novice	_____________________________Petek, 22. avgusta 1986 —Št. 65
Pe!ek. 22. avgusta 1986 —St. 65_ primOTSke nOVÌCO
URADNE OBJAVE
22 avgusta 1986 — §t. 27
336
—	deratizacija po vseh večjih naseljih.
—	zagotavljanje sredstev za razvoj komunalne OZD,
—	infrastruktura v starem de!u Štanjela.
—	urejanje katastra komunalnih naprav,
—	urejanje centralnega odlagališča smeti in odpadkov,
—	pogrebna služba,
—	urejanje pokopališč po naseljih,
—	urejanje kanalizacije po naseljih,
—	urejanje vaških poti,
—	vzdrževanje odlagališč smeti in odpadkov po naseljih
Obseg nalog je razviden iz priloženega programa, ki je kot priloga k temu sporazumu njegov sestavni del.
Zap.
št.	Dejavnost	1. 1986	1. 1987
L	Redno vzdrž. zelenic	5.559.384	5.737.284
2.	Vzdrž. ul.,trg in c. v naseljih	955.219	985.786
3.	Vzdrž. čistoče jav. površin	3.157.920	3.258.973
4.	Vzdrž. JR in tokovine	8.637.840	8.914.250
5.	Ureja. kat. kom. nap.	1.062.960	1.096.975
6.	Urcd. cen. smetišča	!.! 14.560	1.150.226
7.	Pogrebna služba	743.040	766.817
8.	Pomoč KS pri izgr. infra.	3.653.600	3.770.515
9.	Zastave v SO	433.440	447.310
K).	Deratizacija	278.640	287.556
! 1.	Drugi odhodki zim s!.. MDA in t d.	500.000	516.000
12.	Invest, vzdr. JR	619.200	639.014
13.	Invest, vzdr. Bot. vrta	3.532.949	3.646.003
14.	Vzdrž parka bolnišnice ! R Sežana	1.032.000	1.065.024
15.	Infra. str. v starem delu Štanjela	1.300.000	1.341.600
16.	Razv. in moder kom. OZD	! 1.820.842	12.193.108
17.	Kritje stroš. Del. skup	1.207.440	1.246.078
Skupaj	45.609.034	47.068.519
11! ELEMENT! ZA OBLIKOVANJE CEN POSAMEZNIH KOMUNALNIH STORITEV
8. člen
Uporabniki in izvajalci določamo naslednje elemente za oblikovanje cen posameznih komunalnih storitev:
1.	Pri oblikovanju cen se materialni stroški kalkulirajo po tržnih cenah upoštevajoč elemente in standarde za uporabo materialov, ki se določajo pri Splošnem združenju stanovanjsko komunalnega gospodarstva Gospodarske zbornice Slovenije.
2.	Amortizacija se vkalkulira in obračunava po minimalnih stopnjah določenih z zakonom. Za knjižno amortizirana osnovna sredstva se obračunava amortizacija do dejanske iztrošenosti. Pri čistilnih napravah, ki obratujejo nad 8 ur (v izmenah) dnevno, se obračunava amortizacija s povečano stopnjo glede na dejanski čas obratovanja.
3.	Stroški investicijskega vzdrževanja se vkalkulirajo in namensko uporabljajo v višini 30 % obračunane amortizacije.
4.	Izdatki za sprotne potrebe varstva pri delu, strokovnega izobraževanja ter osebni prejemki delavcev se vkalkulirajo v ceno storitve določenih z vsakoletnimi družbenimi usmeritvami.
5.	Stroške za reprezentanco in reklamo ni mogoče vkalkulirati v
6.	člen
Za izvršitev nalog ovrednotenih po cenah iz leta ! 985 iz 5. člena tega sporazuma bo potrebno zagotoviti 228.045. ! 70 din, ki jih bodo združili delavci v organizacijah združenega dela in poslovnih enotah, ki imajo sedež matične organizacije združenega dela v občini in izven občine Sežana š področja gospodarstva ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske in negospodarske dejavnosti po stopnji 1,3 % od osnove samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe za obdobje od 1986 do 1990.
Sredstva iz prvega odstavka tega člena bodo zadoščala za celotno plansko obdobje, kar kažeta naslednji tabeli:
1. 1988	1. 1989	1. 1990	Skupaj din
5.920.877	6.110.345	6.305.876	29.633.766
1.017.33!	1.049.858	1.083.453	5.091.647
3.363.260	3.470.884	3.581.954	16.832.99!
9.199.506	9.493.890	9.797.694	46.043.180
1.132.078	1.168.304	1.205.690	5.666.007
1.187.033	1.225.018	1.264.218	5.941.055
791.355	816.679	842.812	3.960.703
3.891.17! 461.624 296.758	4.015.689 476.396 306.254	4.144.19! 491.640 316.054	19.475.166 2.310.410 1.485.262
532.512 659.462	549.512 680.564	567.137 702.342	2.665.16! 3.300.582
3.672.675	3.883.080	4.007.338	18.832.045
1.099.104	1.134.275	1.170.57!	5.500.974
1.384.53!	1.428.835	1.474.557	6.929.523
12.589.479	12.992.342	13.408.096	63.009.867
1.285.952	1.327.102	1.369.102	6.436.14!
48.574.708	50.129.027	51.733.192	243.114.480
ceno storitev, oziroma se lahko vkalkulirajo največ do višine, ki je določena z družbenimi usmeritvami.
6.	Osebni dohodki se vkalkulirajo v ceno storitev skladno s samoupravnim splošnim aktom, vendar največ do višine, ki je dogovorjena s samoupravnim sporazumom o delitvi dohodka in osebnega dohodka poskupine dejavnosti.
Obveznosti in dohodke se vkalkulirajo v višini dejansko sprejetih obveznosti in po minimalnih stopnjah.
8.	Rezervni sklad se vkalkulira v višini 2,5 % od vkalkuliranega dohodka oziroma v višini, ki je določena z zakonom.
9.	Potrebna sredstva sklada skupne porabe se vkalkulirajo v višini sredstev na delavca v podskupini dejavnosti oziroma v višini, ki je opredeljena z družbenimi usmeritvami.
! 0. Obveznosti iz sklada skupne porabe ali iz čistega dohodka, ki so sprejete s sklenjenimi samoupravnimi sporazumi po družbenih usmeritvah, se vkalkulirajo v ceno po minimalnih družbeno dogovorjenih stopnjah.
! 1. Za zagotovitev lastnih trajnih obratnih sredstev lahko delovna organizacija vkalkulira v ceno sotritev do 5 % vkalkuliranega dohodka. Tako vkalkulirana sredstva so namenska.
12. Sredstev za razširjeno reprodukcijo delovna organizacija ne bo vkalkulirala v ceno storitev, razen če se za to posebej dogovori na SIS za komunalno dejavnost Sežana.
22. avgusta 1986 — št. 27
URADNE OBJAVE
337
!V SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA !N DRUŽBENA SAMOZAŠČITA 9. č!en
Ph organizaciji in izvajanju sptošne tjudske obrambe in družbene samozaščite na področju komunatnih dejavnosti, bomo udeteženct tega Samoupravnega sporazuma izvajati nastednje natoge:
-	usktajevati načrte in programe razvoja komuntnih dejavnosti s kritenjnn potrebam, obrambe in zaščite z družbenopotitičnimi skup-nostmi in oboroženimi sitami,
koordinirati in usktajevati razvojne programe komunatnih dejavnosti s statišča obrambe in samozaščite s sosednjimi SIS-i za ceste,
—	prioritete izvajanja komunatnih dejavnosti bomo odtočiti tudi v sktadu s potrebami in zahtevami obrambe in zaščite
v izrednih razmerah in neposredni vojni nevarnosti se bo izvajanje natog tega sporazuma, usktajevato z navoditi, smernicami in sktepi Skupščine SR Stovenije ter njenih izvršitnih organov.
V. UKREP! ZA ODPRAVLJANJE MOTENJ NA PODROČJU OPRAVLJANJA POSAMEZNIH KOMUNALNIH DEJAVNOSTI
tO. čten
Na osnovi tastnih Snančnih programov Samoupravne interesne skupnosti za komunatno dejavnost občine Sežana se bodo izdetati tetni programi opravtjanja posameznih komunatnih dejavnosti. Detovna skupnost bo kvartatno obveščata organe upravtjanja Samoupravne interesne skupnosti za komunatno dejavnost o vsebini opravtjenih de! ter porabi ^edstev po posameznih dejavnostih.
VI NADZOR NAD IZVAJANJEM SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA I !. čten
Samoupravna interesna skupnost za komunatno dejavnost občine Sežana bo opravtjata nadzor nad opravtjanjem posameznih komunatnih dejavnosti, kvartatno spremtjata opravtjena deta na tem področju ter porabtjena sredstva za posamezno dejavnost.
!2. čten
Ta samoupravni sporazum pridobi pravno vetjavo z dnem, ko ga po predhodni javni razpravi sprejme in podpiše večina udetežencev.
!3. čten
Srednjeročni ptan Samoupravne interesne skupnosti za komunatno dejavnost občine Sežana, sprejme skupščina te Skupnosti po predhodni javni razpravi.
tjen v sktadu z družbenim ptanom občine Sežana za obdobje 1986—1990.
2.	čten
V	sktadu z ustavo je uvetjavtjen nov samoupravni sistem ptaniranja, v katerem smo detavci in detovni tjudje v temetjih organizacijah združenega deta in krajevnih skupnostih nositci procesa samoupravnega ptaniranja. Kot neposredni nositci funkcije ptaniranja samostojno sprejemamo svoje ptane in program razvoja, obtikujemo in sprejemamo skupno potitiko razvoja v interesnih in družbenopotitičnih skupnostih s pomočjo samoupravnega sporazumevanja. To pomeni, da mora priti do povezovanja med temetjnimi organizacijami — krajevnimi skupnostmi — samoupravnimi interesnimi skupnostmi.
3.	čten
Samoupravna interesna skupnost za vodno oskrbo Sežana organizira in povezuje detovne tjudi in občane na področju reševanja skupnih interesov in ima nastednje natoge:
—	zagotavtja občanom in detovnim tjudem ter detavcem v združenem detu kot uporabnikom vode pravico, da skupaj z detavci Kraškega vodovoda Sežana in Komunatnega podjetja It. Bistrica TOZD Vodovod na samoupravni način programirajo in ptanirajo razvoj vodne oskrbe na območju občine Sežana in zagotavtja zadostne kotičine vode v sktadu s svojimi potrebami in interesi ter v sktadu s sptošnimi družbenoekonomskimi citji
—	zagotavtja potrebna sredstva za dosego postavtjenih citjev,
—	zagotavtja organizirano in racionàino izgradnjo, uporabo in vzdrževanje vodoodkrbnih objektov in naprav, pri čemer pospešuje vse obtike postovnega sodetovanja ter združevanja deta in sredstev,
—	zagotavtja uporabnikom vode odtočujoč vptiv pri dotočanju namena in pogojev uporabe sredstev za vzdrževanje in gradnjo vodoo-skrbnih objektov in naprav.
—	sodetuje pri pripravah za sptošni tjudski odpor, pri organizaciji in izvajanju družbene samozaščite in civitne zaščite pri organizaciji in izvajanju samoupravne družbene kontrote.
