Siev io. Posamezna Številka stane 1 Din. ¥ liMiiMl v aedeffo ne li јмаагП na Leto LL Narafoiaa_ za državo SHSi do preklical a) po počU meaeBco Din 1< k, dostavljen j nt dom meneča» 12 za inozemstvo! ме*в'Л1о.......Dis » — Sobotna izdaja; ss t Jagoslavljl.....Din 20 t tnozemaHn....... 40 mm Оава lasaratom : Ш Boostolpsa uniansli maO o|laal po Din. in Din. 1-50, veliki oglasi aad 45 an rt-' Itna po Bi». 2 —, pobUm * po D'à. 'i'—. Pri т«фа iivsMi popaat Tabaja vsak taa iavaemii : 0D0dal|ka In dnova po praa-alkn ob V nti zjatraj. _ Uredniživo ia v Kopitarjevi illei itov. В/Ш. Koxoplai bo no vračajo; notranžirana plaroa so ne sprejemajo. Breda. telet. šiv. SO, nprava. itv. 328. Političen Ust za slovenski narod. Oprava jo v Kopitarjevi al. 8. — Набпп роМае кгап. IlaMfanske it. 8S0 an naročnino la il. 349 (a oglase ■agreb 38.011, s»rajev.7!jS3, praVTribuna« je za vele-srbske volivce objavila tele zahteve vele-6rbov: 1. Država naj se imenuje ; Kraljevina Srbija«. 2. Državni jezik je srbski jezik cirilice. Od tega se ne sme prav nič odstopiti v Sloveniji, kjer je najbolj treba izvesti edin-stvo državnega jezika in pisma. To naj bi veljalo tudi za vse knjige in časopise in šolstvo. 3. Upravna razdelitev zemlje mora biti zasnovana na najstrožjem načelu centralizma. 4. Treba prepovedati vse politične stranke in organizacije, ki bi bile osnovane na plemenskem ali verskem temelju in bi hotele vzdrževati in krepiti današnjo nacionalno razcepljenost v narodu. Te odredbe se morajo kot sestavni del vstaviti v kazenski zakonik in kaznivi čin se mora označiti za zločin veleizdaje. Tako agitirajo velesrbi v Srbiji. Pri-bijemo, da se v vseh srbskih pokrajinah ni našel en radikalski list, ki bi bil »Tribuno« zavrnil in jo desavuiral. V Slovenijo bi se seveda noben srbski radikalec ne upal s tako infamnim programom, v Sloveniji jo treba pokazali drugo lice, malo licemersko, četudi še tako slabo našemljeno, kakor je proglas »Narodne radikalne stranke Srbov, Hrvatov in Slovencev«, nabit te dni po ljubljanskih ulicah. Čujtel Ta proglas je tiskan v slovenščini, v latinici in vabi Slovence k pristopu z nazivom >dragi bratje Slovencih. Ponuja Slovencem >široko samoupravo«, čisto enako, kakor govore demo-kratje in samostojneži, ki so z istimi besedami skušali preslepiti slovensko ljudstvo, ko sc mu skuhali centralistično ustavo. Ta centralistična ustava pa nudi tako »široko samoupravo«, da bo n. pr. o slehernem nabavljanju kakega učitelja odločeval centralistični minister presvete, ko se ta ustava, sedaj deloma na papirju, izvrši, samoupravna okrožja po bodo samo sklepala, Izvršiti t>a ne bodo mogla ničesar, ker se bedo vse iuance stekale v »centralno« blagajno, hI koder se od milijonov vračajo samo »pa-"ec. Delovanje teh radikalnih centralistov ra povzdigo kulture v Sloveniji, ki jo tudi obljubljajo v svojem proglasu, se kaže v tem, da niti slovenske univerze ne morejo In nočejo vzdržati, ker je po krivici demokratskega eksponenta v finančnem odboru del tozadevne postavke v proračunu, dasi v narodni skupščini odobren, naknadno izginil iz proračuna. Radikalska vlada zna pač najti fonde za novo oboroževanje, za vzdrževanje treh svojih časopisov v Sloveniji in za neštete druge radikalske in srbske potrebe, borih 400.000 dinarjev za slovensko univerzo v Ljubljani, ki notabene kmalu ne bo več slovenska, pa nima. Ta dvoličnost je za vse centralistične stranke značilna. Prav nič pa ne dvomimo. da b;> slovensko ljudstvo brez razlike stanov znalo pri volitvah enkrat za vselej v Sloveniji s centralisti obračunati, zavedajoče se, da se je treba pri sedanjih volitvah 3 vso silo zavzeti za avtonomijo Slovenije in že s tega vidika okrepiti nositeljico in pred stavit eljico slovenske avtonomije, Slovensko ljudsko stranko. Vsako cepljenje avtonomisličnih glasov bi pomenilo namo slabljenje uspeha avlonomiatičnega programa, nsaka podpora demagoških frakoj in strančic, ki nastajajo ob vsakih novih volitvah vsled ambicije posameznih ča^tihlep-nfžev in koristolovcev, pa drobljenje enotne avtoromistične fronte ta vsa Slovenijo. POSVETI IN GROŽNJE. Praga, 13. jan. (Izv.) Minister za narodno brambo Udržal je poročal v republikanskem klubu o vojaškem gibanju na Mažarskem ter je ob tej priliki povdarjal, da je češkoslovaška vojska pripravljena za vse slučaje. Bratislava, 13. jan. (Izv.) »Slovenska Politika poroča, da vzdržuje v Pragi izhajajoči mažarski list ;Pragay Magyar Hir-ïap : direktne zveze z mažarskirn poslancem Kompesem, ki je Horthyjev zaupnik in eden izmed voditeljev probujajočih se Mažarov. Ugotovilo se je, da je bila bogata božična priloga tega lista tiskana v bu-dimpeštanski tiskarni Szozat, ki izdaja tudi iredentislične letake za Slovaško. Praga, 13. ian. (Izv.) Zunanji minister dr. Beneš je imel posvetovanje s predsednikom parlamenta Tomaškom radi sklicanja odseka za zunanje stvari, v katerem bi poročal o zunanjem položaju. Odsek se bo bržkone seslal prihodnji teden. Bukarešta, 13. jan. (Izv.) Bukareški list »Lupta« izjavlja z ozirom na ponovne mažarske provokacije napram državam male antante, da se ne bo mogoče izogniti Uradna mafarska trditev. Mažarski dopisni urad objavlja glede J dogodkov na mažarsko-romunski moji od i pristojne strani, da so mažarske vojaške oblasti ugotovile nastopno: >V noči na 9. t. m. so Romuni oddali 30 do 40 strelov vzhodno od Lokoshaze, poleg pristave Kin-czig, na mažarsko patrolo, ki je opravljala svojo redno pohodno stražno plužbo nn BeSJa, BELJE SE NAMERAVA PRODATI ALI DATI V NAJEM. Belgrad, 13. jan. (Izv.) Zadnje dni se je mnogo pisalo o posestvu Belje, o uvozu in izvozu ter o drugih vprašanjih go-spodarsko-finančnega značaja. Ker so bile vse vesti negotove, je skušal vaš dopisnik dobiti informacijo na meroclajnem mestu. Posestvo Belje predstavlja za državo velik vir dohodkov, ako bi bilo urejeno, kakor je treba. V trm slučaju pa drži princip, da prinašajo kmetijske posesti v državni režiji monogo manj kakor v zasebni, ker so državni sistem birokracije pri taki posesti ne more dobro izvesti. R a (litega bo ministrski svet. dal lo imetje v zakup ali je bo prodal. Kar se tiče prodaje, jc to kočljiva ;-tvar, ker bi se v tem slučaju potreboval konsorcij z velikim kapitalom, a tudi konsorciji niso najbolj zanesljiva stvar. Prodaja bi se mogla izvesti tudi na ta način, da bi se posestvo razparceliralo med male posestnike ali kmete proti dolgoletnemu brezobrestnemu posojilu. Ako bi se dalo v najem, bi država dobila na leto 100 milijonov čistega dobička, dočim so sedaj v proračunu proračun jen' dohodki samo na - GRE ZA REPARACIJE. okupaciji Mažarske, ako bodo še nadalje trajale negotove razmere, da pa bo ta okupacija za Mažarsko veliko bolj tragična kakor je bila leta 1919. Dunaj, 13. jan. (Izv.) »Abendu poro- j ca v zvezi r. vestmi o napetosti med malo antanto in Mažarsko, da so se danes v krogih žitnih trgovcev razširile vesti o velikih nakupih ovsa na inozemski račun. Istotako se poroča o velikih nakupih usnja za inozemstvo. Usnje je večinoma določeno za Mažarsko in Poljsko. Pariz, 13. jan. (Izv.) Belgrajski dopisnik »Malina« poroča, da se bo vršila v Bukareštu ali v Belgradu konferenca zunanjih ministrov male antante. na kateri so bo razpravljalo o stališču male an-ii.vite napram repa ~acijsk emu vprašanju. Razpravljalo se bo tudi o nvoblèmu bližnjega vzhoda, kakor tudi o stališču napram Mažarski. Note Poincareja, ki so bile pred kratkim izročene v Pragi, Bukarešti in v Belgradu, bodo služili; za podlago posvetovanju o repa raci jskem vprašanju. mažarskem ozemlju več kot slo korakov toetran meje. Patrola je na strele odgovorila. Na mažarski strani ni bilo ranjencev. V noči od 10. nu 11. t. m. so Romuni streljali na islo pal rolo, ki pa na strele ni odgovorila. Drugega obmejnega dogodka ni bilo v zadnjem času.« 10 milj. Din, ki pa jih bo težko dobiti. Glede gospodarstva na imetju Belje jo kontrolna komisija finančnega ministrstva predložila p:ročilo, da je upravitelj Ant. Kristan popolnoma nesposoben in da je njegovo pofelovanje škodljivo za državo. Po mnenju finančnega ministra dr. Stojadino-vića to ne drži, ker so ee dohodki v času Kristanovega upravit .djstva p .večali in se je položaj zboljaal. To je bilo precej težko doseči pri odjemalcih, ki jih je imelo podjetje. Eden teh odjemalcev je uradniška zadruga, ki dob va od tvcrnice sladkorja bhigo proti znatnemu popustu, vsled česar primanjkuje tvornici tudi obratnega kapitala. Glede tega popusta je finančni minister dr. Stojadincvić mnenja, da bi bilo najbolje, ako bi se ta popust v višini 26 odštet, zaračunal v proračunu med izdatke. Kristanovo ostavko je minister sprejel, ker je mnenja, da je to najboljši izhod iz te afere, in je razpisal natečaj. Po pogodbi je Kristan zahteval 3% provizije od dohodkov imetja. Vsota je pretirana in bo zmanjšana. PREHRANA PASIVNIH KRAJEV. O prehrani pasivnih krajev je izjavil finančni m mister, da ne da novih kreditov, ker sodi, da zadostuje vsota 56 milijonov dinarjev za povoljno rešitev tega vprašanja. Od te vsote se je nakazalo belgrajski občini 15 milijonov dinarjev, ostalo pa se bo razdelilo posameznim organizacijam za nabavo živil. Razen tega je sklenil gospodarsko finančni komite, da naj nakaže mi- nisrtstvo za pravosodje 5 in pol milijona dinarjev iz sekvestriranib posesti za izplačilo vojne odškodnine v Srbiji in Črni gori. Nadalje je monopolska uprava dovolila, da se za 7 in pol milijona dinarjev nabavijo živila za sadilce tobaka v Dalmaciji proti obračunu pri žetvah v prihodnjih letih. Ministrstvu za javna dela je izdano pooblastilo za nakasilo predujema 3 mili- jonov dinarjev na račun poprave cest, da se