N > PROF. FRANJO SlC KNJIGOVODSTVO 1943-XXI ZALOŽILA KNJIGARNA TISKOVNE ZADRUGE D. Z O. Z. V UUBLJANI 6964 » TISKALA ..NARODNA TISKARNA" V LJUBLJANI — PREDSTAVNIK FRAN JERAN Izrekam na tem mestu g. Vaclavu Držaju toplo zahvalo za vestno izvršen pregled rokopisa in redakcijo. AVTOR UVOD Kdor hoče obvladati ta ali oni instrument, se ne bo učil pesmic na pamet, ampak bo gledal ali stremil za tem, da spozna instrument in pa, da vadi na njem po neovrgljivi glasbeni teoriji, potem šele mu bo omogočeno zaigrati ono, kar je hotel komponist povedati. Kdor hoče obvladati tuj jezik, se praviloma ne bo učil stavkov ali fraz na pamet, pač pa si bo najpreje ogledal slovnico dotičnega jezika, t. j. njega teorijo. Če nočem biti polovičar, če mi je res za znanje, se bom prvenstveno zanimal za teorijo, ki je neobhodno potrebna za vse nadaljnje. Slično je s knjigovodstvom! Kdor hoče postati knjigovodja, samostojen bilancist ali celo organizator, ta se ne bo učil tega, kar slučajno uporablja neka tvrdka, pa tudi ne oblik, ki so v rabi pri raznih trgovskih in sličnih podjetjih, pač pa se bo zanimal v prvi vrsti za teorijo knjigovodstva. Šele potem, ko mu bodo vse osnove znane in jasne, se bo mogel res naučiti knjigo¬ vodstva in ga uspešno uporabljati v praksi. Ta knjižica nudi samouku priliko priučiti se toliko knjigovodstva, da, bo usposobljen tudi brez posebnih šol in tečajev znajti se v praksi sam. Metoda je preizkušena: učenci samouki, najrazličnejše starosti in poklicev, kakor tudi učenci z najrazličnejšo predizobrazbo so dosegli najlepše uspehe. Poudariti pa moramo, da naj čitatelj ne brska po knjigi, naj ne pričenjla v sredini ali od zadaj z učenjem, pač pa naj počasi čita in proučuje odstavek za odstavkom, poglavje za poglavjem, t. j. lekcijo za lekcijo, ker sicer ne bo uspeha. Delo je razdeljeno na 28 poglavij. Prečita j jih, prisvoji si jih po vrsti! V delu je podano vse, kar mora vedeti bodoči knjigovodja ali podjetnik o knjigovodstvu in to od osnovnih pojmov pa tja do organizacije družb in tovarn. Kdor bo obvladal podano tvarino, bo lahko šel v prakso ali pa si bo sam ustvaril knjigovodstvo v svojem podjetju. Knjigovodstvo je veda, ki se uporablja tako v trgovini, obrti, tovarni pa tudi upravnih oddelkih kateregakoli podjetja, državnega, avtonomnega, za- družniškega, društvenega ali privatnega. Kot že rečeno, je knjigovodstvo samostojna veda, ki služi podjetnikom in podjetjem, zlasti pa onim, ki so protokolirani, da ugotovijo vsako leto svoj čisti dobiček in pa, da podajo na zahtevo oblasti, na podlagi zakonitih pred¬ pisov, pravo sliko svojega premoženja. Kadar se bavimo s knjigovodstvom iz znanstvenega vidika, tedaj nimamo v mislih trgovinske prakse, marveč le knjigovodstvo kot znanost, kadar pa uporabljamo podane in dognane teorije v kateri koli praksi, tedaj se bavimo z organizacijo podjetij. Ako se učimo knjigovodskih principov in naukov le zato, 5 da nam bo mogoče opravljati posle že obstoječega knjigovodstva, tedaj se bavimo s knjigovodstvom kot naukom. Kdo je izumil knjigovodstvo, ni znano. Poznali so ga že Babilonci, Asirci in Feničani. Vemo le, da obstoja nebroj sistemov, ki vsi temeljijo na nekem posebnem zlatem pravilu, večnem pravilu, t. j. aksiomu, ki ga imenujemo dopika. Zgodovino knjigovodstva delimo na tri dobe. Najstarejši je od prvih neznanih početkov do 1. 1494. Tega leta je bila natisnjena prva učna in znanstvena knjiga o knjigovodstvu. Napisal jo je frančiškan in univerzitetni profesor Lukas Patiolus, po rodu Italijan. Italijani ga imenujejo Pacioli (izg.: Pačoli). Pred njim je napisal slično knjigo Dubrovčan Benedetto Cotrugli. Cotruglijeva knjiga je izšla kasneje. Oba pa sta bila po rodu Italijana, kar pove, da so bili Italijani prvi učitelji knjigovodstva in da je Italija zibelka knjigovodske literature. Druga doba je od 1494. do 1914. leta, do početka svetovne vojne. Tretja doba, tako imenovana moderna ali revolucijska doba, pa šteje od prve svetovne vojne dalje. V tej dobi je bilo izdanih največ knjigovodskih sistemov. Izvršena je bila tako imenovana racijonalizacija knjigovodstva, kar pove: z najmanjšo izgubo časa, z najmanjšo porabo materijala in delovnih moči doseči najboljši uspeh. Omenimo še, da predpisujejo vse države, da morajo vse protokolirane tvrdke voditi trgovske knjige. Zato je tudi potrebno seznaniti se s knjigo¬ vodstvom. Za zneskovne in ostale kolone niso začrtane navpičnice, ker predpostavlja¬ mo, da si jih vsakdo lahko misli. Z veseljem na delo! Od poglavja do poglavja — veljaj geslo. 6 !. POGLAVJE Enostavno knjigovodstvo Blagajniška knjiga Denar je plačilno sredstvo. Z njim dobivamo dobrine in jih plačujemo. Zato je denar, poleg blaga, najvažnejši činitelj v trgovini in gospodarstvu. S posebno pažnjo moramo beležiti vse dohodke in izdatke. V ta namen si nabavimo posebno knjigo, v kateri bomo beležili, ali bolje rečeno knjižili ves denarni prihod in razhod. Ker pa nam bo ta knjiga za oblast dokazilno sredstvo, mora biti trgovska, vezana in kolkovana. Vsak list mora nositi tekočo številko. Iz knjige ne smemo iztrgati listov, ne smemo radirati, pa tudi ne nanovo pridajati listov. Knjiga ima trdne platnice in hrbet; vsi listi so vezani po sredi z vrvico, ki jo davčna oblast zapečati. Prvi list je navadno trši (po barvi siv ali rjav) in ga imenujemo predlist. Nanj zapišemo — še preden smo oddali knjigo v kolkovanje — z velikimi črkami: »Blagajniška knjiga« ali kratko »Blagajna«, dalje ime tvrdke in dan početka. Dokler knjiga ni uradno potrjena, ne smemo vpisavati, pač pa morajo biti listi opremljeni s tekočo številko. Ker je knjiga silno važna, saj so v njej vknjiženi vsi izdatki in dohodki celega poslovnega leta, jo imenujemo glavna knjiga. Glavnih knjig pa je lahko več in tako je med njimi tudi taka, ki se imenuje »Glavna knjiga«, zato napišemo na predlist: »Blagajniška knjiga kot glavna knjiga«. Ko je bila knjiga kolkovana, smemo vanjo knjižiti. Odprimo knjigo! Na prvi strani opazimo, da je črtana. Te črte imajo svoj pomen in se imenujejo trgovinski raster. Oglejmo si tak raster na strani 9! Zapomnimo si, da imajo po večini vse trgovske knjige — po vsem svetu — enak raster. Za primer smo vzeli list, ki nosi številko 97. Ta list nam bo služil kot blagajniška knjiga. Tam, kjer se knjiga odpira, je sredina knjige. Ta sredina deli list v dve plati (strani). Zapomnimo si: trgovske knjige sestoje iz listov (list = folio), vsak list pa iz dveh strani (stran = pagina). Leva in desna stran imata svoj naziv. Levo Stran imenujemo »Debet« (dohodki, dohod, prihod, levo, v breme, leva stran, na dolg, dolžniki, ima dati, mora dati, entrata, dare, soli), desna pa »Kredit« (izdatki, razhod, izdano, desna, naj prejme, v korist, uscita, avere, haben). Pogosto nahajamo še danes napačni naziv »Dati« in »Imeti«, ki je nepravilno pojmovan prevod iz nemščine. 7 Zgoraj vidimo dve vodoravni črti. Zgornja je tanka (v praksi navadno modra), spodnja pa debelejša (v praksi navadno rdeča), ki se imenuje osnovnica ali osnovna črta. Na osnovnico napišemo naziv strani, ako ni bil že prej v tiskarni natisnjen. Poleg naziva obeh strani napišemo še mesec in leto naše trenutne uporabe. Navadno mesec na levo, letnico pa na desno stran nad osnovnico. Tanka črta nad osnovnico je zato, da ne lezemo med pisanjem v osnovnico samo, kar bi izgledalo nelično. Pišemo pač nad tanko vodorav- nico. Ko smo opremili osnovnico z napisom, tedaj se imenuje osnovnica z napisom vred »Glava« celega lista. Na levi strani bomo vpisovali vse dohodke, na desni pa vse izdatke našega podjetja. To beleženje imenujemo v knjigovodstvu vknjiženje na levo in desno pagino. Ker pa zahtevajo predpisi, da moramo v knjigah pisati ali pravilno rečeno knjižiti na vrste, slede pod osnovnico vrste. To so tanke, navadno modre vodoravnice, na katere knjižimo. Te vodoravne črte sekajo navpičnice, tako na levi kot na desni strani lista, vedno na obeh straneh enako. Navpičnice tvorijo stolpiče, stolpce ali kolone. Prve tri kolone na vsaki strani imenujemo datumske kolone. Navadno sta dve do tri. V prvo (od leve proti desni) napiše knjigovodja svoje poznamke ali svojo šifro, toda le ob določenih prilikah. V drugo, ki je pogosto širša, napiše navadno stran one knjige, v kateri je morebiti še enkrat vpisan namen izdatka ali dohodka. V tretjo pa dan vknjiževanja. V prvi koloni se sklicujemo na neko morebitno knjigo, zato pravimo prvi koloni tudi sklicevalna kolona. Druga služi za vpis meseca. V tretji morajo biti vpisani dnevi po vrsti, po koledaričnem redosledu, t. j. kronološko, ne pa po mili volji knjigovodje. Datumske kolone imata obe strani, tako leva ali debetna in desna ali kreditna. Za datumskimi kolonami je široka kolona, ki se imenuje besedna ali tekstna kolona. V to zapišemo vzrok vknjižbe odnosno, čemu smo denar prejeli ali izdali. Tudi besedni koloni imata obe strani ali pagini. Takoj za besedno kolono je še ozka tako imenovana valutna kolona. Te ne uporabljamo, kadar nam služi knjiga kot blagajniška knjiga. (Rekli smo, da imajo vse knjige enak raster, zato pravimo, da valutne kolone ne uporabljamo, kadar nam služi knjiga le kot blagajna.) Za njo sledita dve koloni za zneske. Pravimo jim zneskovne kolone. Prva je stranska ali zbiralna, druga pa glavna. Vsaka pagina ali stran ima dve zneskovni koloni. V prvi (stranski) na¬ pišemo posamezne zneske, ki jih je treba sešteti, v glavno pa napišemo skupne zneske enega in istega primera. Tako knjiži knjigovodja trgovčeve izdatke in dohodke na levo in desno stran blagajniške knjige v posameznih vrstah, dokler ni popisal vsaj ene izmed dveh strani. Takoj, ko pa je popisal eno stran, uravnovesi s črto še drugo stran ter sešteje v glavni koloni vse zneske obeh strani ter jih prenese na nov list. Pravimo, da je napravil knjigovodja odnos in prenos ali kratko »transport«. Ker pa ne sme izpuščati praznih vrst, uniči prazne vrste manj popisane strani s poševno črto, ki jo imenujemo knjigovodski most, mostiček, nos ali koleno. 8 Na ta način je uničil besedno kolono, t. j. uničil je nepopisane vrste krajše knjigovodske strani tako, da bo na koncu nove strani lahko zopet sešteval in pri tem upošteval zneske iz prejšnje strani. Tako dela vso poslovno dobo in temu pravimo: voditi blagajniško knjigo. Ob sklepu poslovne dobe se hoče trgovec prepričati, koliko ima še denarja v blagajni, t. j. koliko ga je izdal in koliko med poslovno dobo prejel. Zato zaključi blagajniško knjigo takole: Najpreje sešteje obe strani, kot ob transportih. Nato izračuna razliko. Rezultat mu pove, da je bilo več dohodkov kot izdatkov, kar je povsem na¬ ravno. Nemogoče je namreč več izdati, kot pa prejeti. Če ni denarja, ga tudi izdati ne moremo. Torej bo leva stran izkazala večjo vsoto. Razliko postavi na manjšo (desno — kredit) stran. To diferenco imenujemo »Saldo«. V bese¬ dno kolono napiše torej: saldo per 31. XII. recimo 19... Končno napravi še linearni zaključek. Knjige linearno zaključevati se pravi, potegniti na obeh straneh (paginah) v isti višini črte, pod njima sešteti zneske in jih dvakrat podčrtati. Ako je slučajno ena izmed obeh strani krajša, jo mora izpolniti s knjigovodskim mostom. Blagajniško knjigo zaključuje firma navadno enkrat na leto, in to večinoma na dan 31. decembra vsakega leta. Saldo ni vknjižba. Saldo je rezultat vseh vknjižb ene in iste knjige. Saldo blagajniške knjige nam pove, koliko je, oziroma koliko mora biti denarja v blagajni, predpostavljeno, da smo resnično zapisali vsak izdatek in dohodek, kot to veleva zakon za protokolirane trgovce. Oglejmo si dva lista poslovnega leta blagajniške knjige! 97 97 Debet Kredit Dohodki December 19.... Izdatki 27. Za prenos iz 96. p. . . . 34.000.— 28. Za plačilo Komar . . . 146,— 27. Za prenos iz 96. p. . . . 1.670.— 28. Za stroške. 40. — 28. Za koleke. 1.200,— 28. Za račun Tičar' .... 480. — 28. Za račun Černe .... 120. — 28. Za račun Kovač . . . 40. — 28. Za papir. 60. — Odnos na 98. p. 3.610.— 98 98 Dohodki December 19.... Izdatki Za prenos iz 97. p. . . . 34.146.— 30. Za plačilo Kosa .... 340,— 31. Za nakazilo Kosa . . . 1.704.— 31. Za nakazilo Verbiča . . 174,— 31. Za nakazilo A. Medena . 612.— 31. Za nakazilo Pranketa . . 824.— 31. Za nakazilo Kovača . . 1.420.— 39.220.— Za prenos iz 97. p. . . . 3.610.— 31. Za luč. 330.— 31. Za saldo. 35.280.— 39.220.— 9 Na obrazcih vidimo, da znaša saldo znesek 35.280.—. Toliko mora biti tudi v resnici denarja v blagajni. Ta denar je en del trgovčevega splošnega premoženja, zato je bilo važno, da so bili vsi izdatki in prejemki vknjiženi. V besedni koloni navadno krajšamo, da nam je mogoče čim več vpisati. Vsak knjigovodja pa vpisuje lahko po svoji volji. Ker pa bi bila blagajniška knjiga preobložena z raznimi malenkostnimi zneski in prehitro popisana, ter zaradi nebroj malenkostnih izdatkov tudi nepregledna, vodi trgovec navadno še po¬ sebno blagajniško knjigo. V to knjiži male zneske po vrsti (ali zvečer, ali ob tednu, oziroma mesecu) in jih prenaša v glavno blagajniško knjigo, tako da sešteje vse one zneske, ki so istega značaja in istega dne, v skupni znesek, nato pa prenese. Taka pomoč blagajniški knjigi je po zunanji obliki enaka opisani in obdelani blagajniški knjigi, le da je ožja. Ni potrebno, da je kolko- vana. Tudi je nihče ne predpisuje, vendar pa se uporablja vsepovsod. V tako knjigo lahko beležimo s svinčnikom, zakaj ta knjiga ne nudi nikake dokazilne moči pred oblastmi in je le nekaka pomožna knjižica, ki varuje zunanjo obliko glavne blagajniške knjiga. Imenujemo jo štraca. Beseda je italijanskega izvora in pomeni cunja. Ne predlagamo je nikomur, uporabljamo jo zaradi varovanja glavne blagajniške knjige. 