4.	čten
V	samoupravni interesni skupnosti za vodno oskrbo Sežana detovni tjudje in občani zagotavtjamo in združujemo sredstva za uresničevanje skupnih interesov iz 3. čtena tega sporazuma v obtiki prispevka iz dohodka, katerega osnova za izračun je osebni dohodek, vktjučno z vsemi obveznostmi, ki se ptačujejo iz osebnega dohodka po stopnji 3.9 % ter v obtiki samoprispevka, ki je uveden na območju cete občine Sežana po stopnji 1,0% ter iz drugih virov.
Sežana, 28. maja t986
Seznam udetežencev tega samoupravnega sporazuma in njihovih pristopnih izjav k predmetnemu sporazumu se nahaja v arhivu Detovne skupnosti SIS za komunatno dejavnost občine Sežana.
SAMOUPRAVNA !NTERESNA SKUPNOST ZA VODNO OSKRBO SEŽANA
Naosnovi 113. in 116. čtena zakona o sistemu družbenega ptan.ranja in družbenega piana SR Stovenije (Ur. t. SRS št. 1/80) dotočd samoupravnega sporazuma in statuta Samoupravne mteresne skupnost, za vodno oskrbo Sežana
sktenejo
detavci v temetjnih organizacijah združenega deta in detovn.h Skupnostih. drugi detovni tjudje v samoupravnih organizaojah m Skupnosuh 'er občani v krajevnih skupnostih (v nadatjnjem beseddu udetezenc.)
SAMOUPRAVN! SPORAZUM
O	TEMELJIH PLANA SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUP
NOSTI
ZA VODNO OSKRBO SEŽANA ZA OBDOBJE 1986—199
I	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	čten
amoupravni sporazum o temetjih planaSamoupravne pnosti za vodno oskrbo Sežana za obdobje 9
II. OSNOVNE ZNAČILNOSTI DOSEDANJEGA RAZVOJA SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI ZA VODNO OSKRBO SEŽANA tN NJENE NADALJNJE NALOGE
5.	čten
Pozitivni rezuttat raziskav podtatnice na območju občine, so narekovati tej družbeno potitični skupnosti, da se primerno organizira za reševanje vodne oskrbe v občini Sežana. V ta namen je bita v decembru 1979 ustanovtjena Samoupravna interesna skupnost za vodno oskrbo Sežana.
Natoge skupnosti so:
—	Zagotavtjanja dodatnih vodnih kotičin na cetotno območje občine s poudarkom na primarni vodni oskrbi,.
—	Sktaden razvoj vodne oskrbe na cetotnem območju občine.
—	Usmerjanje in vodenje razvojne potitike vodne oskrbe sktadno z družbenimi ptani in razvojno potitiko v občini.
—	Odtočanje o načinu opravtjanja dejavnosti vodne oskrbe v občini preko pristojne komunatne organizacije združenega deta.
—	Združuje in usmerja pridobtjena denarna sredstva v prednostne natožbe na področju vodne oskrbe,
—	Opravtja še druge zadeve, ki so opredetjene z družbenim dogovorom, samoupravnim sporazumom in drugimi akti skupnosti.
Skupščina občine Sežana in skupščina skupnosti, sta poveriti investi-torstvo detovni organizaciji OZD Kraški vodovod Sežana s tem. da je Skupščina občine na seji vseh treh zborov imenovata koordinacijski odbor za izgradnjo primarnega vodovodnega sistema Brestovica — Lipa — Sežana, ki ga vodi izvršni svet Skupščine občine. Natoga koordinacijskega odbora je usmerjanje investitorja v odtočitvah pri investiciji. verifikacija vseh odtočitev investitorja na področju primarne vodne oskrbe, kakor tudi sprem! jan je investicijske natožbe v primarno vodno oskrbo.
pen*. 22. avgusta i9H6—št.65__________________________ primorske novice
338
URADNE OBJAVE
22 avgusta 1986 — §t. 27
Taka organiziranost vseh subjektov v občini Sežana je omogočita pospešen pristop k reatizaciji investicijskega primarnega vodovodnega sistema od Brestovice pri Komnu do Sežane.
6.	čten
S	temetji piana SIS-a za vodno oskrbo Sežana, je cetotna investicija primarnega vodovodnega sistema s spremtjajočimi objekti od Brestovice pri Komnu do Sežane razdetjena v osnovi na dve gradbeni fazi.
Prva gradbena faza, ki zajema črpatnico Ktariči. črpatnico Seta na Krasu, jekteni cevovodi 0 500 mm Ktaričev preko Set do R-111 v hribu Trstetj nad vasjo Lipa v dotžini ! 2.000 mt. katodno zaščito objektov in cevovoda, etektroenergetske objekte in instalacije za inštatarno moč 2 MW. signatni kabtovod in naprave za avtomatsko postuževanje vgrajenih strojnih in energetskih naprav, preventivno prečiščevanje vode. interfonijo in naprave za ščitenje objektov je zgrajen v tetih ! 98!—! 983.
Skupna vrednost investicije prve faze znaša din 396.409.000.
Druga gradbena faza, ki zajema zgraditev vodnega rezervoarja R-111 Lipa V=450mL jekten cevovod 0 500 od R-HI Lipa do Križa pri Sežani v dotžini !9.000mt. katodno zaščito cevovoda, signatni kabtovod in interfonija. ter spremtjajoče gradbene objekte in prečkanje drugih komunikacij je bita razdetjena v dve gradbeni etapi.
Prva gradbena etapa H. faze, ki je bita dograjena v tetu 1983 obsega vodni rezervoar Lipa III. V=450mL jekten cevovod 0 500mm od R-III Lipa do ceste Komen—Branik v skupni dotžini 5.000mt. katodno zaščito, signatni kabtovod. interfonija in spremtjajoče gradbene objekte.
din
Skupna investicija I. etape !!. faze znaša	!67.38! .600
Druga in tretja gradbena etapa H. faze. sta biti zgrajeni
v tetu !984 in obsegata jekteni cevovod 0 500 mm od
Komna preko Dutovetj do Križa pri Sežani v skupni
dotžini 14.000 mt. katodno zaščito, signatnim kabtom
in interfonijo s spremtjajočimi gradbenimi objekti in
prečkanji drugih komunatnih objektov
Skupna vrednost det 2. in 3. etape druge faze je	388.856.625
Končna vrednost cetotne investicije v obdobju !98!
do !984 znaša	952.647.225
7. čten
Zagotavtjanje denarnih sredstev za predmetno investicijo je poverjeno SIS-u za vodno oskrbo Sežana in investitorju OZD Kraški vodovod Sežana ob popotni podpori cetotne DPS in njenih organov združenega deta. detovnih tjudi in občanov.
Cetotno investicijsko natožbo je omogočito vodno gospodarstvo Stovenije preko Zveze vodnih skupnosti Slovenije. Območne vodne skupnosti Primorske Koper z nepovratnimi denarnimi sredstvi. Družbenopolitična skupnost občine Nova Gorica in SKIS Nova Gorica, združeno de to občine Sežana, detovni tjudje in občani občine Sežana s samoprispevkom, kreditnim potenciatom. republiških in zveznih denarnih zavodov ter btagovnimi krediti izvajalcev.
Finančno pokrivanje investicije:
din
.339.205
000.000
400.000
000.000
I FAZA Brestovica — Lipa ! 98 ! — 1983
-	S!S za vodno oskrbo	33
-	OV$ Primorske preko ZVSS
Sloveni je	i 00
— SK!S Nova Gorica	!5
-	Etektro Primorska TOZD Sežana !
-	Etektro Primorska
TOZD Nova Gorica	t	.000.000
6	— Geotoški zavod Ljubtjana
združena sredstva	6
7	—	Sptošna banka	Koper	kredit	!26
8	—	Narodna banka	Jugoslavije
VS Beograd	102.169.795
000.000
000.000
Skupaj din 396.409.000
9	— SGP Kraški zidar Sežana btagovni kredit
B. ! . etapa II. FAZE Lipa— Komen 1983 ! — OVS Primorska Koper preko ZVSS Stovenije
2	— JIK banka Beograd PE Koper —
kredit
3	— SGP Kraški zidar Sežana
btagovni kredit
11.500.000
! 67.38!.600
9!.435.900 10.000.000 65.945.700
C. 2. in 3. etape faze Komen — Križ pri Sežani !984
! — SIS za vodno oskrbo Sežana
2	— OVS Primorske Koper preko ZVSS
Stovenije — nepovratna sredstva
3	— Vodno gospodarstvo Stovenije
Odbor za melioracije — kredit
4	— Sptošna banka Koper
5	— Btagovni kredit izvajatcev
in denarnih zavodov
338.856.625
35.824.550
170.000.000
50.000.	000
34.000.	000
99.032.075
Vrednost cetotne investicije
952.647.225
Cetotna finančna konstrukcija stoni na združevanju sredstev združenega deta v občini Sežana in samoprispevku detovnih tjudi in občanov preko SIS-a za vodno oskrbo Sežana, nepovratnih denarnih sredstev vodnega gospodarstva Stovenije (ZVSS in OVS Primorska Koper), Kreditnih sredstvih denarnih zavodov in btagovnih kreditnih izvajatcev.
Cetotna finančna konstrukcija je nastednja:
Nepovratna sredstva:
din
t Lastna udetežba s sredstvi SIS-a za vodno oskrbo Sežana ! 98! — ! 984
2.	Lastna udetežba, nepovratna denarna sredstva vodnega gospodarstva Stovenije
(ZVSS in OVS Primorska Koper)
3.	SKIS Nova Gorica — nepovratna sredstva
4.	Etektro Primorska — TOZD Etektro Gorica nepovratna sredstva
5.	Etektro Primorska TOZD Etektro Sežana nepovratna sredstva
69.163.755
361.435.900
15.400.000
! .000.000
!.000.000
Nepovratna sredstva postavka !—5 skupaj
Krediti
6.	Geotoški zavod Ljubtjana
7.	Sptošna banka Koper
8.	Narodna banka Vojni servis Beograd
9.	Vodno gospodarstvo Stovenije odbor za melioracijo
!0. JIK banka PE Koper ! ! Btagovni krediti izvajatcev
447.999.655
6.000.000
160.000.000
102.169.795
50.000.000
10.000.000
176.477.775
Kreditna sredstva po različnih obrestnih merah
in rokih odptačit	504.647.570
VSEGA SKUPAJ 952.647.225
Razmerje vtaganj v predmetno investicijo kot cetoto je 47:53 % v korist kreditnih sredstev.
8. čten
din
V tekočem srednjeročnem obdobju !98! —1984 je bito iz združenih sredstev pri SIS-u za vodno oskrbo (3,9%
+ samoprispevek 1,5 %) poravnanih obveznosti za najete
kredite	210.786.000
ptanirana odptačita kreditov v tetu !985 znašajo	165.361.000
Odptačita 1981 —1985 skupaj 376.147.000
22. avgusta 1986 — št. 27
Neplačane obveznosti za najete kredite do 3!. !2. !9R4 in ki se prenašajo v naslednje srednjeročno obdobie 1986—! 990	'
^	.	znašajo skupaj 375.541.000
od tega odplačilo glavnice	272.436.000
in odplačila obresti po različnih obrestnih merah	!03 105 000
Skupna porabljena sredstva za primarno vodno oskrbo iz S!S-a za vodno oskrbo Sežana v srednjeročnem obdobju 1981 — 1985
445.310.755
9. člen
B. Objekti sekundarne vodne oskrbe
B. 1 Organiziranost prostora
Poleg SIS-a za vodno oskrbo in OZD Kraški vodovod, vključujemo v izgradnjo sekundarnega vodovodnega omrežja denarna sredstva, ki jih v ta namen dodatno združuje združeno delo in krajani, fizično delo delovnih ljudi in občanov, fizično delo pripadnikov JLA in MDB in dodatna namenska sredstva vodnega gospodarstva preko Območne vodne skupnosti Primorske Koper.