preskrbi prebivalstvo v Dalmaciji in Hercegovini z delom. S tem so se mobilizirala vsa sredstva, ki so se mogla v ta namen uporabiti. Kot se smatra, bodo zadostovala za Bosno. Hercegovino, Dalmacijo in Črno goro. Glede Slovenije sodi minister, da tam sedaj ni ♦ake potrto. PADEC DINARJA. G Iode pfti'Ca kurza dinarja ni za lova taka, kakor se opisuje. V posebni bilanci banke se nahaja zanimiva postavka, r'a se je državni dolg povečal ше-se<4i decembra za 130 milijonov diaarjev. To pa ni točno, ker gre tu za onih 130 milijonov iuarjev, ki jih je dr. Kumanudi vrnil Narodni banki in ki jih je potem vrnila na zahtevo dr. Stojadinoviea. Ne ta način je nastala omenjena postavka, ki • no pomenja ničesar dru^oga, kakor da se je vzpostavilo stanje dolgov, kakor je bilo za ministrovanja dr. Kumn nudi ja. Dr. Stojadinovio po lastni izjavi ni napravil novih dolgov, temveč je ie izplačal vse tekoče pogodbe in dobave, s čemer je le pomagal domači industriji, pri kateri se je samo naročalo, ničesar pa plačalo, tako da so morala mnoga podjetja omejiti svoj obrat. VPRAŠANJE IZVOZA. Te ilni je rešilo finančno ministrstvo tudi vprašanje izvoza nekaterih predme tov. Tako je bilo rešimo vprašanje izvoza mlinskih izdelkov na način, da se more od 100 kg tuje pšenice izvoziti 7" kg mo ko brez plačnniu carine. Na ta riačin bodo dobili delo naši mlini, ki so vsled poman jkanja dela morali odpuščali uradnike in delavce. Glede otrobov je. ugotovljeno, fin jih je veliko in da se kvarijo. Po dosedanji praksi se je dovoljeval izvoz spomladi, ko je zanje sezona že minula. Vsled tega je odrejeno, da se izvozna carina za otrobe zniža na 25 dinarjev za 100 kg. Nadalje je sklenjeno, da so dovoli izvoz suhe rezanice sladkorni pese, ki je je pripravljene 170 vagonov :ra izvoz. Ta izvoz je dovoljen brez carine oh zagotovit', i tuje valute. Rešeno je tudi vprašanje izvoza hrastovih pragov za železnice, ki se brez vsake carine Jahko izvozijo, ako se odstopi državi na ^snkn dva praga 1 komad v naturi. Finančni minister namerava ustaviti vsa pooblastila glede Uvoza živil po sedanjem sistemu brez carin, kakor hitro bo p;v. krbljona Dalmacijja, ker sodi, da je v dr z; ; vi dovolj živil. Prt uvozu žita bodo ostale v veljavi dosedanje naredbe. BLEROVO POSOJILO RAZVELJAVLJENO Glede Blerovega posojila so po izjavi vse krožeče vesli resnične. Blerova skupina ni izpolnila svojih obveznosti, zato odpade tudi vsaka obveznost napram njej. Na* vest, da Blerova skupina ni izpolnila svojih obveznosti, je prejela naša država ve i" ponudb iz inozemstva, iz česar se vidi, »ia inozemstvo zaupa v našo državo, zlasti, nesporazum z Blerovo skupino ni nastal radi nelojalnosti z nase strani, temveč' s strani Blerove skupine. Radi padca dinarja v Curihu je finančni minister mnenja, da to ni posledica naših gospodarskih razmer, temveč političnih. Zlasti zadnje vesti, ki so se razširile glede oboroževanja in mobilizacije, so pripomogle, da je padel dinar. Minister jo povdarjal, da so tozadevno vesli pretirane in neresnične. DRAGINJ SivE u\> aDE ZA DUHOVŠČINO. V zadnjem času sc je govorilo, da finančni minister noče izvršiti sklepa fi rančnega odbora glede izplačila povišanih draginjskih cloklad duhovnikom. Te vesti ni o resnične, ker je inančni mini eter že podpisal sklon finančnega odbora ter se seda.i nahaja v računskem oddelku in bodo doklade iz;dačnne v najkrajšem času. ZLATA ZALOGA. V finančnem ministrstvu pričakujejo, da bomo dobili od zlate podlage Avstro Ogrske banke 15 milijonov zlatih kron, ki nam pripadajo. Prvo zalogo, ki jo je dostavila Avatro-Ogrska banka, je dr. Kuraa- 5EOV0TEC, Зед Tï. JafltftrJa ÎWSL njeno dele nagradila. K tej noHd prhiaJia >Obzor< pristnvek, da more Hrvatski blok Se manj predstavljati enotno fronto napram Evropi in Belgradu, ako že ne obstoja niti pri volitvah, ker ravno pri volitvah se mora pokazati enotna fronta. Nasprotniki pri volitvah aa bodo težko sporazumeli, ko bodo končana. 8EJA DRŽAVNEGA ODBORA. Belgrad, 13. jan. (Izv.) Danes je imel sejo državni odbor, ki je razpravljal, koliko občin bajskega trikota naj se priključi soraborski ali subotiSki županiji. Ker se državni odbor ni sporazumel, je vso zadevo poslal ministrstvoma za pravosodje in notranje stvari v izjavo ter bo o njej še enkrat razpravljal na prihodnji seji, ki bo v pondeljek. STRAH PRED PROTICEVO LISTO. Belgrad, 13. jan. (Izv.) Ker je večina ministrov odšla iz Belgrada na agitacijo, ni bilo danes seje ministrskega sveta, na kateri bi se imelo razpravljati o političnem položaju in zlasti o sporu med Pašićem in Protiôem. Protičev sklep je vplival na vse radikalne kroge porazno. Kakor kažejo vsa znamenja, bo skušala radikalna stranka doseči sporazum s Protićem. V kolikor pa je vaš dopisnik poučen, bo Stojan Protić ostal pri svoji odločitvi. CENTRALISTIČNO PLAČILO. Belgrad, 13. jan. (Izv.) Danes je bil podpisan ukaz, s katerim se imenuje za velikega župana v tuzlanskem okrožju Ahmetbeg Delterdarović, za velikega župana v travniškem okrožju pa Hadžibeg Kapetanović. POZIV ČLANOV FINANČNEGA ODBORA. Belgrad, 13. jan. (Izv.) Te dni je finančni minister poslal vsem članom finančnega odbora poziv, naj pridejo takoj v Belgrad k sejam finančnega odbora. drž:-ve napram njim. Naposled se je vršila razprava o bogoslovnem sememi-T ki je bilo radi italijanske okupacije premeščeno iz Zadra v Split. Ravnotako se je razpravljalo o deškem semenišču v Zadru, ki je sed. j -adi italijanske okupacije z nrto. Na posvetovanju se je po ilarjala tudi 1 onfiskacija šol v Vojvodini ter ne! drugih cr-.kve-nih ustanov za ku^urne svriie. Razpravljalo se je tu 'i o novem verskem proračunu za 1 .1923-24 tev so se nredlagali nekateri popravki. Razprave so se vršilo v znamenju vzajemne naklonjenosti za-stopn .o / cerkve in države. DR. RAŠIN. Praga, 13. jan. (Izv.) Ranjeni minister dr. Rašin je prejel v sanatori u mnogoštevilne cvetlične darove. Minister je izrazil željo, naj bi se darovalci raje spominjali z darovi zlatega zaklada češkoslovaške republike. V ta namen je sedaj otvorila državna zakladnica poseben urad. VPOKLICI POD OROŽJE V ITALIJI. Rim, 13. jan. (Izv.) Vojno ministrstvo je pozvalo pod orožje rekrute drugega semestra letnka 1902, ki stanujejo v evropskih državah in ob sredozemski kotlini, iz-vzemši Rusijo. VIZUMI V ITALIJI ODPRAVLJENI. Rim, 13. jn. (Izv.) Kakor poročajo listi, bedo s 15. januarjem odpravljeni vizumi. Med Italijo in Francijo ostanejo še nadalje v veljavi potni listi. Popoln mir oB Rufiri. ZASEDBA BOCHUMA. Paria, 18. jan. (Izv.) Kakor poroča > Matin«, se bo zasedba Bochuma izvršila po načrtu, M ga je Izdelal maršal Foch, bržkone v nedeljo, ko se izvrši nova razpo-redba čet. Ta dragi del operacij bo imel poseben pomen, ker se bo omogočilo francoskim, belgijskim in italijanskim inžener-jem razširiti nadzorstvo nad plavži ln železno produkcijo v ruhrskem ozemlju. Čete se bodio utaborile severnovzhodno, vzhodno ln južnovzhodno od Bochuma. Dort-mund ln Barrnen ostaneta izven zasedenega pasu. VOJAŠKE OPERACIJE KONČANE. Berlin, 13. jan. (Izv.) Po došlih vesteh se v okrajih Trier in Koln nadaljujejo premikanj., čet. Včeraj je došlo v okraj Essen 9 vojaških vlakov s četami in živili. Tekom včerajšnjega dne je bilo postavljenih 20.000 vagonov za premog. Promet premogovnih vlakov za Italijo ee vrši dalje. London, 13. jan. (Izv.) Evening News objavlja izjavo generala Dégoutta n'egove-mu poročevalcu v Dusseldorfu. General je izjavil, da je vojaško gibanje eedaj končano. Nadaljnji pohodi se ne bodo vršili, razen ako bi bi'a Francija in njeni zavezniki izzvani od Nemčije, vendar pa ne veruje, da bi se kaj podobnega zgodilo. Prebivalstvo je ostalo mirno. General je prepričan, da bo delo Francije in Belgi'e imelo uspeh. NEMCT SE NOČEJO POGAJATI S FRANCOZI. Pari?. 13. jan. (Izv.) Agence Havas poroča, da lavljajo zadnje vesti iz zasedenega ruhrskega ozemlja, da se življenje normalno razvija. Nemci namenoma ovirajo akcijo zaveznikov s popolno nedelavnostjo. Zastopniki Nemčije se ne udeležujejo pogajanj s Francozi, zlasti ne, v kolikor se tiče o industrijskih kompenzacij in re-stitucij. V kratkem bi se imeli pričeti v Baden-Badnu razgovori med nemškimi in francoskimi zastopniki za ureditev gotovih vprašanj, ki se tičejo blagovnega prometa med Alzacijo-Lotrinško in Nemčijo pod pogoji. določenimi v pogodbi. Sodijo pa, da se Nemci ne bodo udeležili teh razgovorov. Ako bodo vodilni krogi v Nemčiji vztrajali pri tem stališču, bodo zavezniki prisiljeni, poslužili se represalij, ki bi obstojale prH-vsem v razširjenju zasedbenega pasu v ruhrekem ozemlju. SESTANEK RUDNIŠKIH RAVNATELJEV. Essen, 13. jan. (Izv.) Vsled odredbe predsednika medzavezniške kontrolne komi; !je so se danes dopoldne sestali ravnatelji večjih rudnikov novozas^dene^a ozemlja k razgovoru o zadevah rensko-westfalskega premogovnega sindikata, F HOTE ST NA STAVKA. Koln, 13. jan. (Izv.) Strokovne organizacije zahodne Nu ncije so sklenile, da ustavijo v pondeljek 15. t. m. od 11. do pol 12. ure dopoldnj delo v vseh tovarnah, delavnicah, trgovinah in pisarnah v znak protesta prof i francoskemu roparskemu pohodu. AMERIKA NE BO ODGOVORILA NA NEMŠKO NOTO. Washington, 18. jan. (Izv.) V beli hiši se izjavlja, da ameriška vlada ne bo odgo-rila na nemško protestno noto proti zasedbi ruhrskega ozemlja. New Ycrk, 13. jan. (Izv.) »Associated Pressa poroča iz Washîngtona o izjavi državnega urada, da ne vidi vlada nobene Stran 9. nudi porabil za »popravo valute«. Finančni minister bo bržkone ie v ponedeljek izdal pravilnik o vseh naredbah, ki se tičejo devizne trgovine. Kakor znano, je Plavšič kot pomočnik finančnega ministra poizkušal, skleniti s