10 II. POGLAVJE Saldakonti Saldakonti debitorjev Ni samo to važno, da podjetje ve, koliko denarja ima ob sklepu poslovne dobe, važno je tudi to, da ve, kdo in koliko se mu dolguje. Iz tega sledi, da mora imeti zabeležene vse terjatve, t. j. vknjižene vse odjemalce, katerim je dajal blago na up. Trgovcu ne zadošča samo blagajniška knjiga, uvesti bo moral poleg nje še knjigo o svojih dolžnikih. Tudi ta je glavna knjiga in se imenuje »Saldakonti debitorjev« ali »Knjiga dolžnikov«. Pogosto ne prejema trgovec za prodano blago takoj gotovine. Največkrat prodaja blago svojim konsumentom na upanje ali na up, oziroma na kredit. Ker mu odjemalci ostajajo dolžni in mu ne plačujejo vsega fakturnega zneska naenkrat, je potrebno, te terjatve in vplačila knjižiti, in to v posebni knjigi. Saldakonti debitorjev imajo tudi dokazilno moč pri oblasti in pri trgovskem prijatelju. Zato tudi ta knjiga velja za glavno knjigo. Kolkovati jo moramo torej kakor blagajniško knjigo. Na prvi nerastrirani strani napišemo ime firme, število listov, datum in označimo, da je to glavna knjiga. Listi in strani se po zunanji obliki prav nič ne razlikujejo od onih v blagajniški knjigi. Tudi tu je osnovnica, kot pri blagajniški knjigi, le način vknjiževanja je drugačen. Trgovčevi prijatelji, ki ne prejemajo blaga na up, so odjemalci, oni pa, ki ne plačujejo blaga sproti, t. j. ne poravnavajo faktur »promptno a cassa« in ostajajo dolžni po dva do tri mesece, se imenujejo dolžniki ali debitorji. Vsakemu debitorju odmeri knjigovodja z ozirom na njegov promet po en, dva ali več folijev. Polovico ali en folijo onim, s katerimi je v eni poslovni dobi le malo opravka. Na barvnem listu knjige, t. j. na prvem listu, moramo vpisati ime knjige in to: »Saldakonti debitorjev« kot glavna knjiga. Na levo stran osnovnice napišemo ime in priimek posameznega debitorja, na desno stran osnovnice pa njegovo bivališče, n. pr.: 18 Debet Ivan Volk, H J bct Ljubljana 18 Kredit 5 I 11 Dve pagini tvorita cel folio, ki nosi na obeh zgornjih kotih isto tekočo številko. Folio saldakontov debitorjev ali posamezni oddelek enega ali istega debitorja imenujemo kontokorent ali kratko: debitorjev konto oziroma račun. N. pr.: Račun gospoda Ivana Volka. Knjižimo na obe strani hkrati, in sicer: Kadar prejme debitor fakturo za dobavljeno mu blago, tedaj napišemo na levo stran (pagino) dan, mesec in leto, besedilo in znesek. V vseh kolonah leve strani je napisano, da je debitor blago dobil, a ne plačal. Pravimo, da smo obremenili debitorja na njegovem računu. Kadar pa nam debitor poravna en del naše fakture ali pa ves račun, napišemo na desno stran njegovega računa: dan, mesec, leto, besedilo in znesek, kar pomeni, da je faktura ali delno ali v celoti poravnana. Pravimo, da smo priznali debitorja za vplačani znesek. Za dobavo torej obremenjujemo račun debitorjev, a priznavamo ga za izplačila debitorjev. Čim večkrat je prejel debitor blago, tem več vknjižb bo imel na levi debetni strani. Čim večkrat nam bo poslal denar (v gotovini, po banki, poštni hranilnici, pošti ali poravnal z menico, rimeso, devizo itd.), tem večja bo kreditna stran njegovega konta ali tem večkrat ga bomo priznali. V kolkovani knjigi saldakontov debitorjev, ki velja za glavno knjigo, obra¬ čunavamo z našimi odjemalci na up, ki jih obremenjujemo in priznavamo. Priznavanje in obremenjevanje skupaj tvori promet, ki ga je imel posamezni debitor. Ako dovolimo debitorju kak popust, ga moramo v saldakontih očitno označiti. Popust, ki ga dovolimo debitorjem, če fakturo takoj poravnajo, imenujemo skonto, kar izražamo v procentih. Ob sklepu poslovne dobe napravimo (določimo) na vsakem računu salda¬ kontov debitorjev saldo. Ta saldo nam pove, koliko nam je le-ta debitor še dolžan. S tem, kar nam je ob sklepu poslovne dobe posamezni debitor še dolžan, moramo resno računati, kajti to moramo ali pričakati ali pa izterjati. Vsi saldi vseh računov debitorjev so torej tudi deli našega premoženja. Ob sklepu poslovne dobe zaključujemo saldakonte debitorjev na ta način, da poiščemo ali določimo salde na posameznih računih ali kontih, jih napišemo (ali postavimo) na manjšo stran računa, da izravnamo račun (račun izbilan- ciramo), obenem pa še zaključimo vsak račun linearno, tako kot smo to na¬ pravili pri blagajniški knjigi. Oglejmo si saldakonti debitorjev ob sklepu poslovne dobe! 48 48 Debet Fran Marolt, Ljubljana Kredit 7.040.— 12 Račune izravnamo torej številčno s tem, da napravimo obe strani enaki s pomočjo salda in linearno s tem, da podčrtamo končne vsote in izpolnimo morebitne prazne vrste s knjigovodskim mostom. Če nam poravna debitor fakturo z gotovino, tedaj moramo vpisati znesek tudi v blagajniško knjigo. V sklicevalni koloni to označimo, in sicer v sklica- valni koloni pri debitorju, n. pr. b/12 (blagajniška knjiga, folio 12) in ravno tako v blagajniški knjigi pri znesku v sklicevalni koloni, n. pr. SK. Deb/30., pomeni saldakonti debitorjev folio 30. Ker pa uporabljamo srednjo široko datumsko kolono pri saldakontih za ime meseca, moramo imeti prvo ozko kolono za sklicevalno. Razdelitev datum¬ skih kolon v saldakontih: 1. sklicevalna, 2. (širša) za mesec in 3. (ozka) za dan. Lahko pa seveda razdelimo kolone tudi drugače. Indeks Saldakonti debitorjev imajo nešteto računov. Mnogo je celo takih, ki so bili že popisani in je bilo treba napraviti transport na nov folio (kot smo / m 25'- 1'500'- 6./3. od F. Urbanca, tu 5 24'- 2.400'- 18./5. od F. Souvana, tu 4 24'- 1.920'- 30./6. za dobiček 960'- 12 240 6.780'- 2.7. Zaloga na nov račun 2 1.120'- Gpomba: 20/60 pomeni: 3 komade po 20 m, to je 60 m. Enako je treba razumeti ostale ulomke. V novi poslovni dobi, t. j. v našem primeru slučajno 1. julij, postavimo zalogo na nov račun. To blago bomo sedaj dopolnjevali in prodajali. Zaloga tvori v novi poslovni dobi prvo vknjižbeno postavko. 24 V. POGLAVJE Stroškovnik in ostali skontri Stroškovnik Stroške delimo v privatne ali zasebne in v trgovske. Zasebni so vsi oni, ki jih izdamo za gospodinjstvo in vsi oni, na podlagi katerih zadostimo svojim eksistenčnim in kulturnim potrebam. Trgovski pa so oni, ki so v tesni zvezi s kupčijo, t. j. z nakupom in prodajo blaga. Sem spadajo: davek, kurjava, razsvetljava, pošta in telefon, mezde in plače. Stroški, ki so v zvezi z dobavo blaga, niso trgovski stroški. Zaradi njih bo blago več vredno, bo dražje ter jih upoštevamo le pri blagu. So sicer trgovinskega značaja, vendar spadajo k blagu in jih obračunamo pri blagu. Da ve lastnik firme ob sklepu poslovne dobe, koliko stroškov je imel in katerih stroškov je bilo največ, jih knjiži ne le v blagajniško knjigo na desno stran, temveč v za to pripravljeno posebno pomožno knjigo, ki jo ime¬ nujemo Stroškovnik. Stroškovnik ima več oblik. Oglejmo si le eno, ki je v novejšem času najbolj priljubljena in jo imenujemo »Tabelarična oblika stro¬ škovnika« ! Na enem foliju, ki je obenem ena pagina, razvrstimo vse mogoče stroške v zneskovnih kolonah ter oh sklepu pagine (na desni) postavimo še kolono za skupne vsote. V taki knjigi napravljamo transporte čez celo pagino in pregled nam je povsem jasen. V sklicevalni koloni vidimo, da je vpisana stran oziroma folio blagajniške knjige onega dne, ko je bil denar resnično izdan. V besedni koloni pa ozna¬ čujemo z nekaj besedami predmet, za katerega smo denar izdali in ki zadeva trgovske stroške. Vsak primer je v novi vrsti in je znesek vpisan dvakrat. Prvič v koloni, v katero spada, drugič v skupinski koloni, da tam omogoča kontrolo. Kontrolo napravimo vedno na koncu vsake pagine tako, da seštejemo skupinsko kolono. Skupni znesek mora biti enak vsotam posameznih kolonskih zneskov. Skup kolonskih vsot je enak skupinskemu znesku, kar dokazuje, da je bil stroškovnik pravilno voden. Stroškovnik ima drugačen raster, kot smo ga do sedaj bili vajeni. Ni italijanski, temveč tabelarični raster. Oglejmo si ga v praksi! 25 MAREC 19 Ostali skontri Za prejete rimese, za podpisane, t. j. za akceptirane trate, za valute in efekte vodijo posamezne firme tudi pomožne knjige — skontre (skontro rimes, skontro trat, skontro efektov), v katere vpisujejo omenjene gospodarske prvine in so prav taki kot Skontro blaga. Namesto cen in zabojev bodo knji¬ ženi komadi in kurz ali tečaj in dan zapadlosti ter vse, kar more zanimati trgovca, kadar pregleduje tak poseben skontro. So to pomožne knjige in kot take tudi kolkovane knjige. Oglejmo si skontro rimes in skontro efektov! 10 . 10 . Prejeto Skontro Rimes Izdano V tem skontru vidimo, da je leva pagina mnogo večja od desne, kar nas ne sme motiti. Leva stran zahteva več vpisov, zato sega preko polovice folija. Prejeto Delnice Sava d. d. Izdano 26 Tem so podobni tudi ostali skontri. Zaključujemo jih prav tako kot skontro blaga. Doženemo zalogo ter bilančni kurz, saldo pa tvori dobiček. Skontri imajo po dva salda, če je v njih le kaj preostale zaloge. S tem so obdelane vse knjige enostavnega knjigovodstva. V naslednjem si bomo ogledali nekaj primerov z uporabo vseh opisanih knjig ter sestavili naloge, ki jih vestno izpolnite, preden preidemo k naslednemu študiju. Primeri vknjiževanja po enostavnem knjigovodstvu 1. Prodamo dne 12. maja firmi I. Majcen, tu, 5 komadov po 20 m sifona po 20. — pro m na up. Maj 19. Debet I. Majcen, Sifon Prodano Primer je nekontanten. Najprej smo ga zaznamovali v primanoti, oziroma dnevniku. Nato smo obremenili debitorje v saldakontih debitorjev in končno smo izknjižili izdano blago tudi na desni strani skontra blaga na foliju, kjer se nahaja šifon. 2. Dne 12. maja damo Slovenski banki nalog, naj nakaže v breme našega računa firmi A. & E. Skaberne, tu, znesek 3500.— v poravnavo njene fakture. Maj 19 Debet Kredit Banka Kredit Banko smo priznali, a kreditorja smo obremenili v saldakontih. Knjižili smo to na podlagi že prej sprovedene vknjižbe v primanoti. Desna stran žirokontov: Slov. banka (leva stran ni narisana). 27 Debet A. &. E. Skaberne 19 > maj 12. Za nakazilo 3.500.—• Desna stran saldakontov kreditorjev. 3. Dne 12. maja plačamo znesek 300.— za premog in izdamo znesek 25.— za koleke na fakturah. Maj 19. Izdatki To je desna stran blagajniške knjige; leva stran ni predstavljena. Maj 19.... Skl. Dan Kurjava Taksa Skupaj 12. Za premog. 300.—. 300,— 12. Za koleke. 25.— 25.— Primer je kontanten, zato ga knjižimo najprej v blagajniško knjigo na stran kredit in nato še v stroškovnik v posamezne kolone. Sestavljen je prav za prav iz dveh enakih primerov. 28 YL POGLAVJE Inventura in biianca Ob sklepu poslovne dobe mora (po zakonu) napraviti protokolirani trgovec inventuro. Inventura je podroben popis vsega premoženja, tako aktivnega kot pasivnega. Pod aktivnim premoženjem razumemo vse, kar trgovec poseda. Aktiva so: gotovina, vloge pri denarnih zavodih, menice, rimese, valute, efekti, blago v glavnem skladišču, blago v detajlu, vsi dolžniki, t. j. terjatve proti njim, premičnine in morebitne nepremičnine. Pasiva so trgovčevi dolgovi. Trgovec dolguje v prvi vrsti raznim kredi- torjem in pa denarnim zavodom. Da zamore trgovec v lepem in pravilnem redu sestaviti tak pregled aktivnega in pasivnega premoženja, ima za to glavne in pomožne knjige. Na podlagi saldov lahko ugotovi, koliko ima v zalogi blaga in ostalih vrednot ter koliko so vsi debitorji dolžni (ako sešteje vse salde). Ravno tako pa lahko določi na podlagi saldov tudi, koliko on dolguje raznim upnikom. Na podlagi blagajniške knjige ter žirokontov pa določi koliko ima gotovine in koliko denarja vloženega po bankah, hranilnicah ali drugih denarnih zavodih. Diferenca med aktivo in pasivo je končno premoženje ali končni kapital. Ako odšteje kapital prejšnjega leta od tega, mu ostane manjši znesek. Ta znesek pove trgovcu, koliko čistega dobička je napravil v zadnji poslovni dobi. Skupna aktiva, skupna pasiva, odštete pasive od aktiv in določitev kapitala, zmanjšanega za kapital od lanskega leta, imenujemo v inventuri Rekapitulacija. Inventura sestoji torej iz treh glavnih delov: Aktive, Pasive in Rekapi¬ tulacije. Kako izgleda inventura v praksi si oglejmo na obrazcu! Knjigo, v katero trgovec vpisuje aktiva, pasiva in rekapitulacijo, torej knjigo, v kateri naprav¬ lja inventuro, imenujemo knjigo inventur in bilanc. Ta knjiga se šteje za glavno knjigo, ker podaja vse, kar zahteva zakon in oblast, zato mora biti tudi kolkovana kot glavna knjiga. Inventuro pišemo na paginah bilance s katerimi se seznanimo v prihodnjem poglavju in pa na folijih. Vseeno je, ali je knjiga inventur in bilanc paginirana ali pa folirana. Večina trgovcev jo folira, preden jo da v kolkovanje. 29 Inventura z dne 31. decembra 19... V Ljubljani, dne 31. decembra 19.... I. Verbič 30 Iz inventure povzamemo, da je le-ta sestavljena iz treh glavnih delov, ki nosijo, z ozirom na važnost, v datumski koloni rimske številke. Pri rimesah opazimo, da je menica na dan inventariziranja manj vredna nego na dan zapadlosti. Zato je treba njeno vrednost znižati za obresti od dneva inventure do dneva zapadlosti po obrestni meri, ki jo določi od časa do časa državna banka. Po njej se ravnajo vse ostale banke in vsi trgovci. Obresti, ki jih odbi¬ jemo, se imenujejo diskont ali menični diskont. Ravno tako opazimo, da je vrednost premičnin, t. j. inventarja (mize, stoli, pulti, stelaže) znižana od svoje prvotne vrednosti. Ker se premičnine obrabljajo in postajajo od leta do leta manj vredne, moramo to manj vrednost odpisovati, kar imenujemo Amortiziranje. Premičnine in stroji se amortizirajo navadno v 10 do 25 letih. Amortizacijo v procentih izraženo določujemo vsako leto in to ob času inven¬ ture oz. inventariziranja. Tako inventuro ali popis premoženja, ki je za vsakega protokoliranega. trgovca obvezna, napravljamo vsaj vsako leto enkrat. Sestavljamo jo na podlagi glavnih in pomožnih knjig. Čim več glavnih in pomožnih knjig vodi firma, tem lažje ji je napraviti ob sklepu poslovne dobe inventuro. Čim več saldov in raznih vknjiženilr podatkov ima na razpolago, tem prej je inventura, gotova. Pri detajlni razprodaji (nadrobni trgovini) ne vodimo skontra, ker bi bilo prezamudno vknjiževati odprodane posamezne metre, komade itd. Tu moramo vse blago, ki je ostalo, premeriti, pretehtati ali prešteti. To da trgovcu mnogo posla. Detajlisti, ki nimajo glavnega skladišča, napravljajo le tako inventarizacijo. Pravijo pa, da »napravljajo bilanco«. Pregled preosta¬ lega blaga v nadrobni trgovini (štacuni) je jako zamudno in traja ponekod več dni. Glavna skladišča kontroliramo in določimo po skontru blaga. Neka posebnost je še v inventuri in to Dubiozni dolžniki. So to debitorji, o katerih dvomimo, da bi nam dolžne zneske v doglednem času ali pa sploh kdaj plačali. Zato jih izločimo in postavimo v inventuro posebej. Inventura mora imeti ob sklepu kraj in datum ter podpis lastnika firme. V nekaterih primerih podpiše tako inventuro tudi knjigovodja, vendar mora pripisati: »za knjigovodstvo«. Če pa je knjigovodja obenem prokurist, potem, pripiše še znake »P. P.