S takim pristopom smo v tekočem srednjeročnem obdobju 1981—1985 zgradili naslednje vodovodne objekte:
B. 2 Zgrajeni objekti
—	Vodovod Pregarje — Javorje — Obrov J 983—1984
Izdelan iz PEHD cevi 0 110 in 90 v skupni dolžini 5.064 m! z vodovodnim rezervoarjem R-11 Pregarje vsebine 200 m^ in raztežilnikom R 1 Javorje vsebine 60 mL
Skupna vrednost investicije din 30.591.789
Vodovod v krajevni skupnosti Brestovica 1982—1984
Izdelan iz PEHD cevi 0 ! 10.90 in 63 v skupni dolžini 7.980 m! z raztežilnikom RT Brestovica, rezervoarjem V=60m^ v Gornji Brestovici in hidrofomo postajo za vas Mošci.
Vrednost celotne investicije znaša din 29.798.570.
—	Povratni cevovov Seia — Brestovica — Kiariči 1981—1982
Izdelan iz JE cevi 0 113 v skupni dolžini 3.230 m! v skupni vrednosti
din 6.216.000.
—	Vzporedni cevovod Škrbina — Komen — Tomačevica 1983—1984
Izdelan iz PVC cevi 0 200 v skupni dolžini 6.000 m! z raztežilnikom pri Škrbini V=20m^ in priključkom za Komen 0 150 v dolžini 600 ml.
Skupna vrednost investicije znaša din 20.700.000.
—	Vodovod Sežana—Vrbo vije 1981
Sofinanciranje izgradnje vodovoda Sežana—Vrhovlje na odseku Sežana—Smetišče v skupni dolžini 2.300 ml v vrednosti din 3.560.000.
—	Delo pripadnikov JLA. MDB in krajanov na primarni in sekundarni vodni oskrbi v obdobju 198!—1985 din 40.561.172.
Skupna vrednost zgrajenih objektov je din 131.427.531.
Druge dejavnosti v okviru temeljev plana SIS-a v obdobju 1981—1985.
Temeljna naloga SIS-a za vodno oskrbo in OZD Kraški vodovod Sežana je aktivno delo na primarni vodni oskrbi. Poleg temeljne naloge pa imata SIS za vodno oskrbo in Kraški vodovod še naslednje naloge:
3.1.	Pomoč pri razreševanju vodne oskrbe v krajevni skupnosti s pripravo potrebne dokumentacije in strokovnim vodenjem izvajanja posamičnih del.
3.2.	Priprava strokovnih podlog in projektov za izgradnjo sekundarnega vodovodnega omrežja s ciljem, da se čimprej koristijo pridob-!jene vodne količine iz vodovodnega sistema Brestovica Sežana.
3.3.	Pravočasna pridobitev potrebne tehnične dokumentacije za na-dalnjo izgradnjo vodooskrbnih objektov.
3 4. Raziskave podtalnice na območju občine s sodelovanjem občinske in republiške raziskovalne skupnosti in drugimi sofinancerji (ZVSS in OVS)
3.5.	Razreševanje potreb po vodni oskrbi v izrednih razmerah (sušna
obdobja, elementarne nesreče in drugo).
3.6.	Dogovarjanje in zagotavljanje pokrivanja razlik v stros ! pn
dobivanja pitne vode.	.
3.7.	Sobnanciranje drugih skupnih komunalnih objektov m na avt opreme.
V	okviru teh nalog je bilo v obdobju 1981 - ! 985 v skladu s finančnimi možnostmi namenjenih skupaj din 89.807.653
V	letu 1981	din 4.471.920
V	letu 1982	din 6.891.913
URADNE OBJAVE
339
V	letu 1983	din 20.882.717
V	letu 1984	din 25.500.000
Po planu za leto 1985 din 32.061.103
Specifikacija porabljenih sredstev je razvidna iz zaključnih računov SIS-a po posameznih letih.
10.	člen
Program de! in nalog v letu 1985.
Program delovnih nalog na področju vodne oskrbe v občini Sežana za leto 1985 izhaja iz samoupravnega sporazuma o temelji plana SIS-a za vodno oskrbo za obdobje 1981 —1985.
Delovne naloge slonijo na dejanskih možnostih pokrivanja obveznosti SIS-a za najete kredite v preteklosti, zagotavljanja sredstev za amortizacijo, tehnično dokumentacijo za nadaljevanje de! na primarni vodni oskrbi (Sežana — Rodik — Kozina), pripravo tehnične dokumentacije in gradnjo sekundarnih vodooskrbnih objektov, sofinanciranju izgradnje oziroma obnovitve lokalnih vodnih virov in vodooskrbnih objektov v krajevnih skupnostih, zagotavljanju denarnih sredstev za pokrivanje stroškovnih razlik v ceni vode. pokrivanju stroškov v sušnih obdobjih in drugih izrednih pogojih, raziskave podtalnice ter drugi stroški.
Program de! in nalog
1.1.	Primarna vodna oskrba
— pripraviti vso potrebno tehnično dokumentaci-	din
jo za nadaljevanje de! na vodovodu Sežana —
Rodik — Kozina — Koper	20.000.000
Predračunska vrednost
— Pokrivanje obveznosti iz najetih kreditov za
primarno vodno oskrbo v preteklih	letih	185.400.897
SKUPAJ	205.400.897
1.2.	Sekundarna vodna oskrba Priprava tehnične dokumentacije za sekundarne vodovode Tomačevica Štanjel; Utovlje — Dobravlje — Kazlje — Avber — Ponikve; Volčji grad — Veliki do! državna meja; Škofi — Brje Gorjansko — državna meja; Vareje — Barka; pomoč pri projektiranju lokalnih vodovodnih objektov in vodnih virov v krajevnih skupnostih;
Predračunska vrednost
— Izgradna sekundarnih vodooskrbnih objektov po programu (Tomačevica — Štanjel. Podnanos — Senožeče; Vareje — Barka. Dolnje Ležeče — Naklo)
Predračunska vrednost
— Pomoč krajevnim skupnostim za reševanje vodne oskrbe iz lokalnih vodnih virov — Pokrivanje razlike v stroških proizvodnje vode
SKUPAJ	165.849.676
9.000.	000
140.788.573
4.000.	000 12.061.103
1.3.	Druge obveznosti
— Raziskave podtalnice (2.000.000), sofinanciranje vozi! za občinsko gasilsko zvezo (2.000.000), pokrivanje stroškov v sušnem obdobju (1.500.000), stroškov skupnih služb in samoupravnih organov SIS-a (2.036.427)
SKUPAJ druge obveznosti	7.536.427
Planirana realizacija skupaj	378.787.000
1.1., 1.2. in 1.3.
Predlagani viri financiranja 2.1. — SIS za vodno oskrbo
— Združevanje po stopnji 3,9% BOD — Samoprispevek ! ,5 % od OD
268.288.000
190.160.p00
78.128.000
2.2.	Vodno gospodarstvo Slovenije, nepovratna sredstva ZVSS in OVS Primorska Koper	62.999.000
2.3.	— Združeno delo in krajevne skupnosti
24.162.414
2.4.
Prispevke ob delu MDB in pripadnikov JLA 23.337.586 Predlagani viri skupaj	378.787.000
prÌ!R0rSk@ novice	Petek, 22. avgusta 1986 — Št. 65
Petek, 22. avgusta 1986 — Št. 65	PHIROrSkC !10VÌCC
URADNE OBJAVE
22. avgusta 1986 — št. 27
M
M
340
! ). čien
Prihodki S!S-a v obdobju !98! — !9H5 Na osnovi samoupravnega sporazuma o teme!jih piana S!S-a za vodno oskrbo Sežana, samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za obnovo in razširitev vodooskrbnih objektov v občini in aneksov v citiranem sporazumu in samoprispevka občanov so prihodki na-siednji:
3.! — Samoprispevek deiovnih ijudi in občanov po stopnji !,5% od OD po ietih:
skupaj
!9H!	i7.062.500
!982	29.959.500
!983	36.28S.000
!984	57.! 50.000
! 985 pian	78 ! 28.000
din
2! 8.588.000
3.2.	— Združevanje sredstev iz združenega deia po samoupravnem sporazumu po stopnjah !,3%, !,8%in3.9%od BOD iz
dohodka po ietih	skupaj 420.049.374
Ì98! stopnja !,3%	!8.6!0.957
!982 stopnja !,3%	25 !83.48!
!983 stopnja !,8%	45.352.407
!984 stopnja 3,9%	i40.742.529
!985 p!an stopnja 3,9%	i90.i60.000
Skupni prihodki S!S-a iz samoprispevka združevanje v obdobju ! 98 ! — ! 985
638.637.374
skupaj 535.245.035
din
! i8.3i8.02!
3.3.	— Drugi prihodki S!S-a po ietih !98! Vodno gospodarstvo Siovenije in drugi sofinancerji !982 Vodno gospodarstvo Siovenije
in drugi sofinancerji	5.585. ! 35
!983 Vodno gospodarstvo Siovenije
in drugi sofinancerji	! 05.893.064
!984 Vodno gospodarstvo Siovenije
in drugi financerji	! 94.949.8! 5
!985 pian Vodno gospodarstvo
Siovenije in drugi financerji ! !0.499.000
Skupaj 3.!. + 3.2. + 3.3.	!.!73.882.409
Skupaj odhodki postavka A + B	! .2! 4.443.58!
Deio krajanov + MDB + pripadniki JLD	40.56 !. ! 72
VODNA OSKRBA V PLANSKEM OBDOBJU !986—!990
Srednjeročni razvoj vodne oskrbe v občini Sežana v obdobju ! 986— ! 990 sioni na temeijnih izhodiščih ovrednotenega programa za doigoročno reševanje vodne oskrbe iz ieta ! 979— ! 980, ki sta ga spre-jeii skupščini Samoupravne interesne skupnosti za vodno oskrbo občine Sežana in vsi trije zbori skupščine občine Sežana.
Pospešenemu razreševanju vodne oskrbe v občini so biii v prejšnjem srednjeročnem obdobju podrejeni vsi napori s področja komunaine infrastrukture. saj je biia v ietih ! 98 ! — !985 vodna oskrba opredeijena kot prednostna naioga v vseh občinskih pianskih dokumentih. Ta na-ioga ostaja tudi v tem srednjeročnem obdobju kot ena prednostnih, saj je prav dokončna rešitev vodne oskrbe na ceiotnem območju občine pogoj za vsestranski gospodarski razvoj DPS občine Sežana.
!3. čien
Obstoječe stanje
Območje občine Sežana meri nekaj manj kot 700kmL Na tem območju živi 24.000 prebivaicev v ! 72 naseijih, združenih v 34. krajevnih skupnosti.