češkoslovaškimi bankami pogodbo. Finančni minister sodi, da ne bo s to pogodbo nič. URADNIŠKE DRAOINJSKE D0KLADB. Glede draglnjskih doklad uradnikom je finančni minister poslal posameznim ministrstvom akt, v katerem zahteva, naj mu pošljejo podatke, koliko bi te doklade znašale, da bi se po možnosti moglo izvesti Izplačilo, ker finančni minister povišanju v principu ne nasprotuje. Demokrati Iščejo program. Belgrad, 13. jan. (Izv.) Dopolne je bila seja glavnega odbora demokratske stranke .Razpravij. lo se je o proglasu na volivce, o katerem sta iz(Ma4 vsak svoj načrt dr. Kumanudi in dr. Šumenkovid. Ker si oba načrta nasprotujeta in nimata nobene skupne točke, je odbor sklenil po daljši razpravi, da se iz proglasa izpuste vse stvari, ki se ne tič jo demokratske stranke in da se puete v njem samo one obljube, ki jih poslanci dajejo svojim volivcem, da jih bodo izvedli v skupščini. Samostojen nastop Radičeve stranke. Zagreb, 13. jan. (Izv.) Današnji »Slo-bodni Dom< prinaša vest, ki potrjuje informacije vašega dopisnika, da bo Radičeva stranka nastopila pri volitvah povsod samostojno. Ta Radičeva vest pravi, da Hrv. blok ne obstoji za volitve, da pa obstoji trojna enotna fronta hrvatskega naroda napram Evropi, Belgradu in v Hrvatski sami. Ako pride seliačka večina na vlado, ne bo narodne inteligence omalovaževala niti preganjala, temveč jo bo upoštevala in Konferenca katoliških škofov v Zagrebu. Zagreb, 13. jan. (Izv.) Ožji odbor katoliškega episkopata je imel 10. in 11. t. m. svoje redno vsakoletno posvetovanje, ki mu je predsedoval zagrebški nadškof dr. Ante Bauer in ki so se ga udeležili škofje dr. Ant. B. J e g 1 i č iz Ljubljane, Josip G a r i é iz Banjaluke, dr. N y a r a -d i iz Križevcev, dr. A k š a m o v i 6 iz Djakova, dr. M i 1 e t a iz Sibenika, na poziv metropolita pa je prisostvoval kot poročevalec tudi Claško R a i é iz Subotice. Vršile so se tri seje. Na prvi in drugi seji se je razpravljalo o razmerah katoliška cerkve v naši državi. Predsednik j? sprejel na ^r...;ije poročila članov odbora o položaju cerkve v posameznih krajih. Episkopat je vsako leto s svojih posvetovenj pošiljal pred-stavke in pritožbe proti mnogim krivicam, ki jih morajo prenašati od režima katoličani v vseh krajih države, zlast' pa v Vojvodini. Te pritožbe so naši javnosti znane. Tekom razprav se jo ugotovilo, da so bile pritožbe ep' kopata ugodro rešene, da pa kljub teinu niso bile odstrnnje-ne zapreke, ki otežujejo normalni razvoj verskosocialnega življenja našega naroda. Tretje seje sta se udeležila tudi minister za vere Ljuba Jovanovič in načelnik ministrstva za vere dr. L a n o -v i 6. Na tej seji so bile glavni predmet razprave katoliške ustanove pro"vetnega in ka 'tatlvnega značaja ter postopanje A. V.: Spomini na Kreka. (Dalie.) Zunanja podoba. Zunanjo podobo Krekovo naj bi opisal kak umetnik. Bila je podba mladega župnika iz polpreteklih časov, ko so bili še bolj rejeni, le da živahnejša in prosta dostojanstvenosti. Postava je bila visoko srednja, ki se je videla manjša, ker je bil krepke, čokate rasti, širok čez pleča, z močnim tilnikom, nekoliko upognjenim, kakor je navadno pri možeh, ki izza mlada veliko čitajo in pišejo ter jim pri tem trpi vid, zlasti ko jih telovadba ali prevzetnost ne vzravnava. Obraz mu je bil ploščat, čelo obokano in povišano s plešo, lica ven stoječa, zato nos za spoznanje potlačen, z odprtimi nosnicami, usta velika, oživljena z gracijo. Obličje torej ni bilo enotno, ampak ločeno v velike kose po plitkih grapah, in kakor po celem telesu je tudi po njem vladala oblina baroka. Ker je manjkalo zob, je brada šla kvišku kakor pri stari ženi in izražala skrb, ki je drugi ne poznajo. Odločivne so bile oči; debele, čiste in bleščeče, z nadepolno resnobo skozi očala — edini potrebni lišp — gledajoče. Dajale so obrazu v alektu toliko nastajajočo enoto, da ee ne morem spomniti živejšega obraza. Telo je bilo, na videz okorno, ustvarjeno za napora fljakarja do- movine, obraz pa je bil kakor nalašč za ljudske shode, da možu ni bilo treba ma- j ske, ko je služil množicam za trobento, i Obleka mu je bila priprosta, a stanu primerna; za to je že skrbela sestra, da ni hodil okrog kakor bi se mu zljubilo. Kadar je šel k škofu ali v zbornico je oblekel boljši suknjič. Enkrat sem ga videl celo v žametastem klobuku, rad bi ga bil vprašal, kdo mu ga je kupil, a sem se bal kaj skupiti, vendar sem slutil, da se je dal iz ponižnosti prijateljem potegniti, ker je bil tisti dan kandidat. Krek je bil vedno demokrat, a nikoli brez okusa. Drobna posebnost je bila, da je rad nosil kakc^ cvetlico, mislim, da ga je sestra naučila, ki je bila polna lepih šal. Potem je lahko podaril kakemu poslancu, celo sovražniku, ako jo je zaslužil. Tudi kak predrzen bogoslovec jo je dobil, ako je prosil in bil drugače vreden. Kar se tiče denarja in tako dalje, bi vodo v Savo nosil, ako bi kaj govoril. Tista vila, ki jo je sezidal, z okroglim stolpom vred, je po mojem mnenju prvič plod teorije, po Aristotelu povzete, da naj ima vsak delavec lasten dom, zato je dal zgled, da bi ga ne mogel kdo za jezik prijeti; in drugič še bolj plod srca, modrega srca, da je hvaležno poskrbel za sestro, ki se je zanj žrtvovala. Neslano se mi pa zdi govoriti o Krekovem uboštvu, ko je imel vsega dovolj in £a je hotel, v izobilju. Doma je skr- bela sestra, zunaj so mu župniki postregli z najboljšim, in ako je moral v gostilnico, so ga strežaji požirali. Res pa je, da je bil ubog v 1 .hu. Njegova simbolika ni mogla kdo ve kaj vesela biti svoje kuhe, ko je večkrat jed morala čakati. A prihajal je brez nevolje in potrpežljivo klical dekie Cilko, da je lačen. Kakor delavec, ki mu prinese žena kosilo, sede na kak tram, tako je tudi on zavrnil krožnik in drugo ropotijo in pojedel in postrgal pobožno iz skodele, kar je bilo v njej, in sicer s slastjo in naravno dostojnostjo, da bi najfinejšo damo ganilo in bi ga ne mogla grajati, ko bi se on sploh kaj brigal za trompihel in ciganko. Kajpak v družbi se je držal meščanskih običajev. To zunanjo podobo sem nalašč delal kubistično, da tanjšemu dletu ne skazim kake poteze. Futuristl jo bodo izdelali in bo prele-tno le^a, ker bo v nji vitalizem našega plamena. Ženin Prešeren, tam kjer ga je 2igon debelo tiskal, in stric Levstik, ki je v naši vasi videl kmečko znamenje, skupaj s cvetnim historizmom »Dume«, je komaj zadostna razlaga za starodavnima Kreka, ki г izkustvom preteklosti hitro zaduha napredc'; sedanjosti ter sluti in tvori boljšo bodočnost, pa bo še stal v novi dobi, ko bo veliko novih dob zvenelo. Majhen govor o velikem govornika. Se besedo naj dostavim o Krekovem govorniškem daru. V navadnem pomenku Btftr. % poti, po kateri bi mogla pomagati pri ropar acijsk i krizi, vsled česar ne bo v tej zadevi podvzela nobenih korakov. PLAČILNI ROK PODALJŠAN ZA 14DNL Pariz, 13. jan. (Izv.) Reparacijeka komisija je obvestila komisijo za vojne dajatve, da bo v kratkem odgovorila na nemško prošnjo za moratorij in da je sklenila kot začasno odredbo, da se rok 15. t. m. zapadlih p1: čil podaljša do 3.1. januarja t. J. Italijanska ljudska stranka vztraja na avtonomističnem programu. Načelnik popolarskega kluba v rimskem parlamentu posl. Degasperi, je imel 6. t. m. v Tridentu javen govor, v katerem je izjavil, da je in ostane avtonomi-stična misel vogelni kamen popolarskega programa. Svobodne in avtonomne občine, dežele, pokrajine so naravne edinice, na katerih mora sloneti ljudska država. Za to misel so bili vneti največji državniki italijanskega preporoda. Nove pokrajine so se tri leta borile za avtonomijo. Ljudska stranka od boja za avtonomijo ne bo odnehala, ker noče prenoviti državo. — Don Sturzo je istočasno poslal tridentinskernu ljudstvu nastopno brzojavko: »Z vami delim žalost zaradi odprave avtonomije, za katero se tudi avto-nomistična Italija bori že 22 let. Ljudaka stranka tudi danes dviga svoj avtono-mistični program. Živo želi, da bi is nedotakljive avtonomije ljudstva mogla vziti svoboda samoupravnih teles.« PoWne vesti. -f Mlatenja antiklerikalne slame M se zadnje čase pridno lotili Zerjavovi prijatelji v »Jutru*. Slama pa ostane slama, naj jo mlati Peter ali Pavel. Posebno veliko naprednjaške slame pa Je namlatilo >Jutro< v svoji včerajšnji številki. Piie, da slovenski »klerikalizemc, medtem ko se eksponira za slovensko vseučilišče, na deželi liujska proti prosveti, šolstvu in ljudski izomiki. Ver amemo, da je demokratom zelo neljubo, da se SLS dosledno po svojem kulturnem programu tako zavzema za naš najvišji kulturni zavod, ker ae e tem le še bolj osvetljuje postopanje »svobodomiselne* in »prosvetljene« demokratske stranke, ki za ustanovitev slovenskega vseučilišča ni niti z mezincem ganila, proti njemu dosledno intrigirala in bi ga гаШ danes kakor jutri ugonobila, ker se vseučilišče v Ljubljani ne da udinjati njenim strankarskim namenom in ker slovensko kulturo kot fanatični posrbljevalci sploh li dna duše sovraži. Kar pa se tiče šolstva, se ni nikoli v nobeni dobi ustanovilo toliko ljudskih in srednjih šol kakor takrat, ko дв imela v Sloveniji vlado SLS, medtem ko začenja šolstvo v Sloveniji rapidno propadati ravno z dnem, ko je državo vzela v roke demokratsko-radikalna koalicija 1 Danes »nema para* niti za ljudske, niti za srednje šole niti za vseučilišče, in če bo režim, ki so ga demokrati uvedli in ga ie danes podpirajo, še kaj časa trajal, bo Slovenija črez deset let padla na kulturno stopnjo Makedonije. O ljudski prosveti ir^ pa demokrati nikar ne govore, ker nimajo v tem oziru prav nič realnega pokazati, do-čim se naša ljudska prosvetna organizacija more meriti z ono najbolj kulturnih narodov. »S