« ali »Per Pa«, kar pomeni per procura. BILANCA Trgovci napravljajo inventuro kaj radi v obliki bilance. Beseda bilanca nam pove, da gre tu za ravnovesje ali neko ravnotežje. Vsak skontro ali saldokonto je ob sklepu poslovne dobe uravnovešen ali uravnotežen. Rekli smo, da ga številčno in linearno zaključimo. Ako napravljamo inventuro v obliki skontra ali saldokonta, torej na dveh paginah, izmed katerih je ena debetna, druga kreditna, t. j. na celem foliju, tedaj je to bilanca. Bilanco napravimo na dokaj enostaven način. Na debetno stran folija napišemo vsa aktiva, na kreditno stran pa pasiva in rekapitulacijo tako, da je saldo čisti dobiček in to je bilanca. Bilanco napišemo tudi v knjigo inventur in bilanc, zato se ta knjiga tudi tako imenuje. Bilanca je knjigovodska oblika inventure, dočim je inventura sama po sebi pisarniška oblika ipopisa celotnega premoženja. Oglejmo si inventuro v obliki bilance oziroma bilanco! 31 Aktiva Pasiva Bilanca per 31. XII. 19 ... 112 . 728 .— 1. Kreditorji. 17.600,— 2. Trate. 1.300,— 3. Premoženje iz pr. 1. . . 80.320. 4. Čisti dobiček. 13.508.— 118 . 738 .— V Ljubljani, dne 31. decembra 19 VII. POGLAVJE Dopika Italijansko knjigovodstvo V enostavnem knjigovodstvu smo imeli priliko spoznati, da so prav pogosti primeri, pri katerih je treba knjižiti dvakrat. N. pr.: če dvignemo iz banka denar, knjižimo to v žirokonto na kreditno stran kot nekontanten primer, obenem pa obremenimo blagajno, ker je isti znesek prejela. Torej banka (žiro) kredit, blagajna debet. Ako knjižimo prav vse kupčijske primere tako, da nastanejo iz primera ipo dve vknjižbi, izmed katerih je ena obremenitev in druga priznanje, pravimo, da vodimo dvostavno ali italijansko knjigovodstvo. Vknjižbe imenujemo postavke in pravilo, na katerem bazira vsa dopika (torej pravilo dopike), se glasi: Vsaka vknjižena postavka mora imeti sebi enakovredno protipostavko. To je zakon knjigovodstva, ki ga z eno besedo imenujemo dopika. V prav vsakem primeru moramo najti protipostavko vknjiženi postavki, da zadostimo zahtevi dopike. Zanimivo je, da vodijo marsikatere firme dvostavno knjigo¬ vodstvo, ne da bi se tega zavedale. Ako vodi firma zadostno množino trgovskih knjig, tako skontrov in saldakontov in stroškovnik, knjiži že itak po zakonu dopike, kajti vsaki postavki najde nehote in nevede protipostavko. N. pr.: Trgovec plača za razsvetljavo znesek 300.—, knjiži ta primer v blagajniško knjigo na desno stran pod izdano (kredit) in obenem knjiži ta znesek tudi med stroške. Tam je protipostavka, ki je debetne vrednosti, tudi eo ni na debetni strani in je na tabelarični poli. Stroški namreč prejmejo, -karf je blagajna dala. Načelo dopike je tudi, da ena knjiga z desne da, isto pa prejme z leve druga knjiga. Kontantne primere knjižimo najpreje v blagajniško knjigo, kjer pomeni vknjižba že postavko (treba je napraviti le še protipostavko). Nekontantne primere pa knjižimo v dnevnik ter iz tega prenašamo vknjižbe v knjige, in sicer na levo in desno stran izvestnih knjig. Dnevnik nekontantnih primerov imenujemo primanoto. Da nam bo načelo dopike tem preje jasno, si oglejmo najprej to na dveh primerih! 1. Kontantni. Poravnamo fakturo znesek 4000.— z gotovino firmi A. Verbič, Ljubljana. (Kreditor.) 3 33 Saldakonti kreditorjev Prejemki Blagajna Izdatki Debet A. Verbič Kredit Datum za por. fe A. V. 4.000. Datum za za plač. 4000.— 2. Nekontantno poravnamo fakturo znesek 4.000.— po Poštni hranilnici. Pri prvem (kontantnem) primeru smo videli, da je dala blagajna, t. j., da je vknjižena postavka v blagajniški knjigi na desni strani; protipostavka pa se nahaja v saldakontih na debetni strani, ker je kreditor levo prejel. Ker gre v tem primeru za gotovino, je ta slučaj kontanten. V drugem primeru pa ne gre za gotovino, temveč za nakazilo po poštni hranilnici kreditorju-dobavitelju. V žirokontih poštne hranilnice je postavka na desni strani, ker je ta znesek ista z desno dala; kontrapostavka. je v salda¬ kontih kreditorjev na levi strani, ker je kreditor-dobavitelj isti znesek prejel (z levo). Že prej smo omenili, da postavljamo kontantne slučaje direktno v blagaj¬ niško knjigo, kontrapostavke pa v knjige, kamor spadajo. Nekontantne slučaje pa najpreje knjižimo v prvopisno knjigo, ki jo imenujemo Primanota ter iz te prenašamo postavke na debetno in kreditno stran posameznih zadevnih knjig. Nastane vprašanje, kako knjižimo v primanoto? Primanota je paginirana knjiga. Na osnovnice pagine napišemo mesec in leto poslovne dobe. V prvi koloni omenimo datum in morebitno sklicevanje. V široki besedni koloni knjižimo slučaj na primanotni način, t. j. tako, da porabimo najmanj časa in prostora, toda vendar tako, da moremo z lahkoto izknjižiti slučaj v zadevne knjige. Način vknjiževanja v primanoto je tak, da najpreje omenimo oni račun, ki je prejel znesek za račun kakega drugega. To se pravi, da imenujemo na prvem mestu račun, ki prejme. Primanota ima stalno obliko. V njej napišemo pri vsakem slučaju sledeče: 1. dan vknjižbe, 2. račun ... za račun ... (pro in kontra postavki sta tu omenjeni), 3. besedilo (zakaj pri slučaju gre) in 4. izpustimo eno vrsto prazno ter ločimo slučaj od slučaja. Glej obrazec, ki predstavlja n. pr.: 12. pagino primanote! Debet Poštna hranilnica Kredit Debet Kreditor Kredit I Debitorju 4.000.— Za Pošt. hran. 4.000,— 34 Marec 19.... 12 . 8. Račun kreditorjev Debet Kredit Firmi A. Verbič, tu. 4.000.— Za račun Poštne hranilnice za poravnavo fakture. 4.000.— 8 . Račun blaga Za 20 kom. a 20 m flanele a 40.—. 16.000.— Za račun kreditorjev od firme A. Verbič, tu. 16.000.— 9. Račun trgovskih stroškov. 300.— Za račun žiro za razsvetljavo po Slov. banki. 300.— Iz primanote in blagajne (blagajniške knjige) prenesemo postavke v salda- konte in skontre. Da pa se knjigovodja ne pomoti in ne vknjiži kakšno postavko po dvakrat, ali pa, da ne izpusti katere protipostavke, se sklicuje na folio knjige, v katero je izknjižil postavko, oziroma protipostavko. Prav tako pa se sklicujemo v knjigah (saldakontih in skontrih) v sklicavalni koloni na pagino primanote ali blagajne, iz katere je izknjižil. Na ta način je knjigovodju vedno jasno ali je bil slučaj pravilno izknjižen, obenem pa ve iz primanote in bla¬ gajne, v katere knjige je postavil postavko in protipostavko. Oglejmo si primer sklicevalne kolone! 1. Pošiljamo (12. III.) debitorju A. Kolencu, Dobrava, 100 kg kave Rio a 70.— na up. Slučaj je nekontanten. Marec 19.... Pag. 18. d/34 12. Račun debitorjev A. Kolencu, Dobrava . 7.000.— bi/14 Za račun blaga Za 100 kg kave Rio & 70.—. 7.000. Fol. 34 Debet Pn/18 marec 12. Za fakturo Saldakonti debitorjev A. Kolenc, Dobrava * 7.000,— Desna (kreditna) stran folija 34. Skontro blaga Kava Rio <■ Fol. 14. Prodano Leva stran A. Kolenc, Dobrava Zaboj kg Cena Znesek folija 14. Pn/18 marec 12. Firmi A. Kolenc, Dobrava 2 100 70.— 7,000.— 35 Označbe za sklicevalno kolono: Saldakonti debitorjev . . . deb/23 Saldakonti kreditorjev . . . kr/14 Žirokonti (denarni zavodi) . ž/8 Skontro blaga.bl/15 Stroškovnik.st/10 Skontro efektov.ef/15 Skontro trat.tt/40 Skontro rimes ...... rim/43 Skontro deviz.dev/15 Knjiga zasebnih stroškov . . zas/4 Knjiga obresti in popustov . op/18 Primanota.?n/16 Blagajna.B/10 Znak nad črto pomeni naslov knjige, številke pod črto pa folio ali pagino dotične knjige. 36 Vlil. POGLAVJE Glavna knjiga Knjige, ki jih poznamo iz enostavnega knjigovodstva in jih uporabljamo pri dvostavnem italijanskem knjigovodstvu (saldakonti, skontri in stroškov¬ niki), so prav za prav pomožne knjige dopike. Že pri enostavnem knjigovodstvu smo rekli, da so te knjige pripomoček pri bilanci, kajti v bilanco in v inventuro postavljamo le združene, t. j. seštete postavke, oziroma salde. Saldakonte, skontre itd. vodimo le zato, da nam je detajlni pregled jasen. Ako odpremo saldakonte, ne moremo hitro ugotoviti, koliko nam dolgujejo vsi debitorji, odnosno koliko smo dolžni vsem kreditorjem. Le posameznikom lahko določimo njih salde. Ako bi hoteli vedeti, koliko smo dolžni vsem kreditorjem. bi morali poiskati vse salde posameznih kreditorjev in jih sešteti. Isto je z debitorji in blagom. Ako odpremo skontro blaga, nikakor ne razvidimo, koliko je vsa zaloga vredna, pač pa lahko določimo vrednost posameznih neprodanih vrst blaga. Torej so saldakonti in skontri le detajlne knjige. Vsem knjigam, v katere smo knjižili iz primanote in blagajne dnevno in detajlno, pravimo, da so partikularne. V saldakontih debitorjev knjižimo lahko na kateri koli folio ali pagino, vedno gre le za posameznega debitorja. Vsi foliji skupaj nam predstavljajo terjatev nasproti debitorjem. Ako seštejemo vse zneske leve pagine vseh debitorjev, nam predstavlja vsota na levi strani dolg vseh debitorjev. Če se¬ štejemo vse zneske na desni strani debitorjev, dobimo zneske, ki povedo v koliko so debitorji poravnali odprte račune. Skup zneskov leve in desne strani je konto debitorjev ali račun debitorjev. Račun, konto ali tudi poštev, je del glavne knjige dvostavnega italijanskega knjigovodstva. Isto velja za kreditorje, blago, stroške, blagajno. Kaj je glavna knjiga? Glavna knjiga dvostavnega knjigovodstva je ena najvažnejših knjig, v kateri vodimo konte, t. j. račune ali pošteve. Konti so torej združenje parti¬ kularnih knjig. Foliji glavne knjige se torej dele na posamezne konte. Konto (račun) blagajne, debitorjev, kreditorjev, blaga, stroškov. Računi ali konti — v novejšem času tudi poštevi — so torej združitev partikularnih knjig, imenujemo jih kolektivne. N. pr.: račun kreditorjev je kolektivni račun 37 glavne knjige, ki se deli v partikularne račune v saldakontih. Račun kredi- torjev je torej oče vseh sinov. Račun kreditorjev v glavni knjigi (kolektivni) Ali: Račun blaga v glavni knjigi (kolektivni) Ali: Račun trg. stroškov v glavni knjigi (kolektivni) P. Urbanc A. Verbič I. Pertinač A. & E. Skaberne D. Sever & Co. itd. Kava Rio „ Santos „ Karakas „ Ceylon Rum domači Riž Rangon Slive —- itd. Davek Kurjava Razsvetljava Pošta Telefon Mezde Plače — itd. —■ Partikularni računi v saldakontih — Partikularni računi v skontru blaga — Partikularni računi v stroškovniku Iz blagajniške knjige in primanote prenašamo postavke dnevno v pomožne knjige. Pomožne knjige so pri dvostavnem knjigovodstvu saldakonti in skontri ter stroškovnik. Ob mesecu (t. j. vsakega prvega dne v mesecu) seštejemo vse zneske na levi in desni strani (debetne in kreditne) vseh pomožnih knjig ter jih prenašamo v glavno knjigo na račune ali konte. Ako napravimo to vsak mesec, se bo nebroj debetnih in kreditnih postavk združilo vsak mesec v eno skupno debetno in eno skupno kreditno postavko posameznega računa. Na koncu poslovne dobe bo imel torej vsak račun v glavni knjigi dvanajst debetnih in dvanajst kreditnih postavk. Jasno je, da bo bilanciranje zaradi tega veliko lažje. Konti v glavni knjigi bodo imeli le po dvanajst debetnih in dvanajst kreditnih postavk. Glavno knjigo kolkujemo kot druge glavne knjige (blagajno in primanoto). Glavno knjigo imenujemo tudi: glavna knjiga vseh kontov. V glavni knjigi so torej kolektivni računi. Ta knjiga se po zunanji obliki prav nič ne razlikuje od saldakontov. Je folirana, ima osnovnico in iste kolone kot saldakonti. Samo v vknjižbah se razlikuje od saldakontov. Na osnovnici napišemo na levi strani besedo: Račun, na desni strani pa ime računa, n. pr.: Blagajne. V besedni koloni bo besedilo vsakega prvega v mesecu: za prenos iz skontra blaga; za prenos iz blagajniške knjige; za prenos iz saldakontov debi- torjev itd. Datum bo vedno 1. jan., 1. febr., 1. marca, 1. apr., 1. maja itd., in to na debetni kakor tudi na kreditni strani. V glavno kolono pa napišemo skupinske zneske, ki smo jih sešteli v pomožnih knjigah. Na skrajni levi osnovnice označimo levo pagino z »Debet«, »Prejel« ali »Dolguje«, ali »Naj da«; na skrajno desno stran osnovnice pa »Kredit«, »Dal« ali »Ima«, »Upa«. Glavne knjige ne vodimo samo zato, da združujemo v njej ob mesecih postavke partikularnih računov, pač pa tudi v kontrolne svrhe. Kontrola Pravilnost vodenja pomožnih knjig težko kontroliramo brez glavne knjige. Glavna knjiga nam šele omogoča natančno kontrolo istih. Oglejmo si primer kontrole! Najprej poiščimo saldo vsakega kreditorja posebej. Vse salde seštejemo. Na posebnem listu papirja ugotovimo skupni saldo vseh kreditorjev. Nato določimo saldo računa kreditorjev v glavni knjigi. Ta saldo mora biti enak saldu, ki smo ga izračunali na podlagi vseh saldov v saldakontih kreditorjev. Ta ugotovitev nam da sledeče pravilo: Saldi pomožnih knjig ali skupni saldi partikularnih računov morajo biti enaki saldom pripadajočih računov v glavni knjigi. Ako sestavljamo inventuro ali bilanco, ni potreba seštevati postavk v pomožnih knjigah, kajti saldi v glavni knjigi so že sestavni del inventure ali bilance. 39 IX. POGLAVJE Računi brez pomožnih knjig ali Solokonti V glavni knjigi otvorimo več računov, ki jih med poslovno dobo malo rabimo, in bi bilo škoda otvarjati in kolkovati zanje posebne pomožne knjige. Taki računi ne potrebujejo tako imenovane partikularizacije. Ker nimajo po¬ možnih knjig, zato knjižimo vso poslovno dobo kar v glavno knjigo direktno iz primanote in blagajniške knjige. Naravno je, da taki računi ne bodo imeli ob sklepu poslovne dobe po dvanajst levih in dvanajst desnih postavk, ampak veliko več ali pa manj. Ti računi so: Račun kapitala Račun obresti in popustov Račun nadrobne trgovine Račun dubioso Račun sospeso — in še nekaj drugih. S tem ni rečeno, da so le našteti računi solokonti. Vsak račun je lahko solokonto, celo račun kraditorjev. Ako ima firma le enega dobavitelja in oddaja blago na več dolžnikov, gotovo ne bo otvarjala zanj saldakonto kreditorjev, ampak bo vodila tega kreditorja kar v glavni knjigi in račun kreditorjev bo tako postal solokonto. Obratno je z debitorji. Ako ima firma le enega odjemalca, torej dobavlja blago izključno le eni firmi (kar se pogosto dogaja v praksi), potem bo račun debitorjev solokonto. N. pr.: račun trg. stroškov je lahko solokonto, ako ima le malo s stroški opravka. Lahko pa vodimo zanj partikularne račune v po¬ možni knjigi po imenih: davek, razsvetljava, kurjava, pošta, telefon, mezde, plače itd. Isto je z računom obresti in popustov. Navadno je ta konto solokonto. Pri podjetjih, pri katerih igrajo posamezne obresti veliko vlogo, partikuliramo tudi ta račun v pomožni knjigi pod: obresti, provizija, komisija, primaža, kuponi, kurtaža, diskont, skonto itd. Iz tega sledi: Vsak račun je lahko solokonto, ako ga vodimo le v glavni knjigi in ne potrebuje partikularizacije. 