!z vodovodnega sistema v občini Sežana s katerim upravija in gospodari OZD Kraški vodovod Sežana je oskrbijenih 60 % deiovnih ijudi in občanov. Ostaiih 40% deiovnih ijudi in občanov se oskrbuje s pitno vodo iz iokainih površinskih vodnih virov in kapnic, ki v sušnih mesecih ne zagotavija niti minimainih vodnih koiičin za potrebe prebivaistva.
V občini Sežana je zgrajenih ! !9km primarnih vodovodov, 57 km sekundarnih vodovodov in 42 km terciainih vodovodov (razdeiiina mreža po naseijih).
Vsi primarni cevovodi, ki so biii podedovani in zgrajeni pred ietom !955, so poddimenozionirani in njihova propustnost ne omogoča normaino oskrbo s pitno vodo, požarno in tehnoioško vodo vsem na vodovodni sistem prikijučenim porabnikom vode. V srednjeročnem obdobju ! 98! — ! 985 je DPS Sežana pričeia s pospešeno izgradnjo primarnih vodovodnih objektov normaine vodooskrbne razmere vsem na vodovno omrežje prikijučenim porabnikom vode.
V ta namen so biii zgrajeni nasiednji primarni objekti:
—	Rekonstrukcija vodovoda po mestu Sežana z rezervoarji;
—	Povezava med rezervoarji v Sežani in cevovod do Križa pri Sežani;
—	Primarno vodno omrežje od Divače preko Lokve do Lipice z rezervoarji v Divači, Preiožah in Lokvi in črpainico za Preiože;
—	Rekonstrukcija zajetja Padež;
—	Brestoviški vodovod od Brestovice preko Lipe do Križa pri Sežani.
Na območju Kozine so biii zgrajeni nasiednji objekti:
—	V Gradišču pri Materiji rezervoar in cevovod;
—	V Baču pri Materiji rezervoar in cevovod;
—	Na Kozini rezervoar in cevovod preko rezbremeniinika nad Nasircem do naseija Nasirec. Miheie in Krvavi potok.
Na ostaiih območjih v občini so biie opravijene prenove vodovodov v okviru razpoiožijivih denarnih sredstev.
Skupna vrednost vioženih denarnih sredstev \ navedene objekte znaša !.2!4.443.58!din.
Družbeno poiitična skupnost občine Sežana mora preko S!S-a za vodno oskrbo Sežana v obdobju !986—!990 zagotoviti 375.54 ! OOOdin denarnih sredstev za pokrivanje anuitet za najeta kreditna sredstva v srednjeročnem obdobju !98! — !985.
S temi naiožbami smo dograditi dei primarnega vodooskrbnega sistema. ki omogoča normaino vodno oskrbo že prikijučenim porabnikom na vodovodno omrežje. Nismo pa povečati števiia potrošnih mest za katero je potrebno zagotoviti sekundarno omrežje s prikijučki novih porabnikov. Ta usmeritev je mogoča šeie v nasiednjem srednjeročnem obdobju.
Kijub vsem vioženim naporom v prejšnjem srednjeročnem obdobju niso opravijena sušna žarišča v občini $ežana, zato je tudi v tem srednjeročnem obdobju !986—!990 potrebno viagati v vodooskrbne objekte nadainje napore, da se ie-ta čimprej odpravijo.
!4. čien
Razvojne možnosti
Za odpravo sušnih žarišč občine Sežana v okviru doigoročnega načrta je potrebno v tem srednjeročnem načrtu zagotavijati denarna sredstva za nadainji razvoj vodne oskrbe kot siedi:
!. Nadaijevati z izgradnjo hrbtenice vodovodnega sistema Brestovica—Sežana do Rodika in Kozine kar pomeni zakijučeno ceioto deia vodovodnega sistema »Primorski vodovod«.
2.	Oskrbeti s pitno, požarno in tehnoioško vodo vsa naseija na širšem območju Senožeč.
3.	Nadaijevati z izgradnjo sekundarnega vodooskrbnega omrežja od Tomačevice preko Kobjegiave do Kobdiija (osrednji Kraški prede!, ki je brez vodovoda).
4.	Oskrbeti s pitno, požarno in tehnoioško vodo naseija na območju Vrhov.
5.	Zagotoviti dodatne vodne koiičine Kozini, njenemu širšemu za-iedju in Brkinom.
6.	Nadaijevati z izgradnjo vodooskrbnih objektov in cevovodov na območju Vremske doiine.
7.	Nadaijevati izgradnjo vodooskrbnih objektov na mejnem območju (Voičji grad—Veiiki do! in Škofi — Brje — Gorjansko).
8.	Postopno razreševati vodno oskrbo najjužnejšega območja občine Sežana od Kozine do Rakitovca.
9.	Pripraviti potrebno tehnično dokumentacijo za potrebe vodne oskrbe v občini.
Za reaiizacijo navedenega programa v srednjeročnem obdobju !986—! 990 je potrebno zagotoviti ! .359.628.9 iOdin denarnih sredstev po cenah 3!/!2-!984 s tem, da so v tem znesku vštete obveznosti S!S-a iz pretekiih iet.
Po sosednjem sistemu financiranja naiožb v vodne objekte v občini Sežana je ta prostor sposoben zagotoviti 894.2 !3.000din. Ostaia manjkajoča denarna sredstva v višini 465.415.9tOdin bo potrebno pridobiti preko nepovratnih sredstev ZVS in OVS, denarnih zavodov
22. avgusta 1986 — št. 27
URADNE OBJAVE
341
,n blagovnth kredttov -zvajalcev del. Za pokrivanje obveznosti za najete kredtte bo morala ta DPS združiti dodatnih 302.99l.990din. ki bremenijo planirana vlaganja v vodooskrbne objekte. Skupna vrednost naložb z odplačili najetih kreditov znaša din 1 .504.970.900.
!5. člen
Investicijska vlaganja v primarne vodooskrbne objekte v občini Sežana obsegajo prenovo obstoječih vodooskrbnih objektov, novogradnjo enovitega vodovodnega sistema v občini Sežana, s katerim gospodari in upravtja OZD Kraški vodovod Sežana in modernizacija tehnoloških postopkov za pridobivanje in distribucijo vodnih količin v potrošnjo.
V srednjeročnem obdobju ! 986— ! 990 je nujno nadaljevati z začeto izgradnjo vodovodne hrbtenice brestoviškega vodovodnega sistema od Sežane do Rodika in Kozine saj je le-ta opredeljen kot sestavni del Primorskega vodovoda v vseh planskih dokumentih.
1.	Predvidene prenove
Cevovod Nanos — Križ na odseku Sušet — Otošče in Padež — Gomje Ležeče jeklen cevovod 0 400mm ! = !.200m! s potrebnimi povezavami na črpalnice in zajetja ml 1.200 à 21.700
Prenove 26.040.000
din
26.040.000
11.	Predvidene novogradnje
a)	Odcep primorskega cevovoda
1.	Novogradnja tranzitnega cevovoda E 0 500 in 400 Sežana — Rodik in Rodik — Kozina s spremljajočimi objekti; — cevovod 0 500 in 0 400
m! 15.000 à 21.700	= 325.500.000
2.	Črpalnica Sežana za kapaciteto 1501/sek, kompletno z gradbenimi, obrtniškimi in instalacijskimi deli
ter strojno opremo in avtomatiko
kom 1 à 60.000.000	= 60.000.000
3.	Vodovodni rezervoarji V = 2000 m^ pri Sežani (Sablanica) s priključki in odcepi
kom ! à 42.000.000	= 42.000.000
4.	Vodovodni rezervoar V = 2000m^ pri Rodiku
kom ! à 42.000.000	= 42.000.000
Odcep skupaj = 469.500.000
b)	Ostali primarni vodovodi
5.	Vodovod na širšem območju Senožeč JE 0 125 PEHD 0 ! 10 in 0 90 s spremljajočimi objekti ml 5.000 à 6.880
6.	Vodovodni rezervoar V = 500 m^. kompletno
z gradbenimi, obrtniškimi in instalacijskimi deli kom ! à 10.500.000
7.	Vodovod Senožeče — Vrabče
JE 0 125 kompletno s spremljajočimi objekti m! 6.000 à 6.880
8.	Vodovodni rezervoar Vrabče
V	= 500 m3, komplet kom 1 à 10.500.000
9.	Vodovod Tomačevica — Štanjel z odcepi za Gabrovico, Coljava, Hruševico, Kobdilj
s spremljajočimi objekti, PVC in JE 0 200 m! 9.200 à 6.150
10.	Vodovodni rezervoarji Kobjeglava, Štanjel
V	= 200 m3, kompletno z gradbenimi, obrtniškimi in inštalacijskimi deli z opremo
kom 2 à 4.200.000 H Razbremenilniki V = 60 m3
kom 2 à 1.800.000 
34.400.000
10.500.000
41.280.000
10.500.000
51.580.000
8.400.000
3.600.000
Skupaj 222.660.000
Sekundami vodovodi
12.	Vodovod Grahovo Brdo — Dobravlje — Avber — Ponikve in odcep za Kazlje AC ali PVC 0 200 s spremljajočimi objekti m! 6.000 à 6.750
40.500.000
13.	Vodovod v Vremski dolini na potezu D. Ležeče —
Naklo, Gradišče — Brežec — Famlje — Gornje Vreme s spremljajočimi objekti in navezavo na Padeški vodovod v Dol. Vreme
ml 8.000 à 6.750	54.000.000
14.	Vodovod Volčji grad — Veliki do! in Volčji grad —
Brje — Gorjansko PEHD 0 ! 10 in :0
s spremljajočimi objekti
m! 13.000 à 6.750	87.750.000
	Skupaj	182.250.000
	Tercialni vodovodi	
15.	Po programih krajevnih skupnosti soudeležba S!S-a predvideno	17.637.910
15.	a Izgradnja vodovoda v starem spomeniško varovanem delu Štanjela	1.000.000
	Skupaj	18.637.910
E.	Raziskave podtalnice	
16.	Raziskave podtalnic na območju občine Sežana predvideno	15.000.000
	Skupaj	15.000.000
F.	Tehnična dokumentacija	
17.	Pravočasna priprava tehnične dokumentacije za vodno oskrbo v občini Sežana	50.000.000
	Skupaj	50.000.000
C.	Obveznosti SIS-a	
19.	Obveznosti SIS-a za pokrivanje anuitet iz najetih kreditov v obdobju 1981 —1985	375.541.000
	Skupaj	375.541.000
	REKAPITULACIJA	din
L	PREDVIDENE PRENOVE	26.040.000
H.	PREDVIDENE NOVOGRADNJE A) Odcep Sežana — Rodik — Kozina	469.500.000
B)	Ostali primarni vodovodi	222.660.000
C)	Sekundami vodovodi	182.250.000
D)	Terciarni vodovodi	18.637.910
E)	Raziskave podtalnice	15.000.000
F)	Tehnična dokumentacija	50.000.000
G)	Obveznosti S!S-a 1981 — 1985	375.541.000
H)	Obveznosti SIS-a za kredite	1986—1990	145.341.990
SKUPAJ
1.504.970.900
Planirana vlaganja v nadaljnjo izgradnjo vodooskrbnih objektov na območju občine so izračunana na podlagi izhodiščnih cen po stanju december 1984.