sredstvi svojega terorizma«, fantazira dalje glasilo JDS, »največ pe z zakramenti cerkve, so klerikalci uničevali ni govoril gladko, Često se je spotikal ln jecal, ko je trudoma iskal izrazov, t to je povišalo vpliv njegovih besed, ker so dobile živo silovitost in ako so potekle nepričakovano v gladek stavek pomirjevalno milobo. Bil je učenjak, ki logično napako hitro najde, ki se potrudi, da misel razume, ki se pa noče ali ne utegne šolati, da bi povedal primerni obliki, češ, ko bo sila govoriti, bo že prišla prava beseda na dan, tem bolj izvirna, čim manj pripravljena. In res, kakor je že v semenišču v oceno kakega govora, ki ga je tovariš s trudom sestavil, ar na mestu napravil veliko boljši govor, tako je tudi na ljudskih shodih iz položaja in potrebe poslušavcev povzel pravo obliko, in ko sc je razvnel, kakor vihar vse za seboj potegnil. Bil je velik govornik, da večjega nisem slišal. Teht-nejši je bil od Luegerja, ki je kar obnoril poslušavce, izvirnejši od patra Abela, ki so ga kristjani tako ljubili, zanesljivejši od žida Adlerja, ki so vanj zaupale delavske množice, da jih ne bo goljufal. Z žarom govora in s plastično povedano mislijo je razklenil umsko tesnobo poslušavcev, da so radostno čutili kako se jim širi obzorje in komaj verjeli, da toliko razumejo. Storil jim je dobroto, da je jasno pokazal, kar so vsi temno čutili, obogatil njih spoznanje in pozlatil jim ljubezen. Pridobivajte novih naročnikov ! Stev. 10. SLOVENEC, dne 14. januarja ÏÔ28. Stran 8. Zveia delovna ljudstva sklicuje protestni shod danes, dne 14. januarja 1923 ob 10. nri dopoldne v veliko dvorano hotela Union z edino točko dnevnega reda: Protest proti zavlačevanju sestave olfč. sveta Ijybîjanskega. AKCIJSKI ODBOR ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA. vsako neklerikalno prosvetno organizacijo.« Mi bi prav radi od »Jutra« izvedeli, katero »neklerikalno« prosvetno organizacijo so »klerikalci« z zakramenti cerkve uničili. Res je le, da se je SLS borila in se bori zoper terorizem demokratske stranke, ki s pomočjo državne avtoritete hoče ljudi proti njihovemu svobodnemu prepričanju prisiliti, da vstopijo v »Sokola«, so šolsko oblast izpremenili v agitatorja svojih prosvetnih organizacij in prepovedali »Razor«. Tudi o Ciril-Metodovi družbi trdi »Jutro« neresnico, češ da so »klerikalci« z njo boj započeli, kajti danes tudi vsak razsoden liberalec priznava, da je enotnost te družbe razbil Žerjav na bohinjski skupščini, da se je polastila družbe mladinska klika. — »Jutro« pa se ne ustraši tudi najnizkotnej-šega natolcevanja in trdi, da naša stranka »pod lažnivo firmo karitativnosti zbira nov-ce^ da z njim pridobiva pristašev«. Tako piše taisto »Jutro«, ki je predvčerajšnjim hotelo brati vsej slovenski javnosti levite zaradi laži in sistematičnega obrekovanja! Ali more » Jutro« navesti le en dokaz, da je en sam vinar, namenjen za reveže, sirote in bolnike, ki zanje skrbi naša krščanska dobrodelnost, šel v namene SLS? Le na dan z dokazi, če pa jih ne morete doprinesti, si prihodnjič ohranite zase svoje nauke o javnem poštenu. Sploh je poglavje o korupciji jako zanimivo. V p red stoječem članku namreč »Jutro« vnovič trdi, da je pod upravo SLS vladala v deželi korupcija, ne more pa zato doprinesti in tudi še nikoli ni enega samega dokaza doprineslo, na svoj koroški svinec pa je demokratska stranka najbrž že pozabila. Na kon-Çù; sledi milo javkanje, naj vendar vsak »naprednjak« voli mladine, kajti sicer bo zopet »ves napredni svet občutil klerikalno pest«. Mi mislimo, da bo ljudstvo volilo tako, da bo treščilo ob tla tiste tri demokratske voditelje, ki so v Belgradu v družbi s Pašičem vladali Slovenijo s tako trdo pestjo, da danes zdihu e uradnik, delavec in kmet pod posledicami tega režima, kateri je vse naše delovne stanove spravil na beraško palico 1 + Desničarski blok bi rad na vsak način ustanovil v Jugoslaviji, oziroma v Sloveniji g. dr. Leopold Lenard. Ker se mi za to idejo ne ogrevamo in smo jo zavrnili, se je gospod na nas hudo razljutil. On nam očita, da se s tem postavljamo v nasprotje z gospodom prelatom Adamskim, kojega politično in kulturno ter gospodarsko delovanje smo svo.čas zelo hvalili. G. dr. Lenard naj nam oprosti, če mu moramo na to reči, da je njegova trditev smešna. Takrat, ko je g. prelat Adamski, ki ga slej-koprej visoko cenimo, bil v Ljubljani in se informiral o našem gibanju, ni obstojala niti samostojna poljska republika niti desničarski blok. Drugič nas pa tudi nič ne briga, kdo je danes v tem bloku, ker poljske zadeve niso naša stvar. Poljski krščanski socialci so zaradi nas lahko v kateremkoli bloku hočejo, kajti vsak naj si, kakor pravi pregovor, svojo posteljo sani postelje. Mi smo govorili samo o projektiranem desničarskem bloku v naši državi. Ako g. dr. Lenard količkaj pozna program SLS, mu mora biti jasno, da se mi s takim blokom ne moremo strinjati niti ga podpirati ali propagirati, oziroma da bi mi napram njemu zavzeli odločno borbeno stajišče. Tak blok bi namreč po projektu dr. Lenar-da bil socialno reakcionaren, v narodnem ozira šovinističen, v političnem in kulturnem pa velesrbski. Tak blok bi sploh no bil nič dragega nego orodje srbske radikalne stranke, kateri g. Lenard danes zvesto služi, izrecno guvernemanialna tvorba, radikalni fašizem in nazadnjaštvo na vsej črti. G. dr. Lenard naj torej svojo idejo, ki spada v Sienkiewiczev »Z ognjem iii mečem/, pridiguje dragim, nas pa naj blagovoli z njo pustiti pri miru, pa naj bo za njegov blok sto žlahtnih poljskih vitezov, бе je pri nas kaj krvavo potrebno, je potreben blok ljudskih strank, kakor že obstoja, ker reakcije imamo brez vsakega bloka zadosti. Kar pa se tiče politične doslednosti, katero nam go3pod dr. Lenard priporoča, si dovoljujemo opomniti ga, da bi bilo jako dobro, ako bi on glede te točke izprašal svo o vest ter enkrat javnosti obrazložil logično zvezo med različnimi političnimi programi, ki jih je on že zastopaj... Sollvno gibanje. v V olivno gibanje v Prekmurju. Shodi SLS v Prekmurju so povsod! izredno dobro obiskani. Dne 9. t m. se Je vršil shod v Črensovcih, katerega se je udeležilo nad sto zaupnikov iz dolnjelendavskih župnij in občin. Poročala sta poelanca Jožef Klekl in Pušenjak. Sklenili ao, da bosta kandidirala en katoličan in en evangeličan. — 10. t m. je bil sijajen shod v Murski Soboti, na katerega je prišlo nad 200 zaupnikov. Poročal je pool. Pušenjak. Zaupniki so predlagali kot kandidata Jožefa Klekla in J. Kuharja iz Tešanovec. Kandidaturi so navdušeno sprejeli tako katoličani kakor evangeličani. Že danes je gotovo, da bo Prekmurje šlo v volitve kot nerazdruž-ljiv del ostalega krščansko in avtonnmi-stično mislečega slovenskega ljudstva in bosta Kukovec in njegov Ktihar, ki se je udinal demokratom, žalostno pogorela. v Radičevi kandidati. Dne 31. t. m. bo seja glavnega odbora Radičeve stranke, na kateri se bodo postavili kandidati za volitve. v Vodstvo Nemške stranke v Vojvodini ima dne 20. t. m. v Apatinu svojo sejo, na kateri bo končneveljavno odločilo o vo-livni taktiki in nemških poslanskih kandidatih. t Zaupniki ! ki še niste poslali imen predstavnikov in namestnikov (čuvarjev skrinjic) v volivnih odborih, storite to takoj! Z zavlačevanjem ovirate volivne priprave in napravljate stranki nepotrebne stroške. Stvar je nujna, ker brez predstavnikov ne moremo vložiti kandidatne liste. Naj bo ta poziv zadnji! Storite nemudoma svojo strankarsko dolžnost! Tajništvo SLS. — Širjenje vznemirljivih vesti. Predsedstvo pokrajinske uprave objavlja: Med ljudstvom so razširjene razne vesti o mobilizaciji vojske in o sklicanju narodne skupščine. Vse te vesti so lažnive in ten-denciozno izmišljene. Razširjevalci takih in podrobnih lažnivih vesti naj se izsledijo in izročijo kempetentni oblasti v kaznovanje. — Pri pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani nameravajo reducirati uradništvo. Pri tem zavodu je uslužbenih tudi šest Wranglovcev, ki so vsled nameravane redukcije v skrbeli za svoje službe. Zato so na skrivnem začeli pritiskati na merodajne faktorje, naj jih za vsako ceno obdrže v službi in naj raje vržejo na cesto domačine z družinami vred. Ne vemo, kaj bodo merodajni krogi napravili, usojamo si pa ugotoviti sledeče: 1. Pri enaki kvalifikaciji imajo pri domačih zavodih na vsak način prednost domači uradniki. 