41 Račun kapitala Ko je trgovec otvoril trgovino, je vložil vanjo denar. Pravimo, da je investiral. Blagajna ali hranilnica ali pa banka je ta denar prejela. Zato jo obremenimo. Ker pa trgovec samega sebe zaradi kontrapostavke ne bo pri¬ znaval, se nehote vprašamo, kje in kaj je kontrapostavka tej investiciji. Od¬ govor se glasi: Tb je kapital. Zato prizna v glavni knjigi vlogo na račun kapi¬ tala. Ker se pa mora vsak kapital obrestovati, zato bo vsako leto prišteval dobiček k kapitalu, izgubo pa od kapitala odšteval. Oglejmo si vknjižbo! Vzemimo, da je trgovec pričel z zneskom 300.000.—, ki jih je vložil v banko. Debet Račun žiro Za otvoritev 300.000,- Kredit Debet Račun kapitala Kredit 1 . Za otvoritev 300.000.—• Račun kapitala vodi podjetnik le enkrat na leto. Zato ne potrebuje zanj pomožne knjige. Kako pa določi podjetnik kapital, če je že nekaj let vodil trgovino, in to brez pravega knjigovodstva? Tako, kot smo to spoznali že v prvih poglavjih. Sestavi inventuro, odšteje pasivo od aktive, razlika je kapital. Ta kapital postavi v glavno knjigo na račun kapitala na kreditno stran — protipostavka pa je porazdeljena (zaradi več¬ letnega obstoja trgovine) po raznih kontih, in sicer med ostalimi aktivi in pasivi. O ostalih solokontih bomo izpregovorili kasneje. Oglejmo si knjige dvostavnega ali italijanskega knjigovodstva! 1. ' Primanota. Vanjo vknjižimo vse nekontantne primere. Iz nje pa prena¬ šamo postavke v pomožne knjige (saldakonte in skontre) in na solokonte. Kolekovana je kot glavna knjiga in je paginirana. 2. Blagajna (blagajniška knjiga). Vanjo vknjižimo le postavke kontantnih primerov, iz nje pa, prav tako kot iz primanote, prenašamo postavke v po¬ možne knjige (saldakonte in skontre) in na solokonte. 3. Glavna knjiga. Glavna knjiga je knjiga vseh kolektivnih računov in solokontov (t. j. onih, ki ne potrebujejo pomožnih knjig). Vanjo prenašamo ob mesecih skupne leve in desne postavke pomožnih knjig, izvzemši solokontov, kajti v teh so že itak vse postavke vknjižene. 4. Skontro blaga je pomožna knjiga. 5. Stroškovnik je pomožna knjiga. 42 6. Saldakonti in žirokonti so pomožne knjige. 7. Skontri rimes, trat in efektov so pomožne knjige. 8. Knjiga inventur in bilanc. Ta knjiga je lahko folirana ali paginirana. Vseeno je, kako jo opremimo s številkami, ker včasih potrebujemo pagine (pri inventurah), včasih pa folije (ipri bilancah). Ta knjiga je pregled vsega obra¬ tovanja ob koncu poslovne dobe, zato je kolekovana kot glavna knjiga. Primanota Blagajna Saldakonti Skontro blaga Debitorji Kreditorji Ostali skontri Stroškovnik Žiro konti 43 / X. POGLAVJE Detajl in postavke z več protipostavkami Detajlna trgovina (nadrobna trgovina ali trgovina na drobno) Vse do sedaj opisano in razloženo velja za trgovine na debelo ali trgovine en groš. Oglejmo si še organizacijo nadrobne ali detajlne trgovine! Nadrobna trgovina ali detajl je prodajanje blaga na drobno odjemalcem — konsumentom. Prodaja se vrši v odprtih prodajalnicah ali »štacunah«. Blago prejemamo od svojih dobaviteljev na debelo. Shranjujemo ga v skladiščih. Iz skladišč prodajamo blago zopet na debelo svojim debitorjem ali pa ga prevažamo v svojo prodajalno za nadrobno trgovino. Torej prejemajo blago od nas naši debitorji in naša prodajalnica. Iz tega sledi, da prodajalnica ni nič drugega kot nekak posebni debitor. Ker smo pa ta debitor sami, je jasno, da bomo prodajali sebi blago po lastni ceni. Torej smatramo detajl za debitorja, ki ima udobnost, da prejema blago po lastni ceni. V glavni knjigi otvorimo račun nadrobne trgovine. Ako je nadrobna trgo¬ vina velika in obširna, potem vodimo za omenjeni račun glavne knjige tudi pomožno knjigo (partikularni račun). Detajlno, t. j. nadrobno trgovino obremenjujemo za zneske, ki predstavljajo vrednost (po lastni ceni) onega blaga, ki smo ga dali v prodajalno. Nadrobno trgovino pa priznavamo za vsakodnevni izkupiček. Tega prejemamo vsak dan ali vsak teden iz registrirne blagajne. Te, v prodajalni nahajajoče se blagajne, ne smemo zamenjati z blagajno (blagajniško knjigo) in računom blagajne. Blagajnica v nadrobni trgovini nima nikakega računa in nikake knjige, ki bi bila v tesni zvezi s knjigovodstvom. V detajlni trgovini vodimo sicer štraco (ako nimamo registrirne blagajne). Ta štraca ni blagajniška knjiga, temveč le knjiga nadrobne trgovine in nam pove, koliko smo v prodajalni prejeli ali izdali v gotovini. Poravnave faktur se vrše iz glavne blagajne. Blagajnica v nadrobni trgo¬ vini pa je neka opora v poslovanju. Oglejmo si nekaj primerov! Iz skladišča smo dali v prodajalno 10 komadov šifona a 30 m po lastni ceni 20.—. Kako knjižimo? 45 a) Trgovski sotrudnik je prejel od skladišča desetkrat po 30 m blaga. Skladiščnik mu je dal v podpis listek (potrdilo). b) Knjigovodja prejme omenjeni listek, potem ko si je skladiščnik prepisal v posebno skladiščno knjigo količino izdanega blaga. Iz fakture in iz skontra blaga razvidi knjigovodja ceno (nakupa). Primer knjiži v primanoto, ker je nekontanten. Debet Nadrobna trgovina Kredit Primanota: December 19.... Debet Kredit 3. Nadrobna trgovina. 6.000. — Za račun blaga. 10 X 30 Sifona la a 20. — . 6.000.— Kupljeno šifon la Prodano Kupljeno šifon la Prodano Vknjižbe v primanoti se glase običajno »Račun ... za račun ...« Ni pa potreba, da postavljamo na prvo mesto oni račun, ki je prejel za račun katerega drugega (računa). Dovolj je, da označimo le ime računa, kajti v kolonah — debetni in kreditni — je itak razvidno, kateri račun naj obremenimo in katerega naj priznamo. N. pr.: Poravnamo fakturo 2.000.— po banki. Knjižimo lahko: Račun kreditorjev Firmi X Y za račun žiro. 46 Ali pa enostavneje: Račun kredifcorjev. Račun žiro. Tako vknjiženje v primanoto bomo spoznali izj enomesečnega kupčijskega načrta. Postavke z več protipostavkami Do sedaj smo spoznali pravilo, da ima vsaka postavka sebi enako proti- postavko. Drugo važno pravilo dvostavnega knjigovodstva se glasi: Vsaka postavka ima za protiutež lahko več protipostavk. To pravilo najlaže razumemo, ako si predstavljamo tehtnico. Če postavimo na levo skodelico tehtnice 2 kg, moramo postaviti na nasprotno skodelico tehtnice tudi 2 kg, da dobimo ravno¬ vesje. Lahko pa postavimo na eno skodelico utež za 2 kg, na drugo pa dve uteži po 1 kg ali celo štiri po pol kilograma, pa bo tehtnica prav tako v ravnovesju. To pravilo lahko ponazorimo tudi s krogi. Glej sledeče obrazce! ABC . j j D Račun A je obremenjen s celim krogom, zato pa tvorita, njemu enako¬ vredno protipostavko dva polkroga, s katerima sta priznana računa B in C. Oglejmo si še praktičen primer! 1. Dne 30. marca poravnamo fakturo firmi A. Koren, tu, znesek 2.800.— znesek 1.400.— : dvignemo iz Poštne hranilnice, 1.400.— pa iz banke. A. Koren Pošt. hranilnica Žiro (banka) o | | a” | [T 2. Dne 30. aprila dvignemo iz Slovenske banke znesek 3.000.— ; 500.— porabimo za nakup pisarniških potrebščin, ostanek 2.500.— pa pošljemo firmi A. Verbič, Ljubljana, v poravnavo fakture. Pravilo v številkah: (3.000.—) = (500,— + 2,500.—) Pravilo v krogih: Žiro (banka) Kreditor Verbič Stroški O “ ^ j k p 1 = (% + %) 4 ? Primanota April 19... 30. žiro Za dvig iz banke . . Kreditorji A. Verbič, tu . . . Trgovski stroški Za pis. potrebščine Debet Kredit 3.000,— 2.500,— 500.— Žiro 3.000' — Kred. Verbič 2.500'- I Stroški 500'— I Dobava blaga Redkokdaj prejmemo pošiljko blaga brez dobavnih stroškov, t. j. franco cassa (ceno je razumeti za blago, postavljeno na naš dom). Navadno moramo plačati dovozne stroške ali pa vsaj stroške transporta blaga od kolodvora do našega skladišča. Zapomnimo si, da dovozni stroški ne spadajo med trgovske stroške, temveč so del blagovne vrednosti. Blago je za nas toliko dražje, kolikor znašajo dobavni stroški. Blagovna nakupna cena je torej vedno fakturni znesek in dobavni stroški. Napačno je torej, ako knjižimo dobavne stroške v stroškovnik. Moramo jih obračunati pri blagu, in to tako, da bo fakturni znesek neizpremenjen. Torej moramo knjižiti dobavne stroške posebej. Nikdar ne prejmemo fakturo blaga in obračun o dovozu blaga hkrati. Navadno plačamo dovoz v gotovini takoj, ko prejmemo blago. Faktura pa prejmemo v pismu kasneje. Le-to poravnamo v 30 dneh ali celo kasneje, kakor smo se pač z dobaviteljem blaga domenili. Gre torej za dva kupčijska primera. Prvi je dovoz blaga in poravnava dovoznih stroškov, drugi pa prejem fakture. Knjižimo namreč na podlagi prispele fakture in ne na podlagi prispelega blaga. Zapomnimo si pravilo: Dovozne stroške knjižimo direktno v glavno knjigo na račun blaga. Ker je primer kontanten, bo postavka v blagajni in protipostavka v glavni knjigi. Fakturo, t. j. prejem blaga, pa knjižimo v skontro blaga in saldakonte kreditorjev. 48 XI. POGLAVJE Sirova in čista bilanca ter račun dobička Otvoritvena bilanca in izgube Sirova bilanca Ob sklepu poslovne dobe se mora trgovec oziroma knjigovodja prepričati, ali so njegove knjige v redu. V ta namen napravi sirovo bilanco. Kako jo napravimo ? 1. Najprej prenašamo iz pomožnih knjig skupne debetne in skupne kre¬ ditne postavke v glavno knjigo (in to na istoimenske račune). Kakor vsak mesec, tako tudi ob koncu decembra prenašamo postavke iz pomožnih knjig v glavno knjigo. Vsi računi glavne knjige vsebujejo v združenih postavkah vse to, kar je bilo knjiženega med poslovno dobo v pomožne knjige (skontre in saldakonte). Izvzeti so seveda solokonti, katere knjižimo tudi med poslovno dobo v glavno knjigo. Vsak račun v glavni knjigi, ki ima svojo pomožno knjigo, bo imel na koncu poslovne dobe 12 levih in 12 desnih postavk, razen solokontov in računa blaga (ker so na račun blaga vknjiženi direktno tudi dobavni stroški). 2. Ko smo prenesli vse iz pomožnih knjig v glavno knjigo, knjižimo še nekaj novih postavk v primanoto in glavno knjigo. Na pr.: na računu rimese v glavni knjigi so združene vse rimese, ki jih imamo v zalogi. Ker so na koncu poslovne dobe rimese manj vredne kot bodo tedaj, ko bodo dospele, jih moramo diskontirati, to se pravi na posebnem listu določiti njih pravo vrednost. (Kako se računa diskont, glej lekcije iz trgovskega računstva!) Izračunano diskontno vsoto vpišemo na računu rimes v glavni knjigi na kreditno stran. Protipostavko tega skupnega diskonta vseh menic pa postavimo na debetno stran računa obresti in popustov kar v glavni knjigi. Ta primer moramo prenesti še v primanoto. 3. Premičnine in nepremičnine so vsako leto manj vredne. Morama jih odpisovati. Določen odstotek odračunamo. Tega postavimo na kontih pre¬ mičnin in nepremičnin na kreditno stran, protipostavko pa takoj na konto obresti in popustov (tudi na konto odpisov ali trgovskih stroškov). Primer prenesemo takoj nato v primanoto, ker morajo biti v primanoti vpisani vsi nekontantni primeri. 4 49 Vse te vknjižbe, ki so potrebne ob sklepu poslovne dobe, imenujemo pred- bilančno postopanje ali predbilančni postopek. Najprej jih vknjižimo v glavno knjigo, nato pa še v primanoto. Ko so vse postavke iz pomožnih knjig v glavni knjigi in ko je predbilančno postopanje končano, seštejemo zneske v primanoti. Tako dobimo v primanoti skupno debetno in skupno kreditno kolono vseh nekontantnih primerov poslovne dobe. Nato seštejemo zneske v blagajniški knjigi (levo in desno). Ti postavki prištejemo k zaključeni primanoti. Sešteti zneski v primanoti in prišteti zneski blagajne (z dohodki in izdatki) nam podajo zaključek prvopisnih vknjižb, kar imenujemo knjigovodski promet. Ko smo napravili knjigovodski promet, vzamemo v roko knjigo inventur in bilanc in na novi pagini napravimo pravo sirovo bilanco. Na osnovnico pagine napišemo sirova bilanca z dne 31. decembra 19 ... V datumski koloni napišemo po vrsti toliko tekočih številk, kolikor je računov v glavni knjigi. V besedni koloni vpišemo po vrsti vse račune iz glavne knjige. Nato vpišemo v stransko zneskovno kolono skupne debetne vsote vsakega računa (12 skupaj), v kreditno zneskovno kolono pa skupno kreditno stran vsakega računa, t. j. skupne vsote vsakega računa. Tako dobimo na tej pagini združene prav vse postavke poslovne dobe. Končno seštejemo zneske obeh kolon. Pravilo se glasi: Sirova bilanca je pravilna, ako so zneski vseh kontov na debetni strani enaki zneskom vseh kontov na kreditni strani, ti pa enak! zneskom v žurnalu (t. j. knjigovodskemu prometu), primanoti in debetnim in kreditnim zneskom blagajniške knjige. čista bilanca Ko je sirova bilanca gotova, ko smo se prepričali, da so knjige v redu, pričnemo s čisto bilanco. Pripomoček so nam pomožne knjige in glavna knjiga. Pomožne račune, t. j. saldakonte, skontre in konte v glavni knjigi zaključimo prav tako, kakor smo to storili pri enostavnem knjigovodstvu. Ako zaključimo račun poedinega debitorja v saldakontih tako, da. poiščemo saldo in s črto izravnamo levo in desno stran, nam saldo pove, koliko nam debitor dolguje. Ako seštejemo vse salde vseh debitorjev, nam dobljeno število pove, koliko nam dolgujejo vsi debitorji. Ker pa prenašamo postavke iz pomožnih knjig vsak mesec v glavno knjigo, so v glavni knjigi ob sklepu poslovne dobe že združeni računi vseh debitorjev. Saldo računa debitorjev v glavni knjigi mora biti enak računom saldov vseh posameznih debitorjev v saldakontih. S tem, da smo za¬ ključili v saldakontih račun vsakega debitorja posebej ter ugotovili saldo vseh debitorjev v glavni knjigi, smo dobili: 1. vsoto, ki tvori del aktivnega premoženja, ki spada v bilanco in in¬ venturo ; 2. smo s tem izvršili kontrolo med pomožno in glavno knjigo. To se pravi: vjemati se morajo saldakonti z računom v glavni knjigi. Isto, kar smo ugo-A tovili pri debitorjih, velja za kreditorje in za vse ostale račune. Pri računih, ki imajo pomožno knjigo, se morajo vjemati njih saldi s saldi pomožnih knjigi. Saldi v glavni knjigi nam povedo torej dele aktivnih in pasivnih sestavin bilance in inventure. 