KONČNA REKAPITULACIJA
din
1.	Zbrana sredstva SIS-a	894.213.000
2.	Kreditna sredstva	307.765.910
3.	Obveznosti na kreditna sredstva	302.991.9po
	SKUPAJ	1.504.970.900
16. člen
FINANČNO POKRIVANJE NALOŽB 1986—1990 Razvoj vodne oskrbe v občini Sežana v obdobju 1986—1990 se vključuje v sistem družbenega plana občine kot prednostna naloga tega prostora s ciljem, da se realizira dolgoročni načrl vodne oskrbe po že sprejetih dolgoročnih planskih dokumentih v letih 1979—1980.
Sprejeti dolgoročni planski dokumenti za obdobje 198!—2000, omogočajo začasno razreševanje primarne in sekundarne vodne
-0
?
?r
hj
hj
M
<
(JO
c
5)
'C
oc
O'
(Z*
O'
(V)
M
M
342
URADNE OBJAVE
22. avgusta 1986 — št. 27
oskrbe na celotnem območju občine v sktopu prednostnih naložb v vodno oskrbne objekte, ki jih detovni !judje in občani dogovorijo po samoupravni poti preko Samoupravne interesne skupnosti za vodno oskrbo Sežana
V tem gradivu so nanizane in ovrednotene vodooskrbne naložbe za obdobje 1986—1990 v okviru razpotožtjivih realnih možnosti za njihovo realizacijo ob primerni sistemski ureditvi financiranja le-teh Izhajajoč iz sprejetih stališč na prvem zasedanju drugega sktica dcle-gatske skupščine SIS-a za vodno oskrbo, je vodna oskrba slehernega občana primarna naloga te družbenopolitične skupnosti do leta 2000.
Za doseganje tega cilja so vloženi vsi napori te družbenopolitične skupnosti, da ostane tudi v republiških planskih dokumentih za obdobje 1986—1990, vodna oskrba južno primorske regije kot prednostna naloga širše družbene skupnosti. Poudarek je dan na delno nerazvito obmejno in vododeficitarno območje, ki potrebuje pomoč pri realizaciji programa vodne oskrbe širše družbene podpore.
Pomoč širše družbene skupnosti je realno pričakovati ob vložitvi maksimalnih naporov delovnih ljudi in občanov občine Sežana v na-dalnji razvoj vodne oskrbe kot pogoj za normalen vsestranski gospodarski razvoj, osebni in družbeni standard
Prognoza financiranja izgradnje vodooskrbnih objektov na celotnem območju občine, sloni na nadalnjem združevanju dela in sredstev delovnih ljudi in občanov, pridobivanju nepovratnih denarnih sredstev širšega slovenskega prostora. Slovenskega vodnega gospodarstva preko domače območne vodne skupnosti Primorske v Kopru, fizični pomoči mladinskih delovnih brigad in pripadnikov JLA ter kreditnih sredstvih denarnih zavodov in blagovnih kreditih izvajalcev del.
PRIHODKI
—	Združevanje sredstev po stopnji 3,9% od BOD v združenem delu po Samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za gospodarjenje
z vodovodnimi objekti in napravami za obdobje od 1986 do 1990
—	Samoprispevek delovnih ljudi in občanov po stopnji ! % od netto dohodka
—	SR Slovenije preko vodnega gospodarstva Slovenije in OVS Primorske Koper
—	Kreditna sredstva denarnih zavodov in blagovni krediti izvajalcev
SKUPAJ	1.504.970.900
ODHODKI	
—	Obveznosti za najete kredite v obdobju 198! —	Obveznosti za najete kredite v obdobju	— 1985 375.541.000
1986—1990 — glavnica — Obveznosti za najete kredite v obdobju	307.765.910
! 986—1990 — obresti	145.341.990
— Lastna udeležba iz prihodka SIS-a za vodno oskrbo 676.322.000	
SKUPAJ	1.504.970.900
! 7. člen
Z realizacijo predloženega programa vodne oskrbe v obdobju 1986— ! 990 bomo v tej družbenopolitični skupnosti premagali stihije sušne odvisnosti od drugih dobaviteljev vode v vsa glavna naselja našega policentričnega razvoja z njihovo ožjo in širšo okolico, zagotovili nemoteno oskrbo z zdravo pitno, požarno in tehnološko vodo dodatnim 20% delovnih ljudi in občanov na območju naše občine na območju Krasa. Senožeč, Vrhov, Vremske doline in Kozine, kar pomeni, da bo v tej družbenopolitični skupnosti že leta 1990 oskrbovanih s pitno vodo 80% vseh živečih delovnih ljudi in občanov.
Realizacija tega programa zahteva vsestransko organiziran pristop temeljite strokovne predloge, racionalno koriščenje pridobljenih denarnih sredstev in gospodarno upravljanje z vodovodnim sistemom, kar je porok za dosego primernega standarda na tem področju komunalnih storitev.
18 člen
Udeleženci tega sporazuma se obvezujejo, da bodo sredstva iz 16. člena tega sporazuma namenili izključno za rešitev nalog po tem samoupravnem sporazumu.
III	ELEMENTI ZA OBLIKOVANJE CEN VODARINE
19.	člen
Uporabniki in izvajalci določamo naslednje elemente za oblikovanje cen vodarine:
1.	Pri oblikovanju cen se materialni stroški kalkulirajo po tržnih cenah upoštevajoč elemente in standarde za uporabo materialov, ki določajo pri Splošnem združenju stanovanjsko komunalnega gospodarstva Gospodarske zbornice Slovenije.
2.	Amortizacija se vkalkulira in obračunava po minimalnih stopnjah določenih z zakonom Za knjižno amortizirana osnova sredstev se obračunava amortizacija do dejanske iztrošenosti. Pri črpališčih, ki obratujejo nad 8 ur (v izmenah) dnevno, se obračunava amortizacija s povečano stopnjo glede na dejanski čas obratovanja.
3.	Stroški investicijskega vzdrževanja se vkalkulira in namensko uporabljajo v višini 30% obračunane amortizacije.
4.	Izdatki za sprotne potrebe varstva pri delu, strokovnega izobraževanja ter osebni prejemki delavcev se vkalkulirajo v ceno storitve po določbah internih splošnih aktov ob upoštevanju meri! določenih z vsakoletnimi družbenimi usmeritvami
5.	Strošek za reprezentanco in reklamo ni mogoče vkalkulirati v ceno storitev, oziroma se lahko vkalkulirajo največ do višine, ki je določena z družbenimi usmeritvami.
6.	Osebni dohodki se vkalkulirajo v ceno storitev skladno s samoupravnim splošnim aktom, vendar največ do višine, ki je dogovorjena s samoupravnim sporazumom o delitvi dohodka in osebnega dohodka podskupine dejavnosti.
7.	Obveznosti iz dohodka se vkalkulirajo v višini dejansko sprejetih obveznosti in po minimalnih stopnjah.
8.	Rezervni sklad se vkalkulira v višini 2,5 % od vkalkuliranega dohodka oziroma v višini, ki je določena z zakonom.
9.	Potrebna sredstva sklada skupne porabe se vkalkulirajo v višini sredstev na delavca v podskupini dejavnosti oziroma v višini, ki je opredeljena z družbenimi usmeritvami.
! 0. Obveznosti iz sklada skupne porabe ali iz čistega dohodka, ki so sprejete s sklenjenimi samoupravnimi sporazumi po družbenih usmeritvah, se vkalkulirajo v ceno po minimalnih družbeno dogovorjenih stopnjah.
11.	Za zagotovitev lastnih trajnih obratnih sredstev lahko delovna organizacija vkalkulira vcenostoritev do 5 % vkalkuli ranega dohodka. Tako vkalkulirana sredstva so namenska.
12.	Sredstev za razširjeno reprodukcijo delovna organizacija ne bo vkalkulirala v ceno storitev, razen če se za to posebej ne dogovori z uporabniki storitev v Skupščini samoupravne interesne skupnosti za vodno oskrbo Sežana.
[V SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
20.	člen
Pri organiziranju izvajanja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite na področju vodne oskrbe bomo udeleženci tega sporazuma izvajali naslednje naloge:
—	usklajevali načrte in programe razvoja vodne oskrbe s kriteriji in potrebami obrambe in zaščite z družbenopolitičnimi skupnostmi in oboroženimi silami,
—	koordinirali in usklajali razvojne programe vodne osk)be s stališča obrambe in zaščite s sosednjimi SIS-i za vodno oskrbo v regiji ter Območno vodno skupnostjo Primorske,
—	v izrednih razmerah in v neposredni vojni nevarnosti se bo izvajanje nalog tega sporazuma usklajevaloz navodili, smernicami in sklepi Skupščine SR Slovenije ter njenih izvršilnih organov.
V UKREPI ZA ODPRAVLJANJE MOTENJ NA PODROČJU VODNE OSKRBE
21.	člen
Na osnovi letnih finančnih programov Samoupravne interesne skupnosti za vodno oskrbo Sežana se bodo izdelali letni programi gospodarjenja z vodovodnimi objekti in napravami.
703.713.000
190.500.000 302.991.990 307.765.910
22 avgusta 1986 št. 27
URADNE OBJAVE
343
Strokovna stužba Skupnosti bo kvarta!no obveščata organe upravlja Skupnosti o vsebini opravtjenih de! na področju gospodarjenja z objekti in napravami ter o porabi sredstev za te namene.
y] NADZOR NAD IZVAJANJEM SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA
22.	čten
Samoupravna interesna skupnost za vodno oskrbo Sežana bo opravita nadzor nad izvajanjem programa gospodarjenja z vodovodnimi objekti in napravami ter nad porabo sredstev za te namene.
23.	čten
Ta samoupravni sporazum pridobi pravno vctjavo z dnem, ko ga po predhodni razpravi sprejme in podpiše večina udeteženccv.
24.	čten
Srednjeročni ptan Samoupravne interesne skupnosti za vodno oskrbo Sežana sprejme skupščina te Skupnosti po predhodni javni razpravi.
Sežana. 29. maja !986
tovna organizacija Rižanski vodovod Koper (v nadatjevanju Rižanski vodovod) v sktadu s Pravitnikom o pogojih za dobavo in odjem vode iz sistema Rižanskega vodovoda Koper (v nadatjevanju — pogoji) in v sktadu z vetjavnimi tehničnimi in drugimi predpisi.
2.	čten
Dotočbc tega pravitnika obvezujejo vse udetežence pri ptaniranju, projektiranju, izdetavi tehnične dokumentacije, izdaji sogtasij v upravnem postopku, gradnji, nadzoru, vzdrževanju in uporabi vodovodnih objektov in naprav, ki jih upravtja ati prevzema v upravtjanje Rižanski vodovod. Pri tem je potrebno upoštevati še vse ostate vetjavne tehnične in druge predpise ter normative, ki urejajo to področje.
3.	čten
Vodovodni sistem je sestavtjen iz:
a) magistratnega omrežja in naprav
—	objekti za hranjenje, transport in čiščenje vode, ki so pomembni za oskrbo več občin ati regije,
—	tranzitni cevovodi od črpatišča ati zajetij do primarnega omrežja,
—	vodna črpatišča, prečrpatišča, zajetja in naprave za čiščenje ter pripravo vode, ki stužijo več občinam ati regiji.