2. Gotovo je, da so wranglovci v splošnem slabše. kvalificirani kakor domači uradniki, posebno še, ker niso zmožni našega, jezika. — Novi vojaški ataše naše države Mi-hajlo Nenadovič je dospel v Prago ter nastopil svoje mesto. — Novi Belgrad. »Vossische Zeiiung poroča o velikih načrtih za zgi-агЉо novega Belgrade, v katero svorho se porabi velik del reparacij. Zgrade se nove sijajne stavbe za razna ministrstva, skupčinska palača, vseučilišče, akademije, muzeji, gledališča, kujižnica, mestna hiša', kraljeva in škofijska palača, katedrala, dalje pristaniške naprave, kolodvori, zverinjaki in rastlinjaki, pokopališča itd. Za vse se razpisujejo mednarodni tečaji za načrte. En tak načrt je izdelal nemški tajni svetnik profesor Brix s sodelovanjem stavbenega svetnika Bartha. Načrt je belgrajska komisija sicer nagradila, a ceste so ji bile še premalo široke in zgradbe še premalo razkošne. — Tako za Belgrad. Za Ljubljano pa ni denarja niti za univerzo! — Umrl je v Gradcu najstarejši član štaj. časnik, društva Ernest Wittermann. Pokojnik se je kljub svojim 70 letom do zadnjega z vnemo posvečal časnikarskemu poklicu, ki ga je ljubil iz cele duše. Zadnja leta je bil član uredništva »Togesposte«. Bil je vse življenje abstinent in velik ljubitelj narave. — Redni občni «bor »Slovenskega lovskega društvo« se vrši na Svetnico, dne 2. februarja ob 3. uri popoldne v prostorih Narodnega doma v Ljubljani. Pooblastila so dopustna, vendar sme zastopati vsak član ua občnem zboru samo še pet drugih članov. Samostojni predlogi se morajo priglasiti pismeuo odboru vsaj 8 nnl pred občnim zborom. — Odbor »Slovenskega lovskega društva*. — Novo zvonove je dobila župnija št&nga pri Litiji. — Pogorelo je goopodarsko poslopje pod Sv. Miklavžem nad Kresnicami. Zgorelo je tudi 5 goved. Zažgali so otroci. — SorioR nul Železniki. Dne 11. t. m. zjutraj ob pol 6. uri je nastal ogenj v leseni, s ploščami krili poštarjev! lopi. Rešiti ni bilo mogoče spodaj zloženih sodov in butaric, ne poštnih vozov in sani, ne kočije ln elektrostrojnega materijala. Zgorel Je tudi lastniku elektrostrojni motor. Pod streho je bilo spravljeno seno, ki je zgorelo z velikim plamenom, ki je segal pod streho zraven stoječega likerje vega hleva, ki ga je pa k sreči obvarovala požarna bramba in pa ljudje, ki še niso bili odšli trn planine po seno. Tudi zraven stoječa lipa Je zadrževala ogenj od v bližini ae nahajnjočogn kozolca. Skoda je velika. Ne ve m, kako je nastal ogenj. — Najmanjša pristojbina za poslovne papirje v tuzemskem poštnem prometu. Poštno ministrstvo je z odlokom štev. 71.475 z dne 6. decembra 1922 sklenilo, da se najmanjša pristojbina v tuzemskem poštnem prometii! za poslovne papirje zniža od 1 Din na 60 par. — Pet otrok utonilo pri drsanju. V prusko-šleski vasi Teichenau se je zgodila le dni strašna nesreča. Na ribniku ondotne pivovarnice se je drsalo več otrok. Ob 17. uri se je z ribnika zaslišal nenadoma strašen krik ia vpitje na pomoč. Led ni bil dovolj debel, pa se je pod drsalci vdrl, in šeet otrok je izginilo pod ledom v poltretji meter globokem ribniku. Eden izmed njih, ki je bil največji med njimi, se je rešil ter je hotel pomagati svojima mlajšima sestrama, ali njegov tpid je bil brezuspešen. Tekel je torej v vas po ljudi. Po daljšem naporu se je vaščanom posrečilo, da so otroke privlekli izpod ledu. Ali vsi poizkusi, da bi jih pripravili k zavesti, so bili zastonj. Neka vdova, ki ji je padel mož v vojski, je spoznala med utopljenci tri svoje otroke v starosti od 8—11 let, delavec Ktnner je pa izgubil dva otroka, ki sta hodila še v šolo. Glas o tej strašni nesreči je obudil v okolici odkrito sožalje. —»Ciščenje< v italijanski mornarici. Iz italijanske mornarice so odpustili vse bivše častnike .•«vstro-ogrske mornarice. Častniki pa dobe pokojnino. — Poštni promet e Crnct goro. Na poštah se zopet sprejemajo vrednostna pisma ter vrednostni in navadni paketi poleg drugih krajev tudi za Cc-tinje, Danilov grad tn Nikšič tor imamo s č'mo goro sploh normalen poštni promet. — Seznam o nevroiljivih pošiljkah га mesec november 1022. Te dui je poštno ravnateljstvo v Ljubljani razposlalo na vse poštne urade v Sloveniji seznam o nevročljivih poštnih pošiljkah za mesec november lanskega leta, kjer je v prostoru 7Л stranke občinstvu v pogled. — Stekel pes je obgrizel 11 letnega Stanislava Smuka no Savi pri Litiji. Dečka so prepeljali v Pastorjev zavod v Zagreb. — Strašna nesreča pri sušenju lann. V vasi Vežnica so imeb' terice. Ko je žena posestnika Petra Raspotnika- občina št. Lambert, jemala lan iz peči, se je lan vnel. Žena je bila takoj vsa v ognju. Cez par dni je v groznih bolečinah umrla. Pokopali so jo na Sv. Gori. — V pijanosti zadavil lastno hčer. Neki prostovoljec, ki je koloniziran v Vojvodini, je o pravoslavnih božičnih praznikih prlše! pijan domov. Začel je razgrajati in pretepati ženo, ki mu je komaj ušla. V hiši je ostala 17 letna bolna hči, ki je očetu očitala njegovo ravnanje z materjo. Zbesneli pijanec se je vrgel na hčer in jo zadavil. — Tatvine. 16.000 kron je bilo ukradenih Antonu Bajžlju v Kamni Gorici. — Vlomilci so obiskali Mihaela Uranjeka v Št. Janžu in mu iz shrambe odnesli raznega blajfa v vrednosti 0050 kron. — Čevlje kunujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina & Co. z znamko »P e k o« ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na drobno in debelo. Ljubljana, B r o g 20. L322 ÏÎ0VIC0. š Shodi dr. Korošca v Savinjski dolini. Dr. Korošec ima v ponedeljek 15. t. rn. sestanek somišljenikov v B r a s 1 o v -e a. h , v torek 16. t. m. v S m a r t n u n a. P a k i, v sredo 17. t. m. v V r b n j u p r i Žalcu, v četrtek dopoldne pa se udeleži okrožne seje SLS v Celju. š Kokotiinekove hiše v Mariboru niso sposobne za oblastni urad. Vlada je po posredovanju državnega pravdnika vit. Gra-sellija kupila obe hiši, ne da bi se prej prepričala, aii so ta poslopja sploh sposobna, da se preurede za državne urade. Te dni se je vršil komisijonelni ogled obeh hiš. Strokovnjaki so po natančnem pregledu prišli do sklepa, da Kokošinekove hiše nieo sposobne za uradno poslopje za oblast. Hiše se ne dajo preztdati. Vlada je torej kupila mačka v vreči. Za hiše, ki so slale državo nad 6 milijonov kron, se ponuja danes samo 3 milijone kron, š Posestne izpremembe v Ptuju. Hišo na Ljutomerski cesti v Ptuju pri Cehovi gostilni je kupil trgovec Kreft. Hišo št. 16 na isti cesti z vrtom so kupili oo. kapucini iz Celja, ki ustanove tu majhen samostan. Hišo št. 20 na Ljutomerski cesti je kupil trgovec Sviligoj iz Gorice. š Zdravniško društvo r Mariboru in vsi njegovi člani so prijavili svoj pristop v društvo stanovanjskih najemnikov, pri čemer apelirajo na vse hišne posestnike, naj odnehajo s predpisovanjem previsokih najemnin, s katorimi bi bile združene tudi višje občinske doklade, k čemur bi mogli zdravniki odgovoriti samo s 100% povišan jem zdravniških taks. S «ЖПОО K za 8 eerkvenih sedežev. Pri Sv. Urbanu pri Ptuju so na Štefanovo dražbouim potom oddali 8 cerkvenih sedežev. Sedeži so vrgli 00.000 K; najvišjo vsolo je dosegel z 20.000 K neki ženski sedež. Denar je namenjen za plačilo zvonov. š Dober plen je napravila mariborska policija, ki je včeraj prijela nekega Alojztjn Valiea, redova železniške čete v Brodu. Po božičnem dopustu, ki mu je poteke! 28. decembra, se je potikal po mestu ter izvrševal razne goljufije. Vojaško obleko je prodal in zapravil. Pri starših svojih znancev vojakov Je pobiral denar pod raznimi pretve-caml ter ga zapravil. Izročili so ga vojaški oblasti. Koroške novice. k Koroški sistem. Zadnji »Koroški Slovenec« poroča o celi vrsti novih nasilij proti koroškim Slovencem. Na Štefanovo zvečer so zakrinkani moški udrli v stanovanje Kuperja v št. Rupertu pri Velikovcu in z grožnjami zahtevali cd njega »vse jugoslovanske spise«. Našli niso drugega nego »Slovenca«. Istega dne so nemški junaki v Dobili vasi nupadli visokošolca Vedeni-ka in ga pretepli — bilo jih je deset proti enemu! Za Slovencem Topličem so streljali. V Velikovcu je dijaka Marolta obiskal slovenski tovariš. Ko so to zvedeli nemški Velikovčani, so prihrumeli v stanovanje in šiloma iztirali slovenskega dijaka iz hiše in mesta. Neko slovensko gospodično, ki se je za praznike peljala na obisk k materi v Celovec, so Nemci v vlaku surovo nalirulili in jo zmerjali. Krščansko-socialni tečaj, ki je bil za zadnje dni minolega leta napovedan v Pliberku, je deželni glavar v zadnjem hipu prepovedal. Uglednejšim Slovencem so povsedi znova zaceli groziti s pobojem in najemati propadle duše za take junaške čine. V Bilčovsu so pravkar nastavili v šoli bdega Nemca kot učitelja, dasi so vsd otroci izključno slovenski. ItcL Tak je koroški režim danes, nasilnejši nego kdaj prej. novice. p Krivično postopanje za podeljevanje državljanstva. Glasom eanžermenske pogodbe imajo pravico do italijanskega državljanstva vse osebe, ki so v novih pokrajinah pristojne, dasi niso tamkaj rojene. Sem spada posebno mnogo duhovnikov, učiteljev, obrtnikov in tudi delavcev. Italijanska kraljeva prefektura v Trstu pa se za veljavne določbe ne zmeni in podeljuje državljanstvo po svoji volji. Kakor poroča »Goriška Straža«, so bile doslej odbite vse opcijske vloge oseb, ki so jugoslovanske narodnosti. Tako upajo Italijani slovansko ljudstvo oropati voditeljev, da bi ga potem teqi lažje štrli. p Zopet velika nesreča pri izpraznjo-vanju granat. V municijskem skladišču v Ložicah na Goriškem, kjer zbirajo po poliu pobrane granate, se je 6. t. m. pripetila velika eksplozija. Ubiti so bili 4 delavci, 7 oseb je bilo ranjenih, med temi poštar Brdou z ženo in gostilničarka Krašček. Poškodovanih je bilo v Ložicah 33 poslopij, v Globnem pa 10. Škoda znaša 180.000 lir. p Razkol med fašisti na Goriškem. Goriški domači fašisti so z jezo in žalostjo sprejeli odredbo o razdelitvi Goriške in ponižanju Gorice v navadno mesto. Nasprotno so pa odredba z veseljem pozdravili fašisti negoričani. Še več — ti so to priliko porabili, da pred »presvetlim voditeljem« Mussolinijem očrnijo goriške tovariše kot antinacionalne elemente. Posebno železničarji so hiteli z denunciranjera ter sklenili, da se današnja železničarska zveza razpusti in osnuje nova, v katero bodo sprejeli le prave, verne Italijane. Pri tej vnemi pa gonilna sila ni italijanstvo, ampak najsebičnejše kruhoborstvo: Italijanska vlada namerava odpustiti zaradi varčevanja 60.000 železničarjev in fašisti iz kraljestva hite izzivati goriške tovariše, da bi sami tem gotoveje ostali v službi. Iz tega se vidi, koliko gnilega je v fašizmu. g Kovani denar v češkoslovaški republiki. Cela množina drage kovine bančnega urada češkoslovaškega finančnega ministrstva je dosegla 1. januarja t. 1. 