50 Najprej zaključimo skontre blaga, kot smo to storili pri enostavnem knjigo¬ vodstvu. Preostale zaloge, izračunane po bilančnem kurzu, tvorijo dele aktivnih sestavin. Vsoto njih knjižimo v glavno knjigo na račun blaga na desno stran. Saldi v skontrih blaga tvorijo dobičke in izgube. Njih vsote (t. j', dobički po odbitku morebitnih izgub in dobavnih stroškov, ki so knjiženi v glavni knjigi) nam izkazujejo skupni dobiček na blagu. Iz tega sledi: račun blaga je ! pravilno zaključen, kadar je na kreditni strani zapisana preostala zaloga in je saldo računa blaga enak vsem saldom skontrov blaga manj dobavni stroški. KAKO DELIMO RAČUNE? V glavni knjigi delimo račune v premoženjske (stanjske), dokazilne (ali uspešne) in mešane. Premoženjski so oni, katerih saldi tvorijo aktivne ali pasivne sestavine bilance ali inventure. To so blagajna, debitorji, kreditorji, banke, poštna hra¬ nilnica, kapital in drugi. Dokazilni so oni, katerih saldi ne tvorijo nikake sestavine (niti aktivne niti pasivne) in ne spadajo niti v bilanco niti v inventuro. Informirajo nas le o napravljenih dobičkih in izgubah. Taki računi so: obresti, popusti, diskont, trgovski stroški itd. Mešani računi so oni, pri katerih določujemo najprej preostalo zalogo po bilančnem kurzu (t. j. po tržni ceni tistega dne, ko sestavljamo bilanco), obenem pa iščemo še saldo, ki nas informira o dobičku ali izgubi. Ugotovljene preostale zaloge tvorijo del aktivnih sestavin, zato pridejo v inventuro in bilan¬ co. Saldov pa, ki niso deli aktivnih niti deli pasivnih sestavin, pri sestavljanju inventure in bilance sploh ne upoštevamo. RAČUN BILANCE IN RAČUN DOBIČKA IN IZGUBE Zaključena glavna knjiga je jako pestra. Nekateri računi imajo 1« salde, drugi zopet preostale zaloge in salde, ki tvorijo dobičke in izgube. Vsi saldi in vse preostale zaloge so rezultati računov. Svoje reflekse imajo v računu bilance ali pa v računu dobička in izgube. Saldi, ki tvorijo dele aktivnih ali pasivnih sestavin, imajo reflekse v računu bilance, ostali pa v računu dobička in izgube. (Prof. Sičeva teorija o refleksih). Po starem bi rekli, da imajo vsi saldi svoje protipostavke v računu bilance ali pa v računu dobička in izgube. Po pravilu dopike mora imeti vsaka postavka, torej tudi saldo, svojo protipostavko. Račun bilance je račun refleksov od saldov, ki so premoženjskega značaja, račun dobička in izgube pa račun samih refleksov od saldov, ki so informa¬ tivnega značaja. Računa bilance in dobička in izgube izkazujeta tudi lastna salda. Ta salda morata biti enaka, predpostavljeno, da je bilanca pravilno izvršena. Ta enaki saldo pomeni čisti dobiček, katerega pripišemo kapitalu. Rekli bomo, da imata salda računa bilance in dobička in izgube svoja kontra- refleksa v računu kapitala. Svojstvo kapitala je, da se vsako leto za dobiček avtomatično zviša. 51 Račun bilance ni nič drugega kot račun, v katerem se zbirajo preostale zaloge in saldi premoženjskih računov, t. j. njih odsevi ali refleksi. Isto velja za račun dobička in izgube. Ta račun je račun samih refleksov onih saldov, ki so informativnega značaja. OTVORITVENA BILANCA Tudi pri dvostavnem knjigovodstvu, kot pri enostavnem, postavljamo salde in preostale zaloge na nov račun. To izvedemo v glavni knjigi in pomožnih knjigah. Ker pa morajo imeti vse postavke svoje protipostavke, vpišemo še v knjigi inventur tako imenovani račun otvoritvene bilance. Ta račun ni nič drugega, kot obrnjeni račun končne bilance ali zrcalna slika končne bilance. Kar je bilo v računu končne bilance na levi, je v otvoritveni bilanci na desni strani in obratno. Saldi (zaloge) v računih glavne knjige (ob otvoritveni bilanci) so porazdeljeni po pomožnih knjigah. To se pravi, da so vsi na nov račun knjiženi saldi v saldakontih enaki bilanci, ki je bila v glavni knjigi knjižena na nov račun. Knjiženje saldov na nov račun v glavni knjigi in pomožnih knjigah imenujemo otvoritveno bilanco. V naslednjem poglavju sledi enomesečni kupčijski načrt s primanoto, blagajniško knjigo, glavno knjigo in vsemi pomožnimi knjigami. Ob sklepu načrta izreži posamezne knjige, ali pa jih prepiši ter si napravi male zvezke, da dobiš na ta način knjige s folijami! Nato pazljivo čitaj primanoto in bla¬ gajno vsakega dne in poišči postavko ter protipostavko odnosno protipostavke (ako jih je več)! Zasleduj končno bilanco ter primerjaj pravila, ki si jih ugo¬ tovil! S svinčnikom črtaj dobljene postavke! Pričenjamo z otvoritveno bilanco in inventuro per 1. december ter vodimo knjigovodstvo ves mesec, nato prena¬ šamo skupinske postavke v glavno knjigo in napravimo sirovo in čisto bilanco. 52 XII. POGLAVJE Enomesečni kupčijski načrf Firma A. Novak, Ljubljana, hoče uvesti pravilno italijansko knjigovod¬ stvo z dnem 1. decembra. Na ta dan popiše vse svoje imetje, t. j. napravi inventuro in otvoritveno bilanco. Ob koncu poslovne dobe zaključi knjige in napravi bilanco. Preglej vse dele aktivnega in pasivnega premoženja in njih prenos v otvoritveno bilanco. Potem podčrtaj vse primere (za inventuro navedene) v posameznih knjigah (glavnih in pomožnih) ter zasleduj vknjižbe in postopek bilance, kar ti more največ koristiti. Da ne bo pomot, napravljaj pri postavkah, ki si jih razumel in izsledil, kljukico! Inventura per 1. december 19.... I. Aktiva: 1. Gotovina. 14.350.— 2. Vloge: pri Slovenski banki, tu. 50.000.— pri Poštni hranilnici, tu. 8.000.— 58.000.— 3. Rimese: na A. Bernika, tu, Val. 15. II. 19. 7.000.— — 6% diskont. 52.— 6.948.— 4. Efekti: 25 delnic »Saturnus« d. d., tu, a 105.—. 2.625.— 5. Blago: 2 kom. a 20 m fianele a 20. —■ . 800.— 4 kom. a 20 m batista 5 40.—. 3.200.— 2 kom. a 20 m sifona a 20.—. 800,— 1 kom. k 20 m platna a 30. — . 600.— 5.400. — 6. Nadrobna trgovina: 2.300.— dolžniki: A. Kovačič, tu. 600,— I. Verbič, tu .. 1.820.— I. Kocmur, tu. 2.400.— 4.820.— 7. Premičnine: . 8.000.— 4% obrabnine. 320.— 7.680.— Skupna aktiva. 102.123.— 53 II. Pasiva: Upniki: A. & H. Skaberne, Ljubljana. 1.200.— Textilia, d. d., Ljubljana. 123.— Jos. Zajc, Ljubljana. 3.000.— 4.323.— Skupna pasiva. 4.323.— IH. Rekapitulacija: Skupna aktiva. 102.123.— Skupna pasiva. 4.323,— čisto premoženje. 97.800.— V Ljubljani, dne 1. decembra 19.... A. Novak Otvoritvena bilanca per 1. december 19... Debet Kredit 1. Kreditorji. 4.323.— Kapital s 1. decembrom . 97.800. — 102.123,— 1. Blagajna. 14.350.— 2. Žiro. 58.000,— 3. Rimese. 6.948.— 4. Efekti. 2.625.— 5. Blago. 5.400.— 6. Nadrobna trgovina . . 2.300.— 7. Debitorji. 4.820.— 8. Premičnine. 7.680.— 102.123. 2. dec. plačamo za pisarniške potrebščine znesek 141. — v gotovini; 5. „ nakažemo firmi Jos. Zaje znesek 3000.— iz poštne hranilnice; 7. ,, damo v detajl 1 komad flanele po lastni ceni; 9. „ prodamo firmi I. Kocmur, tu, 2 komada 20/40 batista a 60.— sa m = 2400.— ; 12. „ prejmemo od firme A. & E. Skaberne, Ljubljana, 5 kom. (20/100 m) barvanega barhenta a 30. — , dovoznih stroškov je 64. — ; 16. ,, prejmemo izkupiček iz detajla, znesek 1200. — ; 18. „ prodamo 3 kom. barvanega barhenta firmi R. Thaler, tu, h 46,— (3/20 = 60 X 46.—), skupaj 2760.—; 20. ,, v blagajni se nahajajoča rimesa zapade in prejmemo zanjo znesek 7000. — po banki; 22. „ prodamo 15 delnic »Saturnus« d. d., tu, firmi O. Oražem, tu, po 130. — , skupaj 1950. — ; 24. ,, I. Verbič, tu, nam poravna fakturo po banki v znesku 1820.—; 25. „ F. Kocmur pošlje po poštni položnico znesek 800. — na račun; 28. „ za razsvetljavo plačamo znesek 150. — , za kurjavo 200. — , po banki; 30. „ prodamo 1 komad platna 20 m a 50. — , firmi F. Ostrelič, tu, za znesek ( 1000 ,—). 54 Primanota December 19... Skl. Dat. Besedilo Debet Kredit 1. Postavke otvoritvene bilance. 102.123. — 102.123. — z/l 5. Poštna hranilnica. 3.000'— k/l Kreditorji. za por. fe. fmi. Jos. Zajc, tu. 3.000. — N/l 7. Nadrobna trgovina. 400.— tol/3. Blago 1 X 20 flanele, a 20. — . 400.— d/6 9. Debitorji. 2.400. — tol/l Blago 2 X 20/40 m batista P. Kocmur, tu ... . 2.400.—• tol/5 12. Blago 5 X (20 X 100 m) barvastega barhenta k 30. — . 3.000. — k/l Kreditorji A. & E. Skaberne, Ljubljana. 3.000. — ■ d/l 18. Debitorji. R. Thaler, tu. 2.760. — tol/5 Blago 3 X 20/60 m barv. barh. a 46. — . 2.760.— ž/1 20. Žiro Slov. banka, tu. 7.000. — g/3 Kimese. za zapadlo rimeso. 6.948 — gl/8 Obresti in popusti. za diskontni dobiček. 52. — d/2 22. Debitorji 0. Oražem, tu. 1.950/ — e/l Efekti za 15 delnic »Saturnus« d. d., tu nom. 100. — kurz 130.—. 1.950 — ž/1 24. žiro Slov. banka. 1.820.— Debitorji 1. Verbič, tu, za por. fe. 1.820.— ž/1 25. Žiro Poštna hranilnica. 800. — d/l Debitorji F. Kocmur, tu. 800.— str/l 28. Trgovski stroški kurjava. 200.— razsvetljava. 150. — žiro Slov. banka. 350. — d/l 30. Debitorji F. Ostrelič, tu. 1.000. — Blago 1 X 20/20 m platna k 50,— . 1-000.— Primanota .... 126.603.— 126.603.— Blagajna debet . . 1.200.— 1;200.— Blagajna kredit . . 205.— 205.— Knjigovodski promet 128.008. — 128.008. — 55 Fol 1. Prejeto Blagajna Fol. 1. Izdano 56 6 . Račun obresti in popustov 6 . 57 11. Kaču n nadrobne trgovine 11. 58 59 5. I. Verbič, Ljubljana 5. STROŠKOVNIK Debet 1 1 Kupljeno Flanela Prodano 60 2 Batist 2 Debetna in kreditna stran sirove bilance sta enaki. Ako primerjamo končno vsoto sirove bilance z vsoto zneskov v primanoti, t. j. knjigovodskim prometom, najdemo isti znesek 128 . 008 . Knjigovodski promet je vsota zneskov v primanoti ter blagajniški debet in kredit. Ko je sirova bilanca gotova, preidemo na delo, da ugotovimo čisto 61 bilanco. V to svrho zaključimo vse pomožne knjige, račune združimo v glavni knjigi ter napravimo čisto bilanco in račun dobička in izgube. Opazuj točno in zaznamuj vse salde do čistega dobička! 138.008.— 128.008,— 32 XIII. POGLAVJE Amerikansko knjigovodstvo Knjigovodskih sistemov je več. Vsi sistemi bazirajo na zakonu dopike, t. j. na večnem pravilu o uteži in protiuteži. Med seboj se razlikujejo, toda vsi so zgrajeni na temelju zakona dopike. Vsi, pa tudi okrnjeno enostavno knjigovodstvo, temelje na pravilu ravnovesja. Pri vseh ena stran prejema in druga, ki daje, kar smo spoznali pri našem študiju. Vse znane sisteme delimo potem na razne oddelke, tako na sisteme okrnjene dopike (enostavno), na sisteme, v katerih je čista dopika jasna in razvidna, na sisteme iz polpre¬ teklega časa, pri katerih je žurnal bistvo, na prepisne ali kopirne sisteme, ter dalje na sisteme raznih družb, tovarn, denarnih zavodov, komisij, špedicij itd. Navadno si ustvarja firma iz več sistemov enega, ki ga popolnoma prila¬ godi svojim potrebam in ga lahko tudi po svoje poimenuje. Take združene sisteme imenujemo kombinirane sisteme. Pri nas je najbolj razširjeno tako imenovano Amerikansko knjigovodstvo. Ta sistem je zato najbolj upeljan, ker knjižimo po njem v žurnal (dnevnik in primanoto) ter na razne račune obenem. Po zunanji obliki se dokaj razlikuje od do sedaj opisanih sistemov. Uporabljamo le eno knjigo tabelarične oblike, ki je paginirana. V tej so žurnal in vsi konti uvrščeni drug poleg drugega. Tako knjigo imenujemo amerikanski žurnal, amerikanska glavna knjiga ali glavna knjiga, pa tudi kratko — amerikanka. Kdor do dobra pozna načela in pravila dopike in ital. knj., temu bo tudi amerikansko knjigovodstvo kmalu jasno. Glavna knjiga italijanskega knjigovodstva ne nudi hipnega pregleda čez vse konte. Treba je listati in iskati posamezne račune. Z listanjem zopet sproti zakrivamo konte, ki smo jih že našli. Bistvo amerikanskega knjigo¬ vodstva pa je v tem, da vidimo lahko z enim pogledom vse konte hkrati, ne da bi listali po glavni knjigi. Vsi konti so na eni poli uvrščeni in pregled je lahek. Knjiga je paginirana. Na pagini so uvrščeni vsi konti. Priključena je tudi primanota in blagajna. (Blagajno in primanoto skupaj imenujemo žurnal. V blagajni knjižimo kontantne, v primanoto nekontantne primere, v žurnal pa vse primere ne glede na to ali so kontantni ali nekontantni). Zaradi priključka žurnala k kontom imenuje praksa amerikansko glavno knjigo amerikanski žurnal. 63 Združitev žumala z glavno knjigo (t. j. kronoloških knjig s sistematičnimi knjigami) imenujemo pseudo-sinkronizem. Kronološke knjige so one, v katere moramo knjižiti stalno in po časovnem redu, ostale, v katere prenašamo ob poljubnem času, pa sistematične knjige. Ker pa knjižimo na amerikanski način, ali bolje rečeno v amerikansko knjigo, hkrati v žurnal in glavno knjigo, ki sta združeni, je to knjigovodska istočasnost (sinkronizem). Pseudo — nepravi — sinlcronizem se imenuje zato, da se loči od pravega sinkronizma (prave knjigovodske istočasnosti). Bistvo tega je v tem, da skušamo knjižiti postavke in rezultate hkrati. Jasneje rečeno: V pravem sinkronizmu knjižimo in sestavljamo bilanco sproti. Amerikansko knjigovodstvo je torej pseudosinkronistični sistem knjigo¬ vodstva, ki združuje kronološke s sistematičnimi knjigami. Knjižimo v žurnal in glavno knjigo istočasno. Kako, si oglejmo v naslednji študijski poli! Maj Skica naj predstavlja amerikanski žurnal. Vse, kar vidimo, je ena pagina. Na tej so uvrščeni konti s svojo debetno in kreditno kolono, na začetku je priključen žurnal. Nad osnovnico napišemo mesec in letnico v kateri knjižimo. V žurnalu so datumske kolone, kolona za besedilo in samo ena za znesek. Priključeni pa so konti, po nekem posebnem redu svoje vrednosti: Blagajna, Žiro, Debitorji, itd. Vsak konto ima pod imenom tudi prostor za označbo podkolon, izmed katerih je leva debetna in desna kreditna. V debetni breme¬ nimo, v kreditni pa priznavamo dotični konto, s katerim ima kupčijski primer opravka. Amerikanska knjiga je lahko krajša ali pa daljša. To je odvisno od kontov, ki jih podjetje potrebuje. Normalna velikost (ca 60 cm, t. j. odprta 1 m), lahko tudi 2 m. Čim več kontov ima, tem daljša je knjiga. Kolkujemo jo kot vsako drugo. Štejemo jo za glavno. Trgovine postavljajo na trg že tiskane in vezane amerikanske žurnale in posamezne pagine za polo in sicer z devetimi, dvajsetimi in dvajsetpetimi konti do 32 kontov. V te knjige, ki so že v prodajalnah, se mora knjigovodja in njegova firma uvaditi. Ako pa želi več ali manj kontov, mora dati tiskati zase posebno knjigo, kar delajo navadno vse večje tvrdke. Vrst je navadno po 31. V vsako vrsto knjižimo 64 drug primer. Zanimivo je tudi, da pri imenih kontov izpuščamo besedo Konto ali račun ter pišemo le kratko blagajna, žiro, debitorji itd. Tudi v besedilu izpuščamo stavek račun na račun ter pišemo le zadnji del teksta, t. j. pojasni¬ tev knjigovodskega stavka ali pravo besedilo — tekst. Torej namesto: »Račun blaga na račun kreditorjev za fakturo fme X. Y., tu, itd.