Seznam udetežencev tega samoupravnega sporazuma in njihovih pristopnih izjav k predmetnemu sporazumu se nahaja v arhivu De-tovne skupnosti $1$.
OBČtNA KOPER
DO RIŽANSKI VODOVOD KOPER
V sktadu s Pravitnikom o pogojih za dobavo in odjem vode iz sistema Rižanskega vodovoda Koper (Ur. objave št. tO/85) je detavski svet detovne organizacije Rižanski vodovod Koper, sestavtjen iz detegatov detavcev, detegatov uporabnikov in predstavnikov družbenopotitične skupnosti sprejet na seji dne 29. jutija 1986
TEHNIČNI PRAVILNIK DELOVNE ORGANIZACIJE RIŽANSKI VODOVOD KOPER
Tehnični pravitnik vsebuje nastednja pogtavja:
! SPLOŠNE DOLOČBE H TEHNIČN! NORMATIV!
1 Križanja
2.	Odmiki
3.	Gtobine
4.	Dimenzije in materiati cevovodov
5.	Zaščita vodovoda
6.	Vgradnja armatur
7.	Dobavna višina
8.	Naprave za zviševanje in zniževanje ttaka
9.	Požarna zaščita !0.Jaški
! L Označevanje vodovodnih naprav !2. Popravita okvar
III.	IZDAJANJE SOGLASIJ IN KONTROLA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE
IV	PRIKLJUČITEV NA VODOVODNI SISTEM v. NADZOR. TEHNJČNJ PREGLED !N PREVZEM V UPRAVLJANJE VL MERtTEV PORABE VODE L Meritno mesto 2. Vodomeri
VII	PREKINITEV DOBAVE VODE IN ODSTRANITEV PRIKLJUČKA
VIII	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
L SPLOŠNE DOLOČBE
1. čten
S tem pravitnikom se ureja tehnična izvedba m uporaba vodovo ^ objektov in naprav, ki jih upravija ati jih bo prevzeta v upravtjanje
b)	primarnega omrežja in naprav:
—	omrežje in naprave, ki stužijo za oskrbovanje dveh ati več stanovanjskih ati drugih območij v ureditvenem območju nasetja (industrijskih območij, turističnih območij) kot so: vodnjaki, črpatišča, prečrpatišča, zajetja,
—	naprave za čiščenje in pripravo vode na primarnem omrežju,
—	vodohrami,
—	cevovodi od črpatišč ati zajetij dò sekundarnega vodovodnega omrežja in vodohramov,
—	cevovodi med posameznimi stanovanjskimi ati drugimi območji v ureditvenem območju nasetja (industrijski območji, turističnimi območji, manjšimi nasetji),
c)	sekundarnega omrežja in naprav:
—	omrežje in naprave za neposredno priktjučevanje porabnikov na posameznem stanovanjskem ati drugem območju, (industrijsko območje, turistično območje, manjše nasetje),
—	omrežje in naprave za preprečevanje požara (hidrantna mreža),
—	omrežje za vzdrževanje javnih površin,
—	črpatišča in naprave za dvigovanje ati reduciranje ttaka na sekundarnem omrežju,
—	naprave za čiščenje in pripravo vode na sekundarnem omrežju,
d)	priktjučkov s katerimi se odjematci priktjučujejo na vodovodni sistem in ga sestavtjajo:
—	priktjučni sktop na sekundarno omrežje,
—	dovodna cev,
—	venti! pred vodomerom in
—	vodomer
Meja med vodovodnim sistemom oziroma priktjučkom in odjemat-čevo vodovodno napetjavo je spoj med vodomerom in ventitom po vodomeru. Venti! po vodomeru in jašek za vodomer sta det odjematčeve vodovodne napetjave.
4.	čten
Vodovodni sistem poteka pravitoma po javnem oziroma družbenem zemtjišču. Kjer poteka po zemtjišču, ki je v zasebni tasti, mora biti v zemtjiški knjigi vknjižena stužnost vodovoda na posameznih parcetah.
Vodovodni sistem mora imeti urejeno investicijsko in tehnično dokumentacijo v sktadu z Zakonom o graditvi objektov.
Za zgrajeno vodovodno omrežje se mora izdetati kataster vodovodnih naprav.
H. TEHNJČNJ NORMATIV)
Ì. Križanja
5.	čten
Pri gradnji vodovoda je potrebno pri vsakem križanju z obstoječimi komunatnimi in drugimi vodi (kanalizacija, plinovod, toptovod, električni vodi, PTT vodi itd.) upoštevati sogtasje upravtjatca obstoječega voda.
344
URADNE OBJAVE
22. avgusta 1986 —št. 27
Pri gradnji ostatiti komunalnih in drugih vodov, ki križajo obstoječi vodovod morata investitor in izvajalec upoštevati pogoje dotočene v sogtasju, ki ga izda Rižanski vodovod v sktadu s tem pravitmkom. Za vsako križanje se mora izdelati projekt izvedenih de! (izvršni načrt).
6.	č!en
Minimaim odmik pri križanju vodovoda s komuna!nimi in drugimi vodi je 0.5 m. ne g!ede na to a!i poteka vodovod izpod a!i iznad drugega voda.
7.	č!en
Pn križanju z že!eznico. magistra!no a!i drugo cesto, kjer ni možna ustrezna g!obina. mora vodovod do 0 ! 50 v dolžim do 5 m potekati v betonski zaščitni cevi, nad to do!žino v armirani betonski kineti in nad tem profilom v prehodnem propustu.
V	vsakem primeru se mora upoštevati posebne pogoje uprav!ja!ca že!eznice oziroma ceste.
Pn krtžanju z železnico mora biti jek!en a!i !itože)ezni cevovod katodno zaščiten.
8.	č!en
Križanja vodovoda s komunalnimi in drugimi vodi morajo potekati čimbo!j pravokotno, kot ne sme biti manjši od 45°. Križanje je potrebno utrditi, da se prepreči posedanje terena.
9.	č!en
Prepovedana je zaščita osta!ih komuna!nih in drugih vodov s položi-tyijo v standardne vodovodne cevi.
2.	Odmiki
!0. č!en
Objekti morajo biti odmaknjeni najmanj 3 m od vodovoda, drevesa pa 2 m V kolikor situacija na terenu ne dopušča tega odmika je potrebno v vsakem primeru posebej določiti pogoje in način izvedbe.
! 1. člen
Ostali komunalni in drugi vodi morajo biti ne glede na globino in način izvedbe oddaljen) od vodovoda minimalno 1.5 m. V kolikor situacija na terenu ne dopušča take oddaljenosti je potrebno v vsakem primeru posebej določiti pogoje in način izvedbe
12.	člen
Odmik vodovoda od grezntc in drugih deponij s škodljivimi snovmi je najmanj 5 m. s tem da vodovod v nobenem primeru ne more služiti kot drenaža.
3.	Globine
13.	člen
Minimalna globma vodovoda do temena cevi znaša do 0 ! 00 1 m. nad tem profilom pa 1,2 m
14.	člen
Maksimalna globina vodovoda ne sme presegati 3 m do temena cevi, razen na izjemnih mestih, kjer to ne dopušča konfiguracija terena.
4.	Dimenzije in materiat cevovodov
15.	člen
Standardni nazivni premen cevi, ki se uporabljajo v vodovodnem sistemu so:
a)	za vodovode, razen priključkov:
—	jekleni: 100, ! 50. 200, 250, 300, 400. 500, 600, 700, 800, 900. 1000, 1200, 1600
—	litoželezni: 100, 150, 200, 250, 300, 350. 400
—	PEHD, PELD: DN 63, 90. ! 10. 160. 180, 225
—	PVC: DN 90. 110. 160, 225, 280, 315
—	AC: 100, 150, 200, 250, 300, 400, 500, 600
—	armirani poliester (GRP): od 100 naprej,
b)	za priključke:
—	PEHD. PELD: DN 32. 40, 50, 63, 90, ! 10
—	PVC: DN 110, 160, 225, 280, 315
—	titožetezni. !00, 150, 200, 250, 300, 400
—	jetdeni: 90, )00, )50. 200, 250, 300, 400
Izjemoma se lahko uporabljajo tudi drugi nestandardni profili cevi pri popravilu in obnovi že obstoječih cevovodov.
5.	Zaščita vodovoda
16.	člen
Vodovod mora biti zgrajen tako, da ga je možno na vsakem mestu in v vseh vremenskih pogojih vzdrževati.
17.	člen
V	primerih, ko vodovod poteka pri križanju izjemoma pod kanalizacijo je potrebno izdelati projekt križanja, za katerega se mora pridobiti soglasje Rižanskega vodovoda in sanitarne inšpekcije.
Pri križanju morajo biti spoji na kanalizaciji in vodovodni cevi maksimalno oddaljeni. V vsakem primeru je potrebno pridobiti soglasje sanitarne inšpekcije.
18.	člen
Zaščita vodovodne cevi z armirano betonsko kineto z montažnimi pokrovi se izvede tam. kjer je potrebno prestreči mehanske obremenitve in kjer teren ne dopušča pogrezanje cevi. Sidranje vodovodne cevi z obbetoniranjem se uporablja le tam, kjer je potrebno prestreči hidrodinamične sile. pri tem pa spoji ne smejo biti obbetonirani.
19.	člen
Vodovod lahko poteka v kolektorju z ostalimi komunalnimi in drugimi vodi le izjemoma. Poteka naj spodaj, cev pa mora biti prekrita do temena s peskom, da ne prihaja do rosenja.
Kolektor mora imeti zagotovljen odtok vode in zagotovljene izhode v sili.
20.	člen
Jekleni in litoželezni vodovodi morajo biti katodno zaščiteni. Pri tem se mora upoštevati vplive energetskih naprav.
21.	člen
V	primeru, ko odjemalec uporablja tudi lastni vir vode mora biti ta vodovodna napeljava fizično ločena od napeljave, ki je priključena na vodovodni sistem.
6.	Vgradnja armatur
22.	člen
Zasuni se vgrajujejo v vodovodno omrežje neposredno z zasutjem in z zaščitno garnituro za odpiranje do vključno profila 0 200, nad tem profilom se vgrajujejo v betonski jašek.
23.	člen
Vsi sekcijski zasuni (zasuni. ki razmejujejo posamezna omrežja) nad 0 500. morajo imeti vgrajen obtok z obtočnim ventilom. Tako zasun kot obtočni ventil morata biti opremljena s kolesom.
24.	člen
Elektromotorni sekcijski zasuni in lopute morajo biti opremljeni z enofaznim motorjem in priključno vtičnico za pogon z agregatom. Vsak mora imeti tudi ročni pogon.
25.	člen
Zasuni ali lopute morajo biti obvezno vgrajeni na vsakem odcepu iz primernega ali sekundarnega omrežja, na vsakem priključku za hidrant, ki je vgrajen na cevovodu večjem od 0 150, zračniku, blatniku, čistilnem kosu in pa neposredno na vodovodnem sistemu, tako da je možno kontrolirati posamezne dele omrežja.