25 in pol vagona, t. j. 256.500 kg zlata. V omenjeni zalogi so zapopadeni darovi čeških državljanov in neposrednji nakupi v tujih deželah. g Avstrijsko-ruski industrijski sindikat. Kakor poročajo moskovska »Izvestija«, so prispeli v Petfograd zastopniki avstrijsko-ruske industrije, da bi proučili gospodarsko stanje v severozapadnih krajih ter stopili v stik г državnimi podjetji. Iz Pctrograda pojdejo omenjeni zastopniki na Dunaj, da bodo formulirali besedilo pogodbe z avstrijskimi bankami in tvrdkami. g Žigosanje obvoznic ogrskih predvojnih dolgov. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno: Gospod finančni minister je s svojim rešenjem D br. 28.708/1022 z dne 8. januarja 1923 podalj^ul rok za žigosanje obveznic ogrskih predvojnih dolgov in odredil: 1. Da se do 15. februarja 1923 smejo po pravilniku D br. 4010 ex 1920 naknadno popisati in žigosati obveznice ogrskih prodvojnili negažiranih dolgov, katerih imetniki doslej niso dali popisati in žigoeati. Popisovale in žigosale se bodo tudi obveznice, ki so Dile deponirane v inozemstvu, pa so bile prenošene na naše ozemlje in vrnjene lastnikom ne glede na to, da-li so že žigosane z inozemskim žigom ali ne. Vse obveznice gori navedene vrste torej, ki so bile prenesene na ozemlje naše kraljevine naj se dajo žigoeati. 2. Popisovale in žigosale se no bodo obvoznice vojnih posojil, avstrijskih dolgov in splošnih (skupnih) dolgov Avstrije in Ogrske, kakor tudi ne obveznice avtonomnih, pokrajinskih dolgov, na kar so postno opozarja. 3. Ta rok so po obvestilu Koparacljske komisije v Parizu ne bo voč podaljšal, zato naj si imetniki obveznic, ako svojih obveznic ne dajo žigosati, sami sebi pripišejo, če njih obveznice wi razdelitvi dolgov ne bodo prišle v poštev in jih jim naša država ne bo mogla izmenjati. 4. Prošnje za naknadno žigosanje se morajo poslati z obvoznicami vred neposredno ministrstvu financ, generalni direkciji državnih dugova v Beogradu. 5. Vsaka proSnja mora biti kolkovana po taksnem zakonu. Stran i SLOVENEC, Hrt« Ti. januarja Y958. Stev. 10. g Hutkl izvoz na Angleiko. >Izveetlja< poro-îajo Iz Petrograda, da bo v bližnji bodočnosti poslana na Angleško prva partija ruskih vžigalic e posebnimi etiketami In v speclelnih zavojih. Na AnglešJco bo poslanih približno 5000 zavojev. Uognti radijevi rudniki odkriti. Francoski profesor Lacroix, stalni tajnik francoske Akademije, je dognal, da je na Mada^skarju dosti rude, iz katere se da na leto dobiti 45 do 60 gramov radija, t. j. za polovico več kakor znaša danes vsa prf 'ukcija radija na vsem »vetu. LJuMlarrcke rткв. Ij Kje je g. Ivan Hribar? Pokrajinski namestnik Ivan Hribar je odpotoval, daleč, daleč v stran iz Ljubljane. Danes se namreč vrši prott : tni shod, ker ljubljanske občinske volitve še niso potrjene. G. pokrajinski namestnik že ve, zakaj ne bi bilo prijetno odgovarjati na vprašanja radovednih odposlancev s nrotestnr^a shoda. Pa turli g. veliki župan jim ne bo moçel dati nobenega ojasnila, ker se že dalje časa mudi v Belgradu kakor g. Ivan Hribar. lj Umrl je včeraj ob pol 1. uri opoldne po kratki bolezni g. Franc J џ r d a , črkosta-vec v Jugoslovanski tiskarni. V potok zvečer, ko je prišel lz tiskarne, je tožil ženi, du ira mrazi in da mu je slabo. V soboto dopoldne je bruhal kri in ob poli. uri je Izdihnil, prejemši zakrament sv. poslednjega olja. V Jugoslovanski tiskarni je služboval nepretrgoma 20 let v splošno zadovoljstvo svojih predstojnikov. Pogreb bo v ponedeljek, 15. t. m. ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Mero-sodna ulica št. 1 (Zabjek). Blag mu sp m' ! lj Opozarjamo Se enkrat na današnjo akademijo šenlpeterskih Orlic, ki se vrši ob pol 8. uri zvečer v >Ljudskem domu«. Trud in skrb Orlic lasluži, da bode dvorana razprodana. lj Šentjakobski Orel vabt ob priliki svoje desetletnice vse prijatelje in znance na današnjo telov. akademijo, katera se vrši danes ob 7. uri zvečer v telovadnici deške šole na Grabnu. Spored bogat in zanimiv. lj šišensko prosvetno društvo vabi vse tlane na sedmi občni zbor, ki se vrjti v nedeljo ob 4. uri popoldne v samostanski dvorani. Vstop dovoljen le proti vabilu. Vdeležba članov obvezna. — Odbor. lj Promoci'a. Dne 17. januarja 1923 ob 12. uri dopoldne bosta promovirana v veliki dvorani tukajšnje univerze gg. abs. pravnika Rudolf Adamič iz Nabrežine in Ernest G o r i-i e k iz Griž pri Celju za doktorja prava. lj Šentpetersko prosvetno društvo vabi svoje člane k sv. maši zadušnici po pokojnem svojem predsedniku Ludoviku To-mažiču, ki se bo opravila v torek 16. t. m. ob pol sedmih zjutraj v cerkvi sv. Petra pri glavnem oltarju. lj V »Stolni ProsvetU predava Jutri v ponedeljek zvečer v Rokodelskem domu g, Fr. M i k 1 a v č i б o doživljajih na svojem potovanju po Avstriji, Novi Zelandiji in drugod. Snov zanimiva za vsakogar, Začetek točno ob 8. uri, lj Skioptično predavanje o rrnzdab In drugih prikaznih na nebn priredi v ponedeljek, 15. t. m. ob pol 8. uri zvečer v druStvenih prostorih Šentpetersko prosvetno društvo. Prodava g. kanonik Sušnik. Vstopnina za odrasle 1 Din, za otroke 25 par. ' : lj Rusko predavanje. V nedeljo, dne 14. Januarja bo univ. prof. dr. AlekesrH.er Bilimovič imel predavanje pod naslovom: jTogOKskntelji, evrazijci in materijelna kultura«. Predavanje ge bo vršilo na univerzi (zbornica) ob 2. Dobiček je namenjen deloma za ruske akademike, deloma pa za rusko knjižnico v Ljubljani. Vstopnina: 1. vrsta 5 Din, ostale vrste 8 Din in stojišče 1 Din. lj Občni zbor »Poselske /voze« se vrši dne 2. februarja 1923 ob pol 5. nri popoldne v prostorih Krekove prosvete fA1"'zi lj Akad. sorialno-pedag. krnïek priredi v ponedeljek dne 15. t m. ob 8. uri zvečer na moškem učiteljišču sestanek s sledečim dnevnim redom: 1. Nacionalizem in srednja šola Ref. Franjo ftibej. 2. Porazgovor. Odbor. lj Pojasnilo: Pred Božičem so poročali tukajšnji dnevniki, da je nakazal minister financ na intervencijo g ministra Županifa 9 milijonov kron kot doklade meščanskemu učiteljstvu in članstvu nar. gled. v Ljubljani. S'vari na ljubo konstatiramo, '4-smo informirani — n) prejeta, a nam kljub temu redno izplačevala. »Udruienje gled. igralcev т Ljubljani. lj Slike umrlega g. Drvofe, v Ljubljani splošno priljubljenega opernega pevca, ima razstavljene v svoji izložbi na Aleksandrovi cesti fotoatelje »Helios« Veličap B e š t e r. lj Zahvala. Častniki, podčastniki in vojaki ljubljanske garafoije ee najtoplejše zahvaljujejo upravi kr. Narodnega gledališča v Ljubljani za brezplačno vojaško predstavo ^Prodane neveste«, ki se Je vršila dne 11. t. m., kakor tudi vsem igralkam, Igralcem, dirigentu in orkestru, za njihovo požrtvovalnost in krasen užitek, ki so ga s svojim temperamentnim igranjem nudili vsem obiskovalcem. lj Koncert v hotelu Tivoli v nedeljo dne 14. januarja 1923 od 16. do 20. ure. Godba dravske divizije. Vstopnina prosta. Se priporoča Vekoslav D o 1 n i č a r. 264 lj Umrli so v Ljubljani: S. Kleofa Ana Jug, usmiljenka, 46 let. — Fran Pešec., posestnikov sin, 82 let. — Marija Kalan. pnznikova vdova, 71 leU — Helena Krušnik, bivša hišna, 74 let. — Josip Japelj, mestni ubožec, 68 let. — Jakob Battelino, zidar, 29 let. — Anton Orešnik, delavec, 79 let. — Ludovik Likovič, tehnik, 20 let. — Marija Bitenç, tiskarjeva hči, 2 leti. — Fran Repiči kočija!, 38 let. — Marija Pavčič, železničarjeva žena, 50 let. — Helena Kušar, zasebnica, 22 leL — Rudolf More, sodovičarjev sin, 8 dni. — Henrijeta Dragačič, inženerjeva vdova, 52 let. -— Josip Je- zeršek, rejenec, 1 dan. — Felfk» tnidarllč, vojni Invalid, 24 tet. — Anton Komac, vl^kovodja v p., 58 let. — Veren n Sabina Dragar, bJS poslovodje, 4 шенесо. , t. I j PogreS« se 1, 1905 rojeni Branko Pln-tar. kateri je Sol začetkom leta 1922 od doma in sicer je bival nekaj časa v Dravijah, od-ttim je pa odšel neznano kam. Včasih ho ga videli v Ljubljani; tudi v Mengiu bo ga videli. Domov »e ni hotel vrniti. Kdor o Branku Plntarju, ki jo zelo suh, visoke postave, kočato temnorjavih las, kaj ve, naj to naznani policijski direkciji ali pa gospodu Pln-tarjrt na Gosposvetski cesti št. 16. lj Policijska kronika. Policija je prijela dva nadebudna vajonca Franceta in Janeza, katera sta ob 11, ponoči, ko so domačini pri njunem mojstru ze spali, vstajala in hodila krast orodje k drugemu raojfttru, Čigar delavnico sta odpirala s ključem, katerega «ta Rima ponaredila. — Policiia je v Tratulko-vem hotelu aretirala 22 letno Elizabeto Ga-brič, katera se je vpisala za Berto Neubauer. Pri njej so uašli tudi dve sumljivi denarnici. Pri Gabričevi se je našel tudi prtič, ki ga je Gabričeva ukradla z oltarja sv. Antona v št. jakobskl cerkvi. — Natakarskemu vajencu Vladimiru Briefachu je bil ukraden 580 K vreden dežnik. — France Žagar je prišel na glavuem kolodvoru v obratno pisarno nekaj vprašat. Ker mu poslujoči uradnik ni mogel ustreči, je kričal in razgrajal. Poslali so po stražnika, katerega je Žagar tudi ozmerjal. Žairar se je ponoči z živino, kot njen spre-' ml.jevaleo odpeljal na Dunaj. — 82 letni kuharici Rozi Zeri je bilo ukradenih 600 K.' — Otroški voziček, vreden 1000 K, je bil ukraden Jožici Petelin. — Natakarici Justini Kranjo je bilo ukradenih 1600 K. — Justini Kezele so bile ukradene 3 rjuho, vredne 3400 kron. Narodno ciledišče. OPERA. Nedelja, 14 januarja: TRIPTYCHON. Izven. Ponedeljek, 15. januarja: Zaprto. Torek, 16. januarja: GORENJSKI SLAVČEK. Red A. Sreda, 17. januarja: Zaprto. Četrtek, 18. januarja: MEFISTOFELES. Red B. Petek, 19. januarja: NIŽAVA. Izven. Sobota, 20. januarja: JENUFA. Red E. Nedelja, 21. januarja: SEVILJSK1 BRIVEC. Izven. Ponedeljek, 22. januarja: Zaprlo. DRAMA. Nedelja, 14. januarja: PETERČKOVE POSLEDNJE SANJE Ob treh popoldne. CUDE2 SV. ANTONA in ČRNA DAMA IZ SONETOV. Ob osmih zvečer. Izven. Ponedeljek, 15. januarja: LILIOM. Red C. Torek, 16. januarja: Zaprto. Sreda, 17. januarja: CUDE2 SV. ANTONA in ČRNA DAMA IZ SONETOV. Red B. Četrtek, ia januarja: 1DIJOT. Začetek ob pol 8. Izven. Petek, 19. januarja: LILIOM. Red D. Sobota, 20. januarja: VOJIČEK. Izven. Nedelja, 21. januarja ob 8. uri popoldne: PETER-ČKOVE POSLEDNJE SANJE, oh 8. uri zvečer: ŽIVI MRTVEC. Izven. Ponedeljek, 22. januarja: VOJIČEK. Rod C. Marijonetno gledišče V LJUBLJANI. MESTNI DOM: V nedeljo, dne 14. januarja ob 15. in 18, uri: i.Mrtvec v rdečem plašču«. Prosveta. pr Slntonlčni koncert V pondeljek, d n e 22. t. m. ob 8. uri zvečer se vrši v dvorani hotela Union II. oz. XI. sinfonlčnl koncert Muzike dravske dlvlzijske oblasti, pod vodstvom kapelnika dn Josipa C e r i a a. Na koncertu se bodo izvajale sledeče točke: L W. A. Mozart: Serenada za godalni orkester. (K6oh. v. 525), I. Allegro, II. Romanca. Andante. III. Menuetto. Allegretto. IV. Rondo. Allr„-ro. — 2. a) Borodin: Prizor iz srednjeazijske stepe, b) Sv. Stančlč: Sinfoničen scherzo. 