«, napišemo le: »za fakturo...«. »Račun«, »Na račun« izpuščamo, ker je itak v kontih dovolj jasno vidno, kateri konto je prejel, kateri je dal (ali kateri konto je priznan odnosno obremenjen). Obremenitev enega in priznanje drugega konta se izvrši v eni vrsti. Vsak primer ima svojo vrsto. Vsaka vrsta je obenem tudi zase sirova bilanca. Ob sklepu pagine napravimo črto pod vse konte. Pod to črto sešte¬ jemo zneske vseh kolon. Ker je vsaka vrsta zase sirova bilanca enega primera, bo ob sklepu pagine vsota zneskov skupna sirova bilanca vseh primerov ene 19 i. t. d. i. t. d. i. t. d. 1 » pagine. Umevno je, da bodo vsote vseh levih kolon enake vsotam vseh desnih kolon, te pa zopet vsotam v žurnalu. Pomni pravilo o sirovi bilanci! Sirovo bilanco napravimo torej ob sklepu vsake pagine. Zato je jasno, da je transport na novi pagini nič drugega, kot sirova bilanca. Iz tega sledi, da bo amerikanska knjiga ob sklepu poslovne dobe tedaj v redu, ko je v redu zadnja paigina, t. j. zadnja stran. Kontrolirali smo vsako pagino (stran) sirove bilance posebej. Iskanje napak se omeji le na zadnjo stran, prav zato se je to knjigovodstvo tako hitro udomačilo ne le v Evropi ampak na celem svetu. Oglejmo si nekaj primerov vknjižb po amerikanskem načinu na obrazcu! 1. Debitor nam poravna fakturo z rimeso 4000. — , ki ji odbijemo 4°/o diskont, t. j. 60.—. Obremenili smo rimeso za celotni znesek, ker se na to vsoto glasi, debi- torja pa smo priznali za zmanjšani znesek, ker nam je poslal rimeso, ki kasneje zapade, kot je naša terjatev napram njemu. Razlika je naš zaslužek na diskontu, zato smo obresti in popuste tudi priznali za diskont. Vse to pa po pravilu: Ena postavka ima lahko več kontrapostavk; vendar morajo imeti protiutež. 5 66 2. Poravnamo fakturo kreditorju Kovaču, znesek 2000.—, odbijemo si 2% skonto. 3. Dvignemo iz banke 4000.—. Od teh porabimo polovico za poravnavo neke fakture, ostalo pa za pisarniške potrebščine. 4. Banka nam priračuna k tekočemu računu ob trimestru znesek 120.— za obresti in obenem nam pripiše znesek 47.50 za bančne stroške. Za ta dva zneska je treba korigirati bančni račun pri nas. 5. Prodamo blaga v znesku 760.— za gotovino. Namesto računa sospeso (računa visečih postavk), bi uvedli lahko tudi takoj račun povzetja in to v primeru, ako se izplača voditi račun povzetja in ako ima firma s povzetjem stalno in mnogo opravka. Iz primerov na delni amerikanslti poli smo spoznali knjiženje po ameri- kanskem načinu. Pogosto se zgodi, da zmanjka knjigovodju kontov. Knjigo¬ vodja je že itak vezan na določeno število kontov. Nekateri strokovnjaki ime¬ nujejo to knjigovodstvo prisilen jopič. V primerih, da zmanjka prostora za nov konto, uporabimo za tega star, že obstoječi konto in napišemo, ozir. pripišemo še ime novega konta v drugi barvi. Seveda moramo potem knjižiti dvobarvno, sicer zamešamo zneske, ki se tičejo posameznih kontov. Včasih vodijo v eni dvokoloni po 3 konte (črno, rdeče, modro). To je seveda kvarno za pregled. 66 XIV. POGLAVJE Amerikanska bilanca — Amerikansko knjigovodstvo v praksi Bilanco sestavljamo pri amerikanskem knjigovodstvu na prav enostaven način. Svoječasno (po starejših metodah) smo porabili za bilanco celo pagino, pa tudi več pagin. Danes napravimo vso bilanco v treh vrstah. Najprej napravimo sirovo bilanco. Ko smo vknjižili poslednji primer po¬ slovne dobe, napravimo črto pod konti. Seštejemo zneskovno kolono, ki je na¬ menjena znesku v žurnalu, potem še ostale kolone (debetne in kreditne). Na ta način dobimo v eni vrsti vse skupne zneske kontov leve in desne strani, kar je pri italijanskem knjigovodstvu razmetano po raznih folijih. V eni sami vrsti so zaključeni vsi konti. Na posebnem listu papirja se nato takoj pre¬ pričamo, če so vsote desnih kolon v resnici enake vsotam levih kolon in, če je ta skupni (na listku napravljeni) znesek levih in desnih kolon enak tudi skupnim vsotam v žurnalu. (Skupna vsota v žurnalu je knjigovodski promet.) Ko smo se prepričali, da so vsi konti uravnovešeni (vsota kontov na levi je enaka vsoti onim na desni) in te knjigovodskemu prometu, smo s tem zaključili sirovo bilanco. Ako so vsi transporti (odnosi in prenosi) pravilni, potem bo morebitno napako treba iskati na zadnji pagini. Tu jo najdemo zelo hitro. Pregledamo vsako vrsto posebej ter pazimo na to, če ima vsaka postavka svojo odgovarjajočo protipostavko, t. j. leva stran mora imeti odgovarjajoči proti¬ utež na desni strani. Z eno vrsto smo odpravili sirovo bilanco, v naslednji napravimo že prvi del čiste, odnosno končne bilance. Končna bilanca V besedni koloni naslednje vrste napišemo: Saldi na račun bilance. Pogosto napravimo to zaradi pregleda z rdečo tinto. Nato zaključujemo konte prav tako kot pri italijanskem knjigovodstvu. Tu odpadejo vse črte, vsi knjigo¬ vodski mostovi in tudi vsa besedila k posameznim kontom. Postavljamo samo salde (razlike med vsotami leve in desne strani), na manjšo stran, in to pri onih kontih, ki so premoženjskega značaja, t. j. tistih, ki se imajo zaključiti z računom bilance. Obenem postavljamo vse preostale zaloge na desno stran, zakaj one so tudi pravi knjigovodski saldi. Vrednost blaga, efektov itd. dolo¬ čujemo po bilančnem kurzu, t. j. po tržni ceni na dan bilance. Vsi saldi in vse preostale zaloge (ki so tudi pravi knjigovodski saldi), so v eni vrsti pod besedilom: Saldi na račun bilance. V naslednjo vrsto napišemo 6 ? v besedno kolesno: Saldi na račun dobička in izgube. Ako upoštevamo sirovo bilanco, bo to tretja vrsta. V to vrsto postavimo vse one salde, ki se reflektirajo v računu dobička in izgube. To so vsi rezultati (tudi diference med vsotami leve in desne strani pri posameznih računih) uspešnih (informativnih, dokazilnih) računov. Ti saldi niso deli premoženja (niti aktivnega niti pasivnega). So le aritmetični dokaz za pravilnosti glede premoženjskih izprememb. Krajše povedano: oni so deli splošnega dobička in izgube. Vsi ti saldi (n. pr. saldo računa tng. stroškov, obresti in popustov, zasebnega, levi saldo računa blaga, efektov, deviz) so v posebni vrsti pod besedilom: Saldi na račun dobička in izgube. Pod tretjo in zadnjo vrsto napravimo črto; nato seštejemo ponovno vse zneske posameznih kolon (t. j. števila sirove bilance in saldo) ter na ta način dobimo iznivelirane dvokolone ali konte. Vsakega konta leva stran je enaka desni strani istega konta, To je zaključek. Ta zaključek pod črto da zopet novo vrsto, ki jo dvakrat podčrtamo ter v besedni koloni pripišemo »Zaklju¬ ček«. S tem je bilanca zaključena. Treba je določiti še čisti dobiček, oziroma izgubo. V posebni knjigi, ki jo imenujemo »Glavna knjiga inventur in bilanc« (knjigo kolku jemo kot glavno knjigo), napravimo dva sklepna računa: Račun zaključne bilance in Račun dobička hi izgube. V ta dva računa prenesemo 'reflekse (po starejših teorijah kontrapostavke) rezultatov (saldov) posameznih računov. V računu bilance vseh premoženjskih (stanjskih) saldov vključno saldo računa kapitala, v računu dobička in izgube pa reflekse vseh saldov uspešnih (informativnih) dokazilnih računov. Nato zaključimo številčno in linearno še ta dva sklepna računa. Ako sta salda enaka, je dokaz, da je bilanca pravilna. V računu bilance nam pove saldo, kolik je bil premoženjski prirastek, v računu dobička in izgube pa nam pove, da je bil ta prirastek povsem pra¬ vilno določen in izračunan (tudi z aritmetičnega vidika). Ta dva enaka salda sta čisti dobiček. Postavimo reflekse (kontrapostavke) računa bilance in do¬ bička in izgube v račun kapitala na nasprotno stran. Za ta dva zneska bo kolona kapitala večja, zato ju ni treba prej prišteti, dokler nista bila ustav¬ ljena še salda skupnih računov. Amerikansko knjigovodstvo ima tabelarno ali tabelarično obliko. Računa zaključne bilance in izgube in dobička ipa ne napravljamo samo na način, kot smo to do sedaj spoznali. Priljubljena je tabelarna oblika. Iz tega sledi, da lahko tudi sklepna računa napravimo v tabelarni obliki. Navadno dodamo pri tej obliki tudi sirovo bilanco, za katero uporabljamo v tabeli lastno kolono. Sklepna računa s sirovo bilanco v tabelarni obliki nam kaže obrazec. Kadar sestavljamo sklepne bilance v tabelarni obliki, ni potrebno, da vodimo posebno knjigo inventur in bilanc. Tabelarično obliko priključimo v amerikanski knjigi bilanci, t. j. sestavimo tabelo o zaključnih računih pod Zaključek. Poleg tabele računov bilance, dobička in izgube ter sirove bilance napišemo še datum (dan zaključka knjig). Vse skupaj podpiše lastnik firme, poleg njega lahko še knjigovodja s pristavkom »Za knjigovodstvo«, ker s tem poudari, da prevzema soodgovornost za pravilnost bilance. V danem primeru je bilo čistega dobička znesek 2.700. — , ki smo ga pri¬ pisali kapitalu, kajti za ta znesek se je zvišalo premoženje podjetja. Tabelarična oblika je najbolj priljubljena, ker zavzema malo prostora. 68 Bilanca pcr ji./XII. 19. Amerikansko knjigovodstvo v praksi Amerikansko knjigovodstvo je zelo pregledno in ima gotove prednosti. (Vsi konti so vsak hip vidni; stalna kontrola glede vknjižb, če so pravilne; stalna sirova bilanca in enostaven bilančni postopek). To so prednosti tega knjigovodstva. Knjigovodstvo pa ima tudi celo vrsto hib. Treba je prepogosto napravljati transporte, pri čemer lahko napravimo napake, preizkusi nam nato vzamejo mnogo časa. Dalje nam nudijo določeni konti lep pregled o splošnem prometu ali nikakega detajlnega pregleda. Vemo sicer vsak hip, koliko so nam vsi debitorji dolžni, koliko so nam plačali, koliko pa nam je dolžan posa¬ mezni odjemalec, to ni takoj razvidno. Potrebno bi bilo izpisati vse one po¬ stavke, ki se tičejo onega debitorja, za čigar promet se zanimamo. Isto velja tudi za kreditorja in prav tako tudi za blago. Vemo sicer, koliko nas je blago stalo, za koliko smo ga prodali, toda koliko kg, komadov, hi, 1, vagonov, zavojev, vreč posameznega blaga je še v zalogi, nam konto (ki je skupinski) ne pove. Zalogo moramo dejansko ugotavljati v skladiščih. Da pa se temu glavnemu nedostatku ognemo, moramo voditi poleg amerikanskega žurnala še posebej pomožne knjige. Te pomožne knjige so saldakonti debitorjev, kredi- torjev, žira in skontra blaga ter stroškovnik. Ker so konti že itak označeni in vodeni v amerikanski glavni knjigi, veljajo opisane knjige kot pomožne in jih kolkujemo kot pomožne. Tako knjigovodstvo, ki ima poleg amerikanskega žurnala še pomoč v omenjenih knjigah, imenujemo ainerikansko razširjeno knjigovodstvo. Oglejmo si še poseben nedostatek amerikanskega knjigovodstva! Ako bi izstrigli na koncu poslovne dobe iz amerikanske knjige vse popisane vrste, t. j. vsa vpisana števila in jih tako ločili od papirja, ki je ostal nepopisan, bi nastala dva dela, popisani in nepopisani del amerikanske knjige. Na prvi pogled bi lahko ugotovili, da je ogromno nepopisanega papirja. Amerikansko knjigovodstvo ima torej prav toliko hib kolikor prednosti, zato ga ne moremo imenovati najboljšega. 69 XV. POGLAVJE Bilančne metode — Tranzitne vknjižbe Bilančne metode Bilančnih metod je več. Dve sta glavni, ki tudi dajeta dvoje bilančnih pravil: 1. Bilanca je pravilna, kadar sta salda računa bilance in računa dobička In izgube enaka. 2. Bilanca je pravilna, kadar izravna saldo računa kapitala račun bilance. Po prvem pravilu določimo salde v vseh računih. Tudi saldo računa kapi¬ tala postavimo v račun bilance na desno stran, ne da bi nam bil že znan dobiček. Po drugem pravilu pustimo račun kapitala nedotaknjen, dasi smo že zaključili vse račune. Saldo računa dobička in izgube postavimo kot kontra- refleks (kontrapostavko) na račun kapitala, in šele nato zaključimo račun kapitala. Saldo računa kapitala, ki združuje kapital prejšnjega leta in dobiček zadnjega leta, nam izravna številčno račun bilance. Oglejmo si obrazce! I. XI. Kapital Kapital Prehodne (tranzitne) vknjižbe V zadevah, ki niso bile končane ob sklepu poslovne dobe, je treba voditi vknjižbe, ki segajo preko bilančne dobe v novo poslovno dobo. Take zadeve, ki niso bile končnoveljavno rešene ob sklepu poslovnega leta, imenujemo pre¬ hodne ali tranzitne. * Iz Računa dobička in izgube, t. j. saldo Računa dobička in izgube. 71 Oglejmo si jih nekaj na primerih! 1. Dne 28. decembra damo firmi A. K. znesek 1.000.— na račun. Izgoto¬ viti nam ima nove trgovske knjige. Dne 8. januarja, v naslednji poslovni dobi, so knjige gotove. Tvrdka računa znesek 2.400.—. Ostanek plačamo z gotovino. Primer je tak, da ga preseka bilančna doba. Polovica primera spada v staro in polovica v novo poslovno dobo. Blagajna Sospeso prejeli, je to zaenkrat viseča postavka. Postavimo jo na račun sospeso. Ker pa je račun sospeso veljaven le v poslovni in nikakor v bilančni dobi, ne more, oziroma ne sme izkazovati salda ob bilanci. Zato ga ob bilanci zaključimo z računom tranzito. Ta račun je most, ki veže dve poslovni dobi. Takoj v novi poslovni dobi storniramo tranzito z računom sospeso, a dne 8. januarja od¬ pravimo zaključni del. Ta dan je tvrdka dostavila trgovske knjige, ki jih smatramo za trgovske stroške. Postopek je označen z arabskimi številkami. Končna vknjižba je zaradi pregleda dvakrat podčrtana. 