26.	člen
Priključki morajo biti izvedeni z navrtalnim oklepom z ventilom, če pa se izvedejo iz T kosa morajo imeti zasun takoj na odcepu
27.	člen
Nepovratne ventile se vgrajuje za vodomerom, da se prepreči povratek tople vode oziroma onesnaženje vodovodnega sistema iz odjema!-
22 avgusta 1986 — št. 27
URADNE OBJAVE
345
čeve vodovodne napeijave in povsod tam. kjer se mora preprečiti praznjenje vodovoda, kadar ni zadostnega t!aka.
28.	č!en
Čistilne kose se mora obvezno vgraditi pred vodomeri večjimi od 0 40(6/4.).
uh	Kt=;
29.	č!en
Na vseh mestih, kjer se v vodovodih !ahko nabira zrak. morajo biti vgrajeni zračniki.
4'!	'f!
30.	č!en
Na najniijih točkah vodovoda morajo biti vgrajeni blatniki oziroma izpusti, izpust blatnika mora biti opremljen z žabjim poktopcem.
3!. č!en
Za odjem vode za pranje utic. zalivanje parkov, prevoz vode. gradbena dela. javne prireditve, ipd. so na vodovodnem sistemu določena odjemna mesta opremljena z zasunom, vodomerom, nepovratnim ventilom in hidrantom.
7.	Dobavna višina
32.	člen
Dobavna višina je višina tlaka v vodovodu na odjemnem mestu. Odvisna je od hidravličnega stanja vodovoda in porabe. Načeloma se v posameznih tlačnih conah na sekundarnem omrežju gibljejo tlaki od 2 do 6 barov, oziroma do največ 8 barov.
Za vsak objekt se v soglasju k lokaciji ali najkasneje v soglasju k gradnji določi dobavno višino, ki je odvisna od lokacije objekta in hidravličnega stanja vodovoda.
8.	Naprave za zviševanje in zniževanje (laka
33.	člen
Naprave za zviševanje tlaka (hidroforji in druge naprave) so de! odjemalčeve vodovodne napeljave in se priključujejo preko vmesnega rezervarja v katerega priteka voda preko vodomera in ventila s plava-čem.
Direktno priključitev se v nobenem primeru ne dovoljuje.
34.	člen
Rezervar pred hidroforno napravo mora biti zaprt in se mora odzra-čevati preko filtrov. Pritok vode mora biti nad nivojem vode, tako da ne more priti do povratnega sesanja, če se izprazni vodovod.
35.	člen
Odjemalčeva vodovodna napeljava v kateri je priključena hidro-foma naprava mora biti razvejena tako, da je tisti de! objekta, ki je lahko oskrbovan direktno iz vodovodnega sistema ločen pred rezervoarjem.
36.	člen
Naprava za zviševanje tlaka ne sme vključevati kompresorja, iz katerega lahko zrak prinaša olje.
37.	člen
Na vodovodnem sistemu se za znižanje tlaka vgrajujejo raztežilniki.
38.	člen
Pri posamezni priključitvi na vodovodni sistem v katerem je tlak nad 6 do 8 barov je potrebno tlak zmanjšati z reducimim ventilom, ki se vgradi v odjemalčevi vodovodni napeljavi izven vodomernega jaška.
9.	Požarna zaščita
39.	člen
Voda iz vodovodnega sistema se uporablja tudi za gašenje požarov. Naprave, ki so v ta namen vgrajene so hidranti, požarni rezervoarji, hi-drantno omrežje, požarni mimovodi in oznake hidrantov.
40.	člen
Hidrante se praviloma vgrajuje v sekundarno omrežje na razdalji 80—150m, kjer poteka vodovod skozi gosto naseljeno področje. Minimalni profil cevi na katerega se priključuje hidrante je 0 100
4!. člen
Hidranti so lahko podtalni ali nadtalni. Praviloma se vgrajuje podtalne, razen kjer požarna inšpekcija zahteva nadtalne.
42.	člen
Vsak hidrant mora imeti odvod vode iz ohišja. Telo hidranta mora biti obsuto s peskom, ki se pri zmrzovanju ne sprejema z ohišjem. Glava podtalnega hidranta mora biti od najmanj 10 do največ 30cm pod niveleto cestne kape.
43.	člen
Dostopnost do hidranta morajo zagotoviti uporabniki, oziroma upravljalci površin, kjer se hidrant nahaja, vzdržuje pa jih Rižanski vodovod.
44.	člen
Pozami rezervoarji so objekti uporabnikov za zaščito pred požarom in akumulacijo vode za izredne razmere. So de! odjemalčeve vodovodne napeljave. Imeti morajo zagotovljeno menjavo vode, ki preprečuje razvoj bakterij.
45.	člen
Interna hidrantna omrežja so de! odjemalčeve vodovodne napeljave. V njih mora biti zagotovljeno kroženje vode.
46.	člen
(e ima odjemalec majhno porabo vode in istočasno večje hidrantno omrežje se izvede priključek s kombiniranim vodomerom, ali se ob vodomeru izdela mimovod (bypas), ki se ga v primeru požara odpre. Mimovod je zaprt s plombiranim zasunom. ki je označen in lahko dostopen.
Poraba vode mimo vodomera, razen v primeru požara ni dovoljena. Porabniku se obračuna za čas od zadnje kontrole, po prilogi tega pravilnika.
47.	člen
V zelenicah morajo biti cestne kape za hidrante obbetonirane v velikosti 50cmx50cm in 20cm nad terenom.
48.	člen
Vsi hidranti in zasuni v mimovodih so označeni z rdečo tipsko tablico, na kateri je naveden profil vodovoda, profil hidranta in dve smeri površinske oddaljenosti.
M. Jaški
49.	člen
Na vodovodnem sistemu so jaški za armature, merilni jaški, kontrolni jaški in vodomerni jaški, ki so obdelani v poglavju o meritvi porabe vode.
50.	člen
Dimenzije in lokacije jaškov določi projektant. V dnu morajo imeti poglobitev in odtok. Vstopna odprtina mora biti dimenzije najmanj 60x60cm, s pokrovom težke izvedbe, oziroma lahke, kjer ni večje obremenitve. Opremljeni morajo biti z vstopnimi železi oziroma lestvijo. (e je potrebno, morajo imeti za demontažo armatur posebno odprtino, ali pa mora imeti jašek strop iz armiranobetonskih gredic in plošč, ki jih je mogoče odstraniti.
Cev mora iz jaška izstopati tako, da se zaradi vpliva terena (posedanja ipd.) ne poškoduje.
Praviloma jašek ne sme biti na prometni površini, pristopen pa naj bo z avtodvigalom.
11. Označevanje vodovodnih naprav
51.	člen
Sekcijski zasuni, ki ločujejo tlačne cone in hidranti morajo biti označeni s tipskimi tablicami.
52.	člen
Potek cevi v vodovodnem sistemu je označen s smerniki. To so betonski drogovi, ki segajo od temena cevi do višine 30cm nad terenom. Postavljeni so na horinzoltalnih in vertikalnih lomih cevi.
URADNE OBJAVE
12. Popravita ohvar
$3. člen
Kdor povzroča škodo na vodovodnem sistemu je dolžan povrnit) stroške popravila in iztečene vode. Stroški popravila zajemajo porabljen material, prevoz in porabljen čas povečan za ! 00 % zaradi prekinitve drugega dela in organizacije novega.
54.	člen
Povzročitelj škode je dolžan plačati tudi iztečeno vodo po tabeli, ki je v prilogi pravilnika. Iztečena voda se obračuna po ceni za gospodarske potrošnike.
55.	člen
Prejšnja dva člena ne posegata v zakonske določbe o odškodninski odgovornosti.
!H IZDAJANJE SOGLASIJ !N KONTROLA TEHNIČNE DO KUMENTACME
56.	člen
Rižanski vodovod izdaja soglasja:
—	k prostorskim izvedbenim aktom,
—	za pridobitev lokacijskega dovoljenja, za pridobitev gradbenega dovoljenja,
—	za pridobitev uporabnega dovoljenja,
—	v drugih primerih na zahtevo stranke ali upravnih in drugih organov.
57.	člen
Postopek za izdajo soglasja za pridobitev lokacijskega dovoljenja se začne na pismeno zahtevo stranke, kateri mora biti priloženo:
—	situacija z vrisanim objektom v merilu 1:200 do 1:2880,
—	osnovni podatki o namembnosti objekta in o predvideni porabi vode.
Od stranke se lahko v posameznem primeru zahteva še dodatno dokumentacijo, ki je potrebna, da se določijo pogoji v zvezi z lokacijo in vodno oskrbo objekta.
58.	člen
Soglasje k lokaciji vsebuje pripombe in pogoje za lokacijo objekta, možnost vodne oskrbe in pogoje priključitve na vodovodni sistem, tlačne razmere, odmike od vodovoda, pogoje križanja z ostalimi komunalnimi in drugimi vodi, ostale pogoje za zaščito vodovoda in pogoje določene z Odlokom o varnostnih pasovih za zaščito vodnih virov.
59.	člen
Postopek za izdajo soglasja za pridobitev gradbenega dovoljenja se začne na pismeno zahtevo stranke kateri mora biti priloženo:
—	lokacijsko dovoljenje,
—	situacija z vrisanim objektom v merilu 1:200 do 1:2880,
—	projekt objekta.
—	projekt zunanje ureditve (na vpogled).
Po potrebi se lahko od strank zahteva še:
—	projekt inteme vodovodne instalacije (na vpogled),
—	projekt priključka,
—	podatke o tehnološkem postopku in odpadkih oziroma nevarnih snoveh v proizvonji,
—	izračun požarne obremenitve in drugo dokumentacijo.
60.	člen
Soglasje k gradnji dotpolnjuje pogoje iz soglasja k lokaciji glede na ugotovitev dejanskih razmer na terenu in izpolnitev prejšnjih pogojev. Vsebuje še pripombe in pogoje za gradnjo objekta, možnost vodne oskrbe glede na morebitne spremembe pogojev, potrebne vodovodne objekte in naprave in druge pogoje.
61.	člen
Obrazec za soglasje k lokaciji in k gradnji je v prilogi tega pravilnika.
62 člen
Soglasje za pridobitev uporabnega dovoljenja je potrdilo, da so upoštevani pogoji predhodnih soglasij in da ni zadržkov s strani Rižanskega vodovoda za uporabo oziroma obratovanje objekta.
22. avgusta 1986 —§t 27
63.	člen
Tehnično dokumentacijo za vodovodne objekte in naprave se lahko izdela le na podlagi projektne naloge, ki se naroči pri Rižanskem vodovodu. Pri izdelavi tehnične dokumentacije se morajo upoštevati tudi določbe tega pravilnika. Izdelana tehnična dokumentacija se mora predložiti Rižanskemu vodovodu v pregled in potrditev. Pregled se izvaja v skladu s Pravilnikom o kontroli tehnične dokumentacije.
Navedeni postopek velja tudi za večje priklučke, v skladu s pogoji soglasja k lokaciji, ozrioma gradnji objekta.
64.	člen
Investitor vodovodnih objektov in naprav je praviloma Rižanski vodovod. Pri gradnji, kjer Rižanski vodovod izjemoma ni investitor, je obvezen strokovni nadzor s strani strokovnih služb Rižanskega vodovoda.
!V. PR!KLJUČ!TEV NA VODOVODN) S!STEM
65.	člen
Stalni priključek se izvede na podlagi pismene zahteve stranke, kateri mora biti priloženo:
—	gradbeno dovoljenje in kopija soglasja k gradnji,
—	situacija z vrisanim objektom v merilu 1:200 do 1:2880,
—	projekt inteme vodovodne instalacije in zunanje ureditve (če to ni bilo priloženo v postopku za izdajo soglasja),
—	soglasje za prekop cestišča in soglasje lastnikov parcel preko katerih poteka priključek,
—	za kmetijske priključke se mora predložiti še ustrezna soglasja oziroma mnenja pristojnega upravnega organa.
Za čas gradnje se izvede začasni priključek, stalni priključek se izvede po izpolnjevanju predpisanih pogojev.
66.	člen
Na podlagi pismene zahteve stranke za priključek se opravi ogled na terenu, kjer se določi natančno lokacijo merilnega mesta in izdela predračun.
V ponudbi za izdelavo priključka se določi trasa, lokacijo merilnega mesta, rok izvedbe, predračun stroškov izvedbe, nadzora, posnetka, priključitve in vnosa v evidenco.
67.	člen
Na podlagi sprejete ponudbe investitor in Rižanski vodovod skleneta pogodbo o izvedbi priključka, v kateri se določi medsebojne pravice in obbveznosti.
68.	člen
Gradbena dela izvede investitor, montažna dela pa Rižanski vodovod po tipskem projektu, ki je priloga tega pravilnika. Pri večjih priključkih s fazoni in armaturami je potrebno izvesti gradbena dela pred montažnimi, pri manjših priključkih s fitingi in armaturami pa se pristopi k montaži preden je vodomerni jašek gradbeno končan.
V. NADZOR, TEHN!(N! PREGLED !N PREVZEM V UPRAV LJANJE
69.	člen
Gradnjo ali rekonstrukcijo vodovodnih objektov in naprav, ki jo izvaja katerikoli investitor oziroma izvajalec in bodo prešli v osnovno sredstvo Rižanskega vodovoda, nadzira Rižanski vodovod ah strokovna organizacija, katero le ta pooblasti.
70.	člen
Nadzor obsega preverjanje izpolnjevanja določil tega pravilnika in ostalih veljavnih predpisov. V kolikor se ugotovi odstopanje, Rižanski vodovod ne prevzame v upravljanje objekt ali naprave do odstranitve pomanjkljivosti.
71.	člen
Na podlagi izjave izvajalca o dokončanju de! se razpiše interni tehnični pregled na katerem sodelujejo strokovne službe Rižanskega vo-
22 avgusta 1986 — št. 27
URADNE OBJAVE
347
dovoda, izvajatec in investitor in katerega namen je preveriti upoštevanje pogojev sogtasij, sktadnost s tehnično dokumentacijo, usktaditev statišc in odstranitev pomanjktjivosti za tehnični pregted. ki ga razpiše pristojni upravni organ.
72.	č!en
Osnovni pogoj za sprejem v upravtjanje kateregakoli vodovodnega objekta ati naprave je pridobitev uporabnega dovotjenja.
Kjer uporabno dovotjenje ni potrebno (gradnja na podtagi prigtasi-tve det), je pri prevzemu obvezno dostaviti Rižanskemu vodovodu zapisnik o dezinfekciji in bakteriotoške izvide, katastrski posnetek in projekt izvedenih det.
V! MERtTVE PORABE VODE 1. Meritno mesto
73.	čten
Gtede na tokacijo in način izvedbe dctimo meritna mesta na:
—	jašek za gtavni in odštevatni vodomer izven objekta,
—	jašek za gtavni vodomer v objektu,
—	zidna niša v objektu dostopna z zunanje strani za gtavni in pomožni vodomer.
74.	čten
Največja oddatjcnost meritnega mesta od sekundarnega omrežja je pravitoma 6 m, ko pa to ni mogoče izjemoma največ t2m.
75.	čten
V	primerih, ko ni možna izvedba jaška izven objekta (stara mestna jedra) je izjemoma dopustna izvedba jaška v objektu ati zidna hiša. Locirana morata biti na statno dostopnem mestu, kjer ni nevarnosti zatit ja jaška s fekatijami in odptakami, dostopna za deto pri montaži in de-montaži vodomera. Locirana morata biti čim btižje zunanji strani. Zidna niša mora imeti s strani vrata z zapahom vetikosti stranskih dimenzij niše in odprtino za odvod vode z drenažo.
76.	čten
Dimenzije in način izvedbe meritnih mest so dotočene v tipskih načrtih, ki so pritoga tega pravitnika.
77.	čten
V	meritnem mestu se vgradi zaporedoma v smeri toka vode:
a)	na priktjučku s fitingi in armaturami: dvojno koteno, ptombiran venti!, vodomer, nepovratni venti!, venti! z izpustom,
b)	na priktjučku s fazoni in armaturami: zasun, čistitni komad. FF ustrezne dotžine, vodomer, FF ustrezne dotžine, nepovratni venti!, zasun.
78.	čten
V	meritnem mestu mora biti cev vsaj 20cm od dna na nositcih a konzotah.
2. Vodomeri
79.	čten
Na vodovodnem sistemu katerega upravtja Rižanski vodovod se vgrajuje samo tipke horizontatne vodomere z bobenčkom ati tipske kombinirane vodomere domače proizvodnje.
S"?""	1." J..-'. ;
Dimenzijo vodomera dotoči Rižanski vodovod na podtagi makst-matne in minimatne predvidene porabe. V kotikor se kasnejša dejanska poraba raztikuje od predvidene, Rižanski vodovod preuredi meritno mesto na stroške odjematca. Uporabtjajose nastednje standardne dimenzije vodomerov: !3mm (t/2*), 20mm (3/4«), 25mm (!«). 30mm (5/4«), 40mm (6/4) in kombinirani vodomeri: 50mm, 80mm, tOO mm, 150 mm.
. K-i, -7"	^	'	' 1	" !	'	<	'- *
Vn PREK!N!TEV DOBAVE VODE !N ODSTRAN!TEV PR!KLJUČKA
8t. čten
Odjematcu se prekine dobava vode v primerih, ki so dotočeni v 24. čtenu pogojev. Prekinitev je začasna do odprave vzroka prekinitve. Pre prekinitev se izvede tako, da se odjematcu odstrani vodomer, odjema-tec pa je dotžan ptačati stroške demontaže in ponovne montaže.
82.	čten
Odjematec tahko pismeno naroči odstranitev prik!jučka, ki se izvede . tako, da se odstrani poteg vodomera in ventita tudi dovodna cev do priktjučnegasktopa na sekundarnem omrežju in vzpostavi nazemtjišču prvotno stanje. Stroške odstranitve ptača odjematec, ki opravi tudi vsa gradbena deta.
"/K
VHL PREHODNE )N KONČNE DOLOČBE
83.	čten
Obstoječe vodovodne objekte in naprave, ki so že v upravtjanju Rižanskega vodovoda in niso grajeni oziroma vgrajeni v sktadu s tem pra-vitnikom, ne ogrožajo pa detovanja vodovodnega sistema niti v tehničnem niti v sanitarnem smistu, se sanira postopoma, kotikor to dopuščajo tetno ptanirana sredstva enostavne reprodukcije.
84.	čten
Odjematčeve vodovodne naprave, ki ne ustrezajo dotočbam tega pravitnika se mora sanirati v roku 3 mesecev po pismenem ob*vesti!u Rižanskega vodovoda.
85.	čten
Vsa izdana sogtasja do dneva uvetjavitve tega pravitnika ostanejo v vetjavi, pri izvedbi pa je potrebno upoštevati tudi dotočbe tega pravitnika.
86.	čten
Tehnični pravitnik se objavi v Uradnih objavah. Pritoge so na vpo-gted na sedežu Rižanskega vodovoda.
87.	čten
Tehnični pravitnik začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Koper, 29. juti ja t986
Predsednik detavskega sveta ŠARKANJ JADRAN, t.r.
348
URADNE OBJAVE
22. avgusta 1986 - §t. 27
Na pod!agi ! 5. č!ena zakona o urbanističnem pianiranju (Uradni !ist SRS, št. ! 6/67, 27/72 in 8/78). v zvezi z H. č!cnom zakona o urejanju na-se!ij in drugih posegov v prostor (Uradni iist SRS. št. !8444) in 273. č)ena statuta občine Koper je izvršni svet skupščine občine Koper na seji dne !0. juiija !986 spreje! nas!ednji
SKLEP
!.
Dovoii se manjši odmik od zazidainega načrta Ankaran !, in sicer tako. da se na severozahodni strani parceie št. ! 362/60 k o. 0 ! -tra zazi-da!no parceio po zazidainem načrtu Ankaran ! št. 2 predvidi za gradnjo vkopanega posiovncga prostora — deiavnice.
2.
Ta sk!ep začne ve!jati nas!ednji dan po objavi v Uradnih objavah. $t.: 330-! 7/70 Koper. Ì0. juiija !986
Predsednik izvršnega sveta MiLAN VERCAN. i. r.
Na podiagi ! 3. čiena zakona o urbanističnem pianiranju (Uradni iist SRS. št. Ì6/67. 27/72 in 8/78), v zvezi z M. čicnom zakona o urejanju na-seiij in drugih posegov v prostor (Uradni iist SRS. št. Ì8/84) in 273. čiena statuta občine Koper je izvršni svet skupščine občine Koper na seji dne !0. juiija !986 spreje! nasiednji
SKLEP
!.
Dovoii se manjši odmik od zazidainega načrta Žustema !! in sicer tako. da se deino spremeni trasa ceste »C« od km ! ,2 daije po projektu
invest biroja Koper se v zvezi s tem ukine zazidaina parceia št. 83 in se dei, ki ga ne zajame sprememba ceste pripoji k parceii št. 8!-82
2.
Ta skiep začne veijati nasiednji dan po objavi v Uradnih objavah $t.: 330-Ì/72.
Koper, !0. juiija !986
Predsednik izvršnega sveta MiLAN VERGAN, i. r.
Na podiagi ! 3. čiena zakona o urbanističnem pianiranju (Uradni iist SRS, št. ! 6/67,27/72 in 8/78). v zvezi z 8. čienom zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni iist SRS, št. 18/84) in 273. čiena statuta občtne Koper je izvršni svet skupščine občine Koper na seji dne )0. juiija !986 spreje) nasiednji
SKLEP
1.
Dovoii se manjši odmik od zazidainega načrta Žustema ii. in sicer tako, da se na parceii št. 84 dopusti kota venca objekta na višini 40.00 ter etažnost K + P + 1.
2.
Ta skiep začne veijati nasiednji dan po objavi v Uradnih objavah.
$t.: 330/!-72
Koper. !0. juiija !986
Predsednik Izv ršnega sveta MILAN VERGAN !. r.
22 3vgust3 1986 št. 27
URADNE OBJAVE
349
bt



;
'! n
!	< h, Ì
^ !

( i !	! . ^
F !




i ^
))'< l;'l
!-t	! '	^	'	*!'*

:t t<
tu 11
. '	' T

t* t:.
t!)( /
*f'
' - ! <







rf ; i ^ !
! 'f
! .

>t/!
i!^
t '


214
URADNE OBJAVE
350




\
'