3. K. B. Jirak: Sinfouija c-mol, op. 10. I. Molto moderato. Allegro de-ciso. Presto. II. Intermezzo. Adagio. III. Scherzo. Vivace. IV. Sostenuto. Allegro mar-ciale. — Naše občinstvo že danes opozarjamo na ta koncert, kateri obeta mnogo umetniškega užitka. Vstopnice bodo v predprodajl od torka, 16. t. m. dalje v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Cene sedežem po 20,18, 15, 12, 10, 8 in 6 Din, stojišča 3 in 2 Din. pr Dohodnina. Določbe o dohodninskem davku. Spisal Valentin Zun. Cena nevezani knjl-! žici 8 Din. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni ▼ ; Ljubljani. Za sestavo dohodninske,napovedi, katero mora davčni obvezanec vsako leto meseca januarja predložiti davčni oblasti, bo ta lahko umljiva in s praktičnimi vzorci opremljena knjiga izborno služila. Olajšala bo delo in prihranila mar-I sikaj na davčnih izdatkih. Malokomu so namreč znane določbe glede dovoljenih odbitkov, katere ! mora v napovedi uveljaviti, da se mu zniža davčni postavek. istotam se dobi tudi knjižica >Kakšne neposredne davke imamo in kako jih plačujemo. Cena 4 Din. Cerkveni vestnik. c îzvenccrkven sestanek v Križankah. Križevniška moška in mladeniška Marijina druSba ima prihodnjo sredo točno ob pol 8. uri redno zborovanje v društveni dvorani. Na dnevnem redu so važne družbene zadeve, zato je nujno potrebno, da se shoda udeleži v«ak društvenik. i Dijaški vestnik. d Maša-zadušnica za umrle tovariSe : »Daničarje« se bere v torek ob 7. uri zjutraj v stolnici. Poje moški zbor akademikov. Prosimo tovariše k udeležbi — enako vabimo tudi gg. starešine »Danice«. — Odbor. Turistika in sport. Težko atlctična sekcija >S. K. Jadran« sklicuje v nedeljo, dne 14. t. m. 1923 sestanek vseh članov v gostilno pri Sodčku mi Žabjaku; in sicer ob pol 10 uri dopoldne. Udeležba obvezna. Našla se je na sv. Petra nasipu denarnica z manjšo vsoto denarja. Dobi se Metelkova ulice št. 4 (Ivan šiška). Dama, ki si je v petek zvečer dne 12. t m. pri predstavi »Liliom« v dramskem gledališču sposodila pri biljeterju v parterju na rfe^çyl strani i kukalo in istega pozabila vrniti, je dobro znana in se naproša, da ga takoj prinese v dramsko gledališče k vratarju. ■тирцг • ïr-Tsw«™: Treba da Fellerjev El?afluid Zamorete povsod kupiti! Ako se primeri, da Felleriev pravi El .afluid ne nr>rete k e dobiti, prosiim snoročlte in tako) dobite spproč lo za Vam naiugodnejše mesto, k.ese p> oda a To je najboljše kar sem keda' okušal Pravi i-elieriev Elza-flmd kot dobrodelno ere>t4tvo za drgnenje! Za ude 1 Za vrati Za glavo 1 Za zobel Za negovanje kozel Kot kos metlKuml Za negovanje ust! V zimi! V letul Pri tisoč priložnostih |;o kaže se blagodelu oč in bolečine lajšujoč, kori s on 1er muugostrausko uporabljiv. — Je velijo močne ši in bolj delujoč kakor francosko žgan e in naa, Elcatrg ik Ш, Hrvatsko. 2upr,lk mladega, a rahlega zdravja si želi v svrbo raxbremenjeuja svoje duSe-hriiniSke službe s#rafa pomočni'!*. Dobrodoiel vsak Se ne prestar, dela. zmožen in galant penzijor.ist, ali kate.i-koli drugI prost duhovnik, ki imr ie veselje, Ifu ezen in gorečnost do de'.a: nedeljske sv. mate, spovedovarja in par ur veronauka. — Brez ozira na korgruo gmotno dobro shajat v lastni ekonomiji: prosto stanovanje, drva, vina dosti in Se ka) povrhu. — Več se poizve pri žup-nem uradu v KAMNJAH, p. črniče na Vipavskem. ■BMnaaaBRHase^Bf^nasaiiser/rciiS! Mlajšeaa dijaka sprejmem na STANOVANJE IN HRANO. - Naslov v upravi «Slovenca« Stev. 266. Snretno p!eti!ko takoj sprejmem k pletilnemu stroju it. 8. Hrana in stanovanje v hiši. Plafa po dogovoru. — Naslov pove upravništvo «Slovenca« pod štev. 154. Traovski va "вш lz boljSe hiše, ki se je "trgovske obrti učil z vrlo dobrim uspehom ie eno teto, želi mesta v trgovini — Naslov pove uprevniitvo lista pod šifro: «VAJENEC«. Konjski hlaoec~~ k lahkim konjem, zanesljiv, z večletnimi spričevali, želi svojo službo spremeniti, — Pismene ponudbe pod: «Konjski hlapec« na upravniitvo «Slovenca«. Izurjen krojač gre na dom za novo in staro popravilo, _ Ponudbe je pošiljati na upravnUtvo «Slovenca« pod: «RAZUMEN«. želi mesta učiteljica k solidnemu, boljšemu gospodu. - Ponudbe na upravništvo «Slovenca« pod šliro: «UČITELJICA«. Zidarskega pelina ia Ljubljano iščem. Samostojen, snorgičen, — Ponudbe na upravo «Slovenca« pod številko 279. Prlsto^m s kanitalrim K 120, v par mesecih tudi do K 2,000.000 k dobro idoči trgovini ali srednjemu industrijskemu podjetju v mestu ali na deželi. Ponudbe pod «Soudeležba Lj.« na upravo šdoneobveznega DEČKA poštenih staršev, sprejmemo kot ! TEKÂLC (laufbursch) Predpogoj: poštenost in pridnost. Zglasiti se je: E!ek rotvrdka A. VERBAJS, Ljubljana, Gosposvetska cesta U. 13 (Kolizej) Nosile zaradi ti) ihovih velikih rednosJti IŠČEMO za manjšj posestvo proli dobri Plači in hrani ter preskrbi z obuvalom onudbe z navedbo, koliko se zahteva plače, je poslati na naslov: LJUDSKA j POSOJILNICA V GOR. LOGATCU. STROJEVODJO z izpitom za ozkotirno železnico i 12 e m. Reflektiram samo na za-nesljive, iznčene «tojn« ključavničarje. — Ponudbo aa sprsro lista pod Številko 278. dobra in varčna, dobi takoj mesto. — Vprašati: Dunajska cesta itev. 36. prva leva vrata. 233 Ugodno NAPRODAJ nov, lep »frak« s telovnikom - Kje, pove upravništvo «Slovenca« pod številko 384. Naprodaj je enonadstropna hiša v Celju, 10 minut od kolodvora z moderno opravljeno prodajalno, delavnico, dvoriščem in vrtom. Električna razsvetljava, parketira-jne sobe itd., vse v najboljšem stanju. Rcflektira ee samo na resne I kupce. Dopisi na POŠTNI PRE-I DAL 31, CELJE. UGODNA PRILIKA! PRODAM zaradi družinskih razmer TRGOVSKO HIŠO z dobro vpeljano trgovino, traliko in točenje čez ulico na prometnem kraju na deželi, 1 uro od Celja Hiša je prenovljena z gostilniškimi prostori; pri hiši se nahaja okoli 7 oralov zemlje z gozdom, vse okoli hiše, Pod istim naslovom tudi prodam novo TRINADSTROPNO HIŠO z velikim vrtom, v prometa mestu na Štajerskem, 1 minuto od kolodvora, pripravno za vsako večje podjetje. Naslov v upravi «Slovenca« pod Številko 293. Po ceni nanrodaj NJIVA velika 3 orale, ležeča ob deželni cesti Ljubljana—Šmartno, oddaljena 400 ro nad poljsko šolo. — Več pove Mirko 6TE-FANOVIČ, Gorupova ulica 3, IL nadstr. Enonadstropna hiša 11 9 stanovanji na Selu naprodaj. — j Več pove -MARIJA CERK, Vodmatska ' ulica 4, p. Moste. — Istotam so naprodaj BUKOVA DRVA v poljubni množini, cela ali žagana. 268 Naprodaj je dobro ohranjen HARMONIJ, lepa KOČLIA in fin« SANI, Kraj pove upravništvo «Slovenca« pod itevilko 239. oblastveno preizkušeni mestni tesarski mojster, KRANJ štev. 47, prevzema vsa pod to stroko spadajoča dela, kakor: hiše, vile, jezove, mostove, moderne lesene stavbe, cerkvena ostrešja, stolpne strehe, strehe za industr. stavbe v večjih prostih razpetirah, balkone, verande, vrtne utice itd., po danih in tudi po lastnih načrtih, i »p v m mi ene partie šampanjca, vina ter likerja se vrSl v SREDO, 17. januarja ob tO. ur» dopoldne v skladišču «BALKAN«, Ljubljana, Dunajska cesta 33. Informirati se |e mogoče v skladišču vsak dan od 8. do 12. in od 2. do 5. ure. PIANIN0 ali kratki mignon ali Stutzfl>;gel KUPIM. Ponudbe z navedbo znanke, cene in velikosti prosim poslati na ad. Iminstracljo tega lista pod PIAN1NO 285. Stev. 10. SLOv SKEC, dne 14. Jajraar!« 1929. Stran S. Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je iskreno ljubljeni soprog, gospod Franc Jnrda črkostflvee danes ob pol 1. uri popoldne, v starosti 60 let, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega r. jnika bo v ponedeljek, dne 15. jan. ob 2. nri popoldne k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 13. januarje 1923. Žalujoči ostali: Joslpina Jurda, vdova Armič, soproga. — Maksa Plrnal, roj. ArmK, Zdenka Armič, Stojan Annlč, Boris Armič, Gojko Armič. w^WWm Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani naznanja žalostno vest, da je umrl dne 13. januarja njen dolgoletni marljivi sotrudnik, stavec, gospod Franc Jurda. Pogreb se vrši v ponedeljek, dne 15. januarja ob 2. uri pop. z Merosodne ulice št. 1 na pokopališče pri Sv. Križu. Blag mu spomini V Ljubljani, dne 13. januarja 1923. JA Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preljubljeni oče, stari oče in brat, gospod Franc čertalič danes po kratki in mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v ponedeljek, dne 14. t. m. ob 4. uri pop. iz dež. bolnice ua pokopališče pri Sv. Križu. Blagega pokojnika priporočamo v molitev. LJubljana, dne 13. januarja 1923. Žalujoči ostali. ' ■]-»."•:''L • s*,-?.■•'' ' v*'' ''.•.'.i. V:-''.:^ '1 Brez posebnega obvestila. V globoki žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem, da je naia ljubljena hči, sestra in svakinja, gospodična Ljudmila Milost učiteljica na zasebni slov. Soli v Trstu dane», 13. januarja t. U ob 7. url zjutraj, po dolgi in mukepolni bolezni, previden« s tolaiill av. vere, mirno preminula. Pogreb drage pokojnice ae vril v nedeljo, dne 14. t. m., ob 4. ari popoldne li hlie žalosU, Gosposvetska cesta 13 na pokopališče k Sv. KriJu. V Ljubljani, dne 13. januarja 1923. MARIJA MILOST, matL — JANKO MILOST, bančni uradnik, MIRKO MILOST, asistent fn£ tal., brata. — LIDIJA MILOST roj. PAULIN, srakinj». Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. FRANJA UREK roj. PODKRAJŠEK naznanja, da je njena teta, gospodična Rozalija Podkrajšek bivša trgovka umrla po dolgi in mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti. Pogreb se vrši dne 15. januarja ob pol 4. uri popoldne Iz deželne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, dne 13. januarja 1923. ZALOGA POHIŠTVA.) Imam v zalogi 80 vagonov bukovih DRV ^delava vart vre«^BLAZIN, f.IMNIC, uhih jn napo| »uhih. Nekaj tudi mešanih. Zajamčeno popravljene Ako še niste, pošljite naročnino! 'ERESNIC, DIVANOV, OTOMAN in vse лj , ... „ . ' . , '».«.»„Uk. dala «n nni0ddam >lh V mali Ш Vcllkl ПШоЈ|Ш' Imam udi tesan in stavbni LES. Cena zmerna. padajoča tapetniška dela po nujugod-îejiib cenah. V zalogi (udi morska trava - PETER KOBAL, zaloga pohištva in apetniSka delavnica, KRANJ. 5308 )al)e Imam naprodaj 3 BENCIN-MOTOR- i IE, 3—8—13 PH. A. Sedlar, Novo mesto. Iščemo za tekstilno tovarno, d. d. v obmestju Ljubljane. — Reflektiramo na gospode umirjenega značaja, popolnoma vešče slovenskega ali hrvatskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. V poštev pridejo le resni in zmožni veščaki. Samski ali poročeni reflektantje brez otrok morejo dobiti stanovanje (2 prostora) event. v tovarni. — Ponudbe pod «TEKSTILNA TOVARNA« z zahtevo plače na Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg 3, ииаииившиивниваибипгашЕнаивамавазииикиаЈЕ o • točno iz skladišč Zagreb in Ljubljana WoIf-t-ianE vsake velikosti. Stabilne in vozeče lokomobi e Lokomobilni kotli Enoletno tvorniško jamstvo Prvorazredno generalno popravljane Popolnoma preizkušene Kurljive z vsoikim gorivom Braia Flschsr išče rodbina treh članov v Beogradu, Kuharica mora biti srednje starosti, popolnoma vešča tuje kuhinje in z daljšo prakso v večjih gospodinjstvih. Plača za kuharico do 2000 K, za sobarico do !200 kron. Zahtevajo se dobra spričevala. — Javiti se je osebno 15. t. m. pri g. S. USKOKOVIĆU, hotel UNION od pol 9. do pol 10. ure dop. in od 3. do 4. ure popoldne. ZAGREB 1'aalovčak 5 anal гвавиавваанаапгаа SPREJMEMO ■-----------------M za risarko v tvornlci za ZASTORE. — Tisti, ki želi vstopiti, mora imeti v prvi vrsti veselje in talent za risanje. Seveda imajo absol-virani učenci (učenke) kake strokovne (obrtne Sole) prednost. Re-flektanti dobe praktičen pouk v tovarni, in če se izkažejo sposobnim, bi jih poslala tovarna na svoje stroške v kako specialno inozemsko šolo, da jo obiskujejo. — Prošnje je vposlati na «ŠTORA« d. d., 6t. Vid nad Ljubljano. ■ [ Iiesno Volno ■ ® proizvaja in nudi s svojega skladišča v vsaki množini in kakovosti I I ! AUTO !И BENCIN PNEUMATIKA Ol IE VSA POPKAVILA MAST IN VOZNIE Lc prvovrstno blogo in delo pO solid» mh cenah nudi JUGO-AllTO d. z o. z. v Ljubljani. FRIZiRANJE DAM In manlkira vsaki dan od 3.—8. ure popoldne. Nunska ulica 19, II. nadstropje. Telefon: 3-67 VlLiR D. D. : za industfiio in trqovino z lesom ■ Brzojavke: « » B „vhur" Zagreb, Savska cesta 89 J B!u0fl za prsviB^o divanov a druzsgd netil-št f a v veliki iz jen, d?ije riniti» plaino in jnle za tapetne, sedlarje iti priporoča tvrdka ». 8 B. ШШ ,&«ff,, Dve posestvi srednje veliki, večje in malo, naprodaj blizu Konjic. — Osebno pojasni Ivan Jurca, Konjice 35. 1 uro od Ljubljane: hiša, dve gospodarski poslopji, sadni vrt, 9 parcel njiv in 9 lepo zaraščenih parcel gozda. — Cena skupno 450.000 dinarjev. — Pismene ponudbe "»od šifro: «RESEN KUPEC 450« na anončno družbo ALOMA COMPANY, Ljubljana, do 24. januarja. Zahvala. Ob tako rani smrti pokojnega brata mi jc izreči prisrčno zalivalo za tolažilne obiske č. p. Cirilii, i. g. prof. dr. Pečjaku in g. univ. prof. Plečniku; nadalje te na ta ali oni način izraženo sočutje zahvalim akad, društvu ljubljanskih arhitektov »Ognjišče«, akad. tehn. društvu »A. D. J. L«, jugoslov. katol. akad. društvu »Zarja«, tt. abiturijentom-sošo!-cem, tt. pcvcem, tt. govornikom. Bog plačaj vsem, ki so lajšali naži rodbini težko bol. Ljubljana, dne 14. januarja 1923. Za rodbino: JOŽA LIKOVIC, akad. Ш ZAHVALA. Vsem, vsem, ki so prihiteli od blizu in daleč, da so počastili spomin naie blage, nepozabne mamice in nas tolažili v najtežjih urah, naša najiskrc-nefia hvala! Ljubljana, dac 13. januarja 1923. Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Kamniku ima naprodaj bukova mu za vagonske odpošiljatve. Priporoča se tudi za vagonska naročila apna najboljše vrste, katerega bo v tekočem letu imela na razpolago okrog 200 vagonov, — Vprašanja in naročila naj sc pošiljajo na: KMET. NABAVNA IN PRODAJ. NA ZADRUGA V KAMNIKU. PSA-ČUVAJA prvovrstnega, kupim. Ponudbe na upravo lista pod številko 199. 350 m POCINKANE CEVI, v vef kosti Ve in 200 m POCINKaNE CEVI, 1 cola svetlobe, naprodaj po nizki ceni. FRAN PEZDIR, BREZOVICA 27. Rodbina Wessnerjeva. Prodam HIŠO z veliko delavnico, pripravno za vsako obrt, ob glavni cesti. — Naslov pove upravništvo «Slovenca* pod itev. 244. Kovaški MEH dobro ohranjen, PRODAM. — VA-LENTIN JAKOPIČ. JE21CA St. 59. Ziar- Naprodaj je kakih 100 m' HLODOV (krljev) borovega in hrastovega lesa. Dam tudi žagati v poljubni debelini, na željo postavim tudi na kolodvor. - Več povedo v Zgornji ŠiSkf Itev. 7. 246 Prevzamem takoj MALO TRGOVINO z mešanim blagom, bodisi v Ljubljani ali na deželi, splob v Sloveniji. Pripravljen sem položiti tudi kavcijo. — Ponudbe pod «KAVCIJA 280« na upravo «Slovenca«. ашшшштавшшш Malo HIŠO z vrtom KUPIM v LJubljani ali v bližini nje. — Naslov pove upravniltvn «Slo.'enca« pod «tevilko M7. strmi в. SLOVENEC, Ш ». јГМКВД !0L :»: Najboljše peči sedanjosti so :-: emajlirane MIG~ove peci Glavna zaloga, prodaja In zasfop»tTO za Slovenijo In Ju? ne kraje pri F. F». VIĐIC 4 KOMP. trgovina slavbne^a matertjala Preiernova ul. LJUBLJANA Preàemova ul. Za obrazno masažo in manikuro roCno ali električnim potom, ter vsa atrokovn jaška dela za ne* govanje lepote, kakor tudi „boudee" ln „email* za večera se priporoča cenj. damam v izvrševanje pri njih doma, na poziv ob vsakem času. Nana Kune Ljubljana, Tržaška ccsta 43, icccr gtofc. Hm№ in kristal, testenine, makarone, ft-deilne bi rezance ka^or um ostat® špecerijsko m koioniioino тш nn-dima in pošilpnto po železnici a&tr$0¥cem isato količino m m fsako postno. - ШоШе zahtevati :: cenik. :: И »ШША •џ гоооодско prometno đrvsivo. mi- пкоошд njisomtn oom KARLOVAC Kino Matica Dvorana Filharmoničrie družbe — kongresni trg. v nefleljo 1«. jas. ШЗ, ob pol II. d op Po Bosni in Hercegovini Potniško predavanje « skiopttiinimt slikami. VSTOP PROST. Fopoldno ob 3, pol 3., t„ pol S. In I. KRALJI V PROGNANSTVU Zgodovinski film v 2 delih CENE: », 5, 4 1в X Din. Redna zreza iz Bremena preko Southamp-tona, Cherbourga v New York potom prekrasnih amerikan-skih vladnih parobrodov United State? Lines. PRIHODNJI ODHODI: Pï6sid,nt Booeerelt IT. јм. »8. febr. America...... . 1. febr. II. »pr. Président Sardin; 14, l',b. tt. marec George Washington SI. niče, uhane. nami*, orodje. DsIJci Krstna in birtnen. darila In VSo zlatnino In srcbrnlno aa tudi porabnrs predmete, take r itarje, uofç, britve, lase-striïne- ш brivska stroje, doza is tobak, avelclce In »modne steklorezce, o;'i?tqalnlke, de-пагшс« kupile dobro ln ceno -ДИШ pri tvrdk Vesna члв OLJP v VB ^ ^ Brata Pohlin In drug, TVORNICA VLASNIC, RINČIČ in KLJUKIC za ČEVLJE, LJUBLJANA I, poStni predal 126 sprejema vsa naročila, ki se takoj in v vsaki množini izvršujejo. — Zahtevajte cenik in vzorce. Pri večjih naročilih popust. Inseriraite p „Slnsencn"! p 1flllil težak 8/9 kg, la inozemni, nudja u z povoljne cijene Jos. L. RaCića d. d., Zagreb, Duga ulica 5. NOVOSTI ZA PLESNO SEZIJO A. Sinke vie nas!. K. Sesa Ljubljana, Mestni trg 19. letnik 1921 In 1922 po zelo «godnih cenah Ime v caiogi L. Petovar, Ivanjkovci lastnik vinogradov ▼ Jeruzalemu. J JETIKA! Dr. Pečnik ordinira za jetične izven torka in petka vsaki dan v Št. Jurju ob južni žel. pri Celju Čitajte njegove S knjige o jetiki Pisalne stroje najmodernejših sestav kakor :: UyPEBWOOD, IDEAL, ERIKA r. ZaMevsjie psssdbe! NEVESTE! Zaloga pohištva - lastna tapetniška delavnica! Brata бшг, Ljubljana Od navadni de naîflnsjs opreme. - - Ctni dnevni. BcspospstsSs »sto № 13 (Ш1Ш). Dobrim krojaškim mojstrom oddam na dom konfekcijsko šiuanje damskih oblek. Ponudbe na „Elite", bjubijana, Prešernoua ulica 9. Na mariborski obrtni razstavi L 1992 odlikovana z zlato kolajno (osnovana od Joh.DENZEL okoli L 1800) — jo: Livarno zvonov in kovin Marmor ■nt i. d n. nam Različna sestava glasov vsak« velikosti. Mogočen, lep in čist glasi Jamči •• u ■«• zikalično vjemanj« novih zvonov z ostalimi starimi zvonovi. Največji ▼ Jagosl. dosedaj vliti zvon i 2700 kg za ž. cerkev v Konjicah. Mnogo priznanj. Nizke cene. Jamstvo I 1 V» zabteTo proračun In vsake nadaUnH pejasnllo brezplačne. Nota tgradbe » Marlberu. Moflter/tra «Мм, f i Aru. friprtreml to ptfml t norimi ristemi, ЧЛвгпшр M érotnorlé (mikroikep) to ton. roikrojcranM kortn THE REX CO. LJUBLJANA OradlSče lO Telefon 268 Razmnoževalni aparat OPAIiOORAPH razmnožuje potom neizrabljl?« :: STEKLENE PLOŠČE :: Zaîi'evajie ponudbe! Izdaja konzorcij »Slovenca«, Odgovorni urednik: Mihael Moïkerc v Ljubljani. Jugoslovanska tiskarna v LjubljanL