2. Račun sospeso izkazuje ob sklepu saldo in sicer na kreditni strani v iznosu 2.300.—. Ker ta račun ne sme izkazovati salda in se praviloma za¬ ključuje s kontom transito, moramo provesti prehodno knjigovodsko trans¬ akcijo. Sospeso Tranzito 72 Zaključila bilanca Otvoritvena bilanca ( 4 ) 2 . 300 " — ( 5 ) 2 . 300 "— V novi poslovni dobi je vknjižen znesek 2.300.— v kontu sospeso na levi strani. To je viseča postavka debetne vrednosti. Na desni strani pa je bil znesek 2.300.— ob sklepu postavljen zato, ker je to saldo in ne postavka. Saldo je sestavljen iz raznih postavk, ki so raztresene po raznih vrstah leve strani konta sospeso. 73 \ XVI. POGLAVJE Knjigovodstvo javnih trgovskih družb Javna trgovska družba je pridobitno podjetje, katero opravlja dvoje ali več oseb s skupno firmo tako, da vsak družbenik odgovarja družbenim upnikom z vso svojo imovino. Ustanovi se na podlagi družbene pogodbe, ki je lahko ustna ali pismena. Navadno je notarsko overovljena. Družbeniki ime¬ nujejo skupno družbeno ime, t. j. firmo, ki jo zapišejo v trgovinski register. Firma se glasi n. pr.: Anton Kovač & Komp., A. Kovač & Co ali Ivan Medica & Ivan Mrak in podobno. Iz imen firme razvidimo, da mora biti v družbi ime¬ novan vsaj eden od družbenikov. Ker ne gre le za eno osebo, temveč za dva ali več družabnikov, moramo otvoriti vsakemu posebej račun kapitala. To je njegov glavnični račun. Druž¬ beniki vlože lahko različne vloge in to v gotovini, blagu ali drugih stvareh, pa tudi v uslugah, kreditu, ki jim ga nudijo 1 trgovske firme ali denarni zavodi. Družbeniki so upravičeni dvigati zneske iz blagajne podjetja v svoje zasebne svrhe. Da bi ne prišlo do sporov glede vlog in dvigov, otvorimo vsakemu družbeniku tudi zasebni račun. Ta račun obremenjujemo za njih dvige. Knjigo, v kateri so računi kapitalov in zasebni računi družbenikov, ime¬ nujemo »Glavna knjiga generalnih računov«. Tudi glede dvigov velja njih dogovor. Na generalnih računih vidimo konto- korent, kar pomeni, da obračunavamo obresti. Ako ni bilo drugače dogovor¬ jeno, zaračunavamo 4°/o obresti. Račun kapitala javnega družbenika priznavamo za vloženo imovino in za obresti. Zasebni račun javnega družbenika obremenjujemo za dvige in mo¬ rebitne obresti. Vidimo, da sta ta dva računa v neki zvezi, čim več bo dru¬ žabnik porabil, tem manj mu bo ostalo. Od podjetja sme torej zahtevati vlogo in obresti, manj obrestovane dvige, ter končni dobiček. Iz tega sledi pravilo: Zasebne račune javnih trgovskih družbenikov za¬ ključujemo s pripadajočimi kapitali. Saldo zasebnega računa javnega družbe¬ nika ni pravi saldo, ker se ne reflektira v računu bilance, pa tudi ne v računu dobička in izgube, pač pa ima svojo protipostavko na računu istoimenskega kapitala. Saldo zasebnega računa družbenika je navadno na desni strani, t. j. debet saldo, njegova protipostavka pa je postavljena na debetno stran računa kapitala. 75 Omenimo naj še, da imajo vsi družbeniki pravico do poslovodstva, le če je v pogodbi izrecno dogovorjeno, da vodi posle le eden ali več družbenikov, so ostali od tega izključeni. čisti dobiček, ki ga izkazujeta račun bilance in račun dobička in izgube, se razdeli med družbenike in pripiše na njih kapitalnih računih. Koliko in kako se deli dobiček, o tem govori pogodba. Lahko na enake dele, t. j. po glavah, ali po posebnem dogovoru. Če pa ni bilo ničesar predvidenega v pogodbi, tedaj na podlagi družbeniškega računa. Primer: V javni družbi sta dva trgovca združena pod skupno firmo A. Be- vec & I. Hojkar. Prvi je vložil znesek 80.000.—, drugi 100.000.— kapitala v gotovini. Prvi je dvignil za svojo uporabo med poslovnoi dobo znesek 19.860.—, drugi pa 30.000.—. V smislu pogodbe se dobiček razdeli tako, da se vsakemu družbeniku pripišejo k glavničnemu računu 4% obresti, ostanek pa razdeli na enake dele ter pripiše tudi glav. računu. Kako izgleda račun kapitala in zasebni račun n. pr. za A. Bevca ob sklepu poslovne dobe, ako je čistega dobička 46.080.—? Oglejmo si pravila! 1. Otvori v knjigi generalnih računov toliko računov kapitala, kolikor je javnih družbenikov! 2. Otvori v isti knjigi toliko zasebnih računov, kolikor je javnih družbe¬ nikov ! 3. Priznaj račune kapitalov za vloge družbenikov ter postavi protipostavke z ozirom na njih značaj na debetno stran računa blagajne (banke — žiro) in podobno! 4. Obremenjuj od časa do časa v kronološkem redu zasebne račune posa¬ meznih družbenikov za izvršene dvige. Kontrapostavke postavljaj na blagajno ali pa na banko, ako so bili izvršeni dvigi pri banki! 76 5. Obresti kapitalov pripiši na kreditno stran računov kapitalov, proti- postavke pa na račun obresti! 6. Obresti dvigov postavljaj na debetno stran računov zasebnih, proti- postavke pa na nasprotno stran v račun obresti! 7. Račune zasebne zaključuj s pripadajočimi rfačuni kapitalov, t. j. saldo računa zasebnega je na desni strani računa zasebnega in otvori debetno po¬ stavko v računu kapitala! 8. Računi kapitalov se zaključujejo z bilanco. Kadar se združujejo že obstoječe firme v javno trgovsko družbo, tedaj velja pravilo, da napravimo najprej inventuro, oziroma bilanco vsake firme posebej. V otvoritveni bilanci združujemo bilance posameznikov. Bilance posameznikov združujemo tako, da seštevamo aktiva posameznih družbenikov in prav tako seštevamo tudi pajsiva posameznih družbenikov. Aktiva posameznika manj pasiva posameznika dajeta za rezultat kapital posa¬ meznika. Kapitale posameznikov vpišemo na pasivno stran bilance. Kapitale vpišemo posebej. Ker je otvoritvena bilanca zrcalna slika končne ali zaključne bilance, bodo kapitali na desni strani (kreditni). Protipostavke prenašamo na posamezne glavne knjige, kapitale pa v knjigo generalnih računov. Primer: Družabnik A je imel gotovine v znesku 11.000.—, vlog v znesku 40.000.—, rimes za 4.000.—, blaga za 50.000.—, debitorjev za 60.000.—, premičnin za 12.000.— in kreditorjev za 30.000.—. Ker nima zadosti likvidnih (tekočih) sredstev in noče najeti posojila, sklene združiti se s trgovcema B in C tako, da jima odproda dve tretjini svojega imetja. B mu plača tretjino z gotovino, C pa odstopi vlogo v banki kot protivrednost tretjine premoženja trgovca A. Vsi so soudeleženi z eno tretjino na skupnem imetju in skupnem dobičku ali skupni izgubi. Družba bo imela potreben denar, družabnik A pa odstopi prejete zneske ženi in jih prepiše nanjo. Ta je posodila prejeti znesek podjetju in je tako postala kreditor nove družbe. Kako izgleda otvoritvena bilanca? Pasiva Otvoritvena bilanca A. & CO. Aktiva 1. Kreditorji A. 30.000. — 2. Kreditor (novi, žena A) . 98.000. 3. Kapital A. 49.000. — 4. Kapital B. 49.000.— 5. Kapital C. 49.000,— 275.000.— 275.000.— 77 XVII. POGLAVJE Knjigovodstvo družb z omejeno zavezo ali družb z omejenim jamstvom Družba z omejeno zavezo je trgovska družba, v kateri se združuje dvoje aii več oseb, da bi pod skupno firmo vršile gospodarske posle. Skupno vlogo, to je osnovno glavnico, imenujemo v knjigovodstvu matica in račun, na katerem je matica vknjižena, račun matice ali temeljne glavnice (račun osnovne vloge). Na ta račun knjižimo skupni znesek, ki so ga družbeniki vložili. Vloge so lahko različne. Vsak družbenik odgovarja le za vplačilo svoje vloge in za vloge ostalih družbenikov, vendar samo do zneska matice (osnovne glavnice). Za družbine dolgove ne odgovarja! Da nam je mogoče ločiti družbenike po njihovih vlogah, vodimo izven knjigovodstva obstoječo knjigo, ki jo imenujemo matrika. V to knjigo vpišemo družbenika v zvezi s pristopom: dan pristopa, višino vloge, bivališče, morebitni dan izstopa, dan morebitne smrti in imena morebitnih dedičev. Firma družbe z o. z. more biti osebna, t. j. sestavljena iz rodbinskega imena vseh družbenikov, ali vsaj enega, ali pa stvarna, t. j. po predmetu podjetja s pristavkom, da je to družba z omejeno zavezo, kar označimo s kratico d. z o. z. Družbena pogodba mora biti sestavljena v obliki notarskega akta. Pravila morajo vsebovati: firmo in sedež družbe, predmet podjetja, višino osnovne glavnice, predmet in znesek vloge vsakega družbenika, število poslovodij in nadzorstvo, če ga družba mora imeti. Višina osnovne glavnice, kakor tudi višina vloge družbenika, je določena s trgovskim zakonom. Ker pa ne vplačajo vsi družbeniki hkrati vsega, za kar so se obvezali ali kar so obljubili, manjka postavki na računu matice (kredit) protipostavka. Ta manjko postavimo začasno na račun visečih postavk, ki ga imenujemo račun vplačilni. Ta račun obremenimo za protipostavko matice, priznavali ga pa bomo, kadar bodo družbeniki vlagali. Posebnost v tej družbi je, da čistega dobička, ki ga izkazuje bilanca in račun dobička in izgube ne pripisujemo k kapitalu, t. j. matici, ker mora ta ostati neizpremenjena. Dobiček bo razdeljen med družbenike po pogodbi. Ker se pa ta razdelitev ne izvrši na dan bilance, bo manjkala pri otvoritveni bilanci 79 ena postavka za ravnovesje. Zato postavimo v novi poslovni dobi dobiček začasno na račun sospeso, kjer ostane toliko časa, dokler ni bil razdeljen. Zanimivo pa je, da ta družba ne pozna zasebnega računa. Družbeniki namreč niso upravičeni dvigati med poslovno dobo, tako kot posameznik trgo¬ vec ali javni družbeniki, ki jamčijo z vsem svojim premoženjem. Zato potre¬ bujejo družbeniki zasebni račun. Ako bi se pa zgodilo, da bi le družbenik kaj dvignil iz blagajne ali kakega denarnega zavoda za svojo privatno in gospodinjsko uporabo, ne smemo tega zneska nikakor knjižiti na zasebni račun, tudi takega računa ne smemo otvoriti, ker v bistvu družbenik ne sme med poslovno dobo dvigati, čakati mora na razdelitev dobička po bilanci. V takem primeru ga smatramo za dolžnika firme in knjižimo ta, po njem dvig¬ njeni znesek, na račun debitorjev, t. j. v saldakontih debitorjev. Tu določimo folio družbeniku, ki dviga in ga obremenimo. Tako postane družbenik obenem dolžnik firme d. z o. z. Ker ne vplačajo vsi družbeniki svojih vlog naenkrat, tudi ne vsi v denarju, temveč potom vlog pri denarnih zavodih, ali pa v blagu, premičninah in po¬ dobno, nima postavka na skupnem kapitalu (Matici) protipostavke. To proti- postavko postavimo na posebni račun, ki ga imenujemo račun vplačilni (Einzahlungskonto) in sicer na debetno stran. Ta račun (vplačilni) je so- speznega značaja. Do bilance bi se moral prav za prav izenačiti. Ako pa se ne izenači, ga ne zaključimo s kontom transito kot sospeso. Pač pa postavimo saldo oz. njega kontrapostavko na nov račun, ki ga imenujemo račun za¬ ostankov. Ob bilanci je sicer del aktivnega premoženja, ker so zneske družbe¬ niki dolžni in jih bodo plačali. Vendar nam vknjižba v bilanci daje misliti, zlasti ako družba slabo stoji. Zaostanki morajo biti torej v bilanci jasno vidljivi. Pravila se glase: Matica se zaključuje z rač. bilance. Rač. vplačilni se zaključuje z računom zaostankov, a račun zaostankov z računom bilance, kjer mora biti vedno vknjižen. Toliko o teoriji D. Z O. Z. Oglejmo si še praktične primere! Spoznali smo pomen in ustroj družbe z o. z. (Ne smemo pa zamenjati družbe z o. z. — ali kratko d. z o. z. — -z zadrugo z o. z., kar je nekaj povsem drugega in ne spada med trgovske družbe.) Pripomnimo še, da se to knjigo¬ vodstvo prav nič ne razlikuje od ostalega knjigovodstva, ki smo ga spoznali v prvih poglavjih. Debitorji, kreditorji, trate, rimese, efekti, blago itd. ostanejo povsem neizpremenjeni. Izprememba je samo v kapitalu. Oglejmo si primer! Dne 1. I. 19... se osnuje družba z omejeno zavezo pod imenom »Astra« d. z o. z. (ime družbe je stvarno, kar bo gotovo vsakomur znano iz trgovinstva). Vsak družabnik je podpisal v pogodbi znesek 20.000. — . Prvi plača v gotovini 10.000. — takoj, ostanek pa obljubi plačati po novi poslovni dobi. Drugi družabnik plača v gotovini 10.000.— takoj, ostalih 10.000. — pa vloži v Ljubljansko kreditno banko, oziroma jih ima tam že vložene. Tretji družabnik prinese blaga za 12.000.—, dalje eno menico za 6.000. — na I. Kovača, tu; za 10.000. — da na razpolago inventarja (stolov, miz, pultov in polic), ostanek 2.000.—- pa plača v gotovini šele dne 1. maja. Kako izgleda vknjižba? 80 Naloga je predvidena za stari avstrijski zakon iz L 1862.*, ki je pri nas še v veljavi. Da bo odgovarjala tudi novemu zakonu, ko bo isti potrjen, pripiši vsakemu podatku po eno ničlo, t. j. pomnoži vloge z 10, in izdelek bo odgovarjal tudi predpisom novega zakona. Deb. Kad. vplačilni Kred. a) 60.000.— 1. jan. b) 10.000.— 1. jan. c) 20.000.— 1. jan. d) 18.000,— 1. jan. e) 2.000.— 1. maja na zaostanku f) 10.000.— saldo 31. 12.19.... Deb. Matica Kred. Blagajna a) 60.000.— 1. jan. b) 10.000.— 1. jan. c) 10.000.— 1. jan. e) 2.000.— 1. maj Račun zaostankov v novi posl. dobi žiro (banka) 31.12 10.000,— g Blago d) 12.000.. Rlmese f )) 1 . 1 .= 10 . 000 , la zaostankih * V bistvu se zakoni raznih držav prav malo razlikujejo. Načelo je skoraj povsodi isto. 6 81 a) — početek trgovine, b) = delna vloga prvega družabnika 10.000.—, c) = vloge drugega družabnika, d) = vloge tretjega družabnika, e) — naknadna vloga tretjega družab¬ nika dne 1. maja, f) — saldo računa vplačilnega — gre na zaostanke, g) = saldo računa zaostankov na bilanco, h) = zaostanki v novi poslovni dobi ostanejo tam toliko časa, da so vplačani. Ako ne bodo v tej dobi — se postopek z bilanco ponovi. Spoznali smo otvoritvene transakcije pri družbi z o. z., vknjiževanje vlog (raznih računov) ter zaključno postopanje v primeru, da niso vsi družabniki vsega plačali. Oglejmo si sedaj še zaključek pri družbah z o. z.! že uvodoma smo rekli glede d. z o. z., da mora ostati matica (kapital) neizpremenjena in da se dobiček, ki ga je napravila družba in ga izkažemo kot saldo računa bilance in D + Iz* ne sme pripisati k kapitalu, marveč se mora porazdeliti med družabnike. Oglejmo si še vknjižbe od otvoritvene bilance do trenutka, ko je bil do¬ biček razdeljen! Iz dosedanjega vemo, da so na računu končne bilance sami refleksi saldov (ki tvorijo dele aktivnega in pasivnega premoženja), in sicer na levi aktivne sestavine, na desni pasivne sestavine, kapital pa zrcalna slika končne bilance. To se pravi, da je na njej vpisano vse v obratnem redu, kot pri končni bilanci. Aktiva so torej na desni, pasiva s kapitalom in dobičkom (saldom) na levi strani. To niso več refleksi saldov, temveč so že prave postavke, kajti tu gre za prave dolžnike, ki so res dolžni, za prave upnike, ki še niso prejeli denarja, za blago, ki ni bilo prodano (čeprav so bile zaloge ob bilanci že napisane na desno stran računa blaga, kot da je prodano. Seveda je bila ta prodaja le namišljena in so bile vknjižbe abstraktnega značaja). V otvoritveni bilanci pa gre za konkretne, torej za resnične postavke. Račun otvoritvene bilance ima torej postavke, ki jim je določiti protipostavke. Debitorji pridejo na levo stran konta debitorjev, blago prav tako na levo stran konta blaga, gotovina na levo stran konta blagajne, kreditorji na desno stran kreditorjev itd. Končno nam ostane saldo, ki pa je tudi nova postavka, za katero pa ne vemo vknjižbe. Na kapital ne spada. Nastane vprašanje, kam naj knjižimo kontrapostavko salda. Dokler nismo izplačali dobička, je ta postavka visečega značaja in spada zaradi tega na sospeso. Račun sospeso obremenimo za saldo računa otvoritvene bilance. Tu čaka, dokler se ne zaključi postopoma z blagajno, t. j. ob izplačilu dobička družbenikom. Oglejmo si primer! * Okrajšava za račun dobička in izgube. 82 Pasiva Otvoritvena bilanca Aktiva Upniki . . . Matica . Dobiček . . 20 . 000 .— 60.000,— 10.000,- Blagajna . . Blago . . . Dolžniki . . žiro (banke) Premičnine . 00 . 000 .— . 20 . 000 .— . 15.000,— . 15.000.— . 32.000.— ' 8 - 000 -— 90.000.— Blagajna Žiro 20 . 000 ,— 32.000,— Debitorjl 15.000,- Premičnine 8 . 000 ,- Kreditorji 20 . 000 , Sospeso 10 . 000 , Blago Matica 15.000.— I I 60.000.— Videli smo, da je kapital ostal pri družbi z o. z. neizpremenjen in da smo dobiček postavili na konto sospeso, namesto, da bi ga bili pripisali k kapitalu. Videli smo tudi, da računa zasebnega ni. Oglejmo si še transakcije, oziroma knjigovodske vknjižbe, ki nam prikazujejo, kako je bil izplačan dobiček! Znano nam je že, da je sospeso račun, ki ga vodimo le med poslovno dobo in da ne sme izkazovati salda. Ako bi ga izkazal, ga moramo zaključiti z računom transito. V tem trenutku, ko gre za delitev čistega dobička med družabnike, gotovo ne bo izkazal sospeso zaradi tega salda ob sklepu poslovne dobe, ker se bodo družabniki potrudili, da dvignejo čimprej vse, kar jim je dala družba, t. j. dobiček, ki jim pripada ali obresti od njihovega kapitala. Oglejmo si primer! Čistega dobička je 10.000.—. Te imamo sedaj na kontu sospeso in jih imamo razdeliti med družabnike. Trije družabniki, ki so enako vložili, čakajo na svoj zasluženi denar. Družabnik A prejme svoj delež 3.333,— dne 5. januarja v gotovini. Družabnik B 83 prejme dne 8. januarja 3.000.— v čeku na banko in ostanek 333.— v gotovini. Družabnik C pa prejme dne 9. januarja v gotovini 2.000.— in dne 2. februarja ostanek 1.334.—. (Tretji družabnik prejme 1 poen več zaradi enostavnejšega obračunavanja.) Ob izplačilih se bo polagoma uničeval račun sospeso. Ako bi kateri koli izmed družbenikov ne dvignil svojega dobička, mu moramo ta dobiček, ki pripada nanj, pripisati v dobro. Ta pripis v dobro pa se ne sme vknjižiti na računu zasebnem, ker tega računa pri družbi z o. z. ni. Tudi ga ne smemo zato otvoriti (to napako delajo premnogi knjigovodje), ampak moramo smatrati v tem primeru družabnika za novega kreditorja, t. j. upnika družbe. Zato mu otvorimo v računu kreditorjev (saldakontih kredi- torjev) račun in Iga priznamo na tem računu za njemu pripadajoči del dobička. Naravno je, da bo protipostavka na računu sospesa. 84 XVIII. POGLAVJE Delniške ali akcijske družbe Delniška ali akcijska družba je anonimno, t. j. brezimensko podjetje, ki vrši na podlagi v pravilih določene in na enake dele razdeljene glavnice pri¬ dobitne posle. To glavnico imenujemo delniško ali akcijsko glavnico, račun, na katerem je ta vknjižena, pa »račun akcijske glavnice«. Vloge predstavljajo listine, ki jih imenujemo delnice. Vsak družabnik je udeležen s po eno ali po več delnicami. Delniška glavnica mora biti določena s pravili in razdeljena na enake dele. Vsak družabnik, ki je v posesti delnic, je delničar ali akcijonar. Delniška družba ima stvarno firmo, zato se imenuje anonimno podjetje. Iz firme ne razvidimo lastnika podjetja. Ti se tudi menjavajo z nakupom in prodajo delnic. V firmi mora biti označen predmet in pristavek, da je podjetje delniška družba. N. pr.: Astra d. d. ali Slovenska banka d. d., Saturnus d. d. itd. itd. Delniška družba je vpisana v trgovinskem registru. Delnica ali akcija je vrednostni papir, ki ga dobi delničar kot protivrednost za svojo vlogo in kot legitimacijo, da je res delničar. Delnico delimo na tri dele: Plašč (temeljnica), Kuponski list in Talon. Glavni del delnice je plašč, t. j. pola s podtiskom, na kateri je natisnjena firma in njen sedež, številka in serija delnice, nominalna vrednost ter podpis upra¬ vičencev, ki podpisujejo firmo s firminim žigom. Delnicam je priključena pola s kuponi. Kuponi so mali kvadrati, na katerih je označen del dobička, ki pripade delničarju na eno delnico. Navadno jih je deset (za deset let). Del pripadajočega dobička imenujemo dividendo. Ker kupone cdrezavamo, bodo to odrezki. Odrezavanje samo imenujemo detaširanje kuponov. Ko so vsi kuponi detaširani, moramo dobiti novo kuponsko polo ali kuponski list. Tega dobimo na podlagi priveska na kuponskem listu, ki ga imenujemo Talon. Talon pove, da smo v posesti plašča, da smo detaširali vse kupone in da imamo pravico do novih kuponov. Ako ustanovniki niso vplačali celotne delniške glavnice, je treba najti osebe, ki bi pripomogle do celotne predvidene glavnice. Te osebe pridobimo potem javnega razpisa, ki ga imenujemo subskribcija. Navadno prevzame subskribcijski posel banka (seveda ne zastonj). Zaračuna si provizijo ca 3 % od prejetih zneskov. Rok podpisovanja je določen. Ker mora računati družba na najrazličnejše ustanovne stroške, bo oddajala delnice v subskribciji neko- 85 liko draže, kot je nominalna vrednost. Ako je nominalna vrednost ene delnice n. pr. 100.—, bo podpisnik moral dati zanjo recimo 110.—. Pri desetih mili¬ jonih delniške glavnice bo torej pripravljen en milijon za ustanovne stroške. Ker pa ustanovnih stroškov najbrže ne bo ravno en milijon, bodo ustanovitelji družbe s preostankom že v začetku skrbeli za rezervo. Če je delničarjev preveč, t. j., da je zanimanje večje, nego je delnic na razpolago, se oddajajo subskribentom (podpisnikom) le delno od podpisanega, in to po posebnem ključu. Tudi pri delniški družbi, kot pri družbi z o. z., ne pokupijo interesenti delnic takoj, ko so delnice natisnjene. Pogosto je interesentov več kot je natisnjenih delnic, včasih pa je zasnovana družba tako, da je težko najti zadostno število interesentov. Delnica predstavljajo, kot smo že omenili, celotni akcijski kapital šele, ko so bile prvič razprodane. Potem pa se prodajajo od osebe na osebo kot vrednostni papirji. Kadar preliminare ali predvidevanje. Naslednje leto je bilo k sreči vplačanih 2.400.—, tako da ostane za nadalje dubioznih le še 10.000.—. Debitorji 100 Delkredere 6.200.— umetna izguba zaradi dubioz Lani je bilo umetne izgube 6.200.—, letos pa mora biti umetne izgube le 5.000.—, t. j. 50 °/o od 10.000.—, ker so ostanek dvomljivi dolžniki plačali. 101 ' I ■ XXIV. POGLAVJE Industrijsko knjigovodstvo Tovarne Tovarne se bistveno razlikujejo od trgovine. Trgovec kupuje izgotovljeno blago ter ga prodaja svojim konzumentom. Tovarnar pa kupuje sirovine, iz njih izdeluje blago, ki ga postavlja na trg. Razliko vidimo tudi pri knjigovodstvu, ki se zelo razlikuje od do sedaj opisanih oblik. Ne vpraša se, ali ima tovarna več sto ali tisoč delavcev, ali če predeluje sirovine ena moč z enim strojem. Načelo je vedno isto: kupiti je treba sirovine, jih s stroji predelati v novo blago, in to s posebnimi stroški. Glavni računi tovarne so: račun sirovin, račun režij, račun fabrikacije in račun izdelkov. Poleg teh glavnih računov vodi tovarna še druge zelo važne račune: račun embalaže, račun omotnega materijala, račun vozil, račun arma¬ ture, račun aparature, račun kurilnic ali topilnic, račun strojev, račun modelov in še celo vrsto drugih. Vsi ti računi so med seboj in z glavnimi računi v tesni zvezi. Zaključujejo se drug z druigim in je nemogoče med poslovno dobo določiti dobiček. Šele ob sklepu poslovne dobe lahko izvemo pravo stanje obrata. Da moremo določiti ceno izdelkom, so potrebne posebne kalkulacije. Te kalkulacije predvidevajo, koliko nas bo veljalo izdelano blago. Velike tovarne imajo za ta posel posebne nastavljence, ki jih imenujemo kalkulante ali kalkulatorje, ki pa niso v nikaki zvezi s knjigovodstvom. Poleg njih nastavljajo še tehničnega vodjo, ki je odgovoren za kakovost izdelkov, ter vodjo administracije, ki vodi knjigovodstvo in sestavlja bilance ob sklepu poslovne dobe. Pri trgovcu smo ugotovili, da gre za edinstven rezultat, t. j. čisti dobiček. Pri tovarnah pa gre za tri vrste rezultata (izsledka): rentabiliteta A, rentabi- liteta B in rentabiliteta C. Prva nam pove v odstotkih, ali se tovarni delo sploh in v koliko izplača; druga, koliko je čistega dobička sumarično in v odstotkih; tretja pa poda v odstotkih rentabiliteto, kar je važno za družabnika. Tovarne so pogosto družbe z o. z., večje pa celo delniške družbe. 103 Tovarniško knjigovodstvo zahteva specialen študij. Naš namen ni, spu¬ ščati se v podrobnosti in finese. S to knjižico smo hoteli podati »V ma¬ lem vse«. Ogledati si hočemo načelo knjigovodstva in posebej še bilance. To pač v toliki meri, da bo posamezniku načelno jasno to, kar mora vedeti o indu¬ strijskem knjigovodstvu. Oglejmo si glavne račune! Račun sirovin obremenjujemo med poslovno dobo za dobavljene sirovine po fakturnih cenah in za stroške, ki so v zvezi z dobavo; priznavamo ga pa ob sklepu poslovne dobe za preostale sirovine po bilančnem kurzu, t. j. po ceni na dan bilance. To je del premoženja, ki gre na bilanco. Ta račun priznamo končno tudi za saldo. To pa ni pravi saldo, ker nima refleksa niti v bilanci niti v dobičku in izgubi. Saldo nam pove, koliko sirovin je bilo porabljenih za izdelke, koliko morebiti uničenih pri obdelavi. Vse te sirovine so prvi strošek naših izdelkov. Z drugimi sličnimi saldi bo saldo sirovin omogočil določiti nabavno ceno. Saldo računa sirovin (ki je na desni strani računa) ima svojo protipostavlco na računu fabrikacije. Zato pravimo, da se račun sirovin zaklju¬ čuje s fabrikacijo. Račun režij obremenjujemo med poslovno dobo za razne tovarniške stroške. Jasno je, da moramo za ta račun imeti podroben pregled, ki nam ga nudi stroškovnik ali pa kartoteka. Stroški so: davek, razsvetljava, kurjava, pošta, telefon, pisarna, mezde, plače, reklama, bolniška blagajna, pokojninski zavod, takse in pristojbine itd. itd. Poleg tega obremenjujemo ta račun za kontra- postavke saldov iz računov strojev, modelov, vozil in sploh vseh takih računov, kjer gre za obrabnino. (Stroji se obrabljajo, zato je obrabnina del celokupnih režij.) Račun režij priznavamo za: preostale zaloge kuriva in goriva, morebitne tranzitne postavke in končno tudi za nepravi saldo, ki ne gre niti v bilanco niti v račun dobička in izgube, pač pa ima svojo protipostavko v računu fabrikacije. Računi strojev, modelov, omotnega materijala in podobni računi so bili obremenjeni za dobavo in investicije. Priznavamo jih za trenutno vrednost, kar gre na račun bilance, in za nepravi saldo, ki ima svojo protipostavko v režijah, kot smo to omenili. Račun fabrikacije ali račun izdelovanja obremenjujemo za protipostavke salda, ki prihaja iz sirovin in režij. Priznavamo pa ta račun za preostalo zalogo polizdelkov. To vrednost nam pove poslovodja. Nato ga zaključujemo z računom izdelkov. Saldo je nepravi, ker gre njegova protipostavka na račun izdelkov. Ta številka nam pove ceno našega izdelka. Račun izdelkov obremenjujemo ob sklepu poslovne dobe za saldo, ki pri¬ haja iz računa fabrikacije. Priznavamo pa ta račun med poslovno dobo za prodane izdelke. Seveda mora imeti ta kolektivni račun svoje partikularne račune v skontrih blaga ali karticah kartoteke, zlasti če gre za več vrst izdel¬ kov. Račun priznavamo za preostalo zalogo izdelkov po trenutni prodajni ceni. To je pravi knjigovodski saldo. Končno saldiramo 'račun izdelkov. Saldo nam pove, ali je naša tovarna rentabilna, če pade saldo na levo stran, gre za dobiček, obratno pa za izgubo. Ta končni saldo ima svoj refleks (protipostavko) na računu dobička in izgube ter je pravi s^ildo. 104 Če primerjamo rentabiliteto A z glavnico, dobimo odstotek, ki pove, če je tovarna rentabilna. Ko smo določili rentabiliteto A, vemo, kako se je tovarna obnesla. Ko je določena rentabiliteta A, zaključujemo po vrsti vse ostale račune, ki jih poznamo iz prejšnjih poglavij. (Debitorje, kreditorje, rimese, trate, žiro, blagajno itd. itd. dokler ne dobimo končno vseh saldov, t. j., dokler nismo zaključili bilance ter račun izgube in dobička.) Končni čisti dobiček, ki ga izkazuje bilanca je rentabiliteta B. Če jo primerjamo z osnovno glavnico, do¬ bimo odstotek. Ko delimo dobiček na družbenike, lahko še vsakemu posebej izračunamo rentabiliteto C, ki pove, kako se je obrestovala njegova vloga. Oglejmo si glavne račune in rentabiliteto A v naslednji nalogi! Sirovin je bilo kupljenih za 840.040.—, ostalo jih je na zalogi za 12,000.—. Režij je bilo za 1,240.080.—. Polizdelkov je ostalo v zalogi za 3000.—. Stroji so veljali 1,000.000.— in je računiti 10°/o obrabnino. Izdelkov je bilo prodanih za 1,607.150.—, ostalo pa jih je na zalogi za 28.000.—. Kolika je rentabiliteta A, ako znaša matica 3,000.000.— ? Debet Sirovine Kredit Debet Režije Kredit Debet Stroji Kredit Debet Fabrikaeija Kredit 105 Debet Izdelki Kredit Matica j 3,000.000,— Matica znaša. 3,000.000.— Zaslužek na blagu je . . 298.070.— 298.070 : 3,000.000,— = 9.93 % 100 Rentabiliteta A znaša torej 298.070. —- ali 9.93°/o. Oglejmo si še celokupno bilanco industrijskega podjetja, t. j. rentabiliteto A in B in vse kolektivne račune, ki jih vodi tovarna! Rentabilitete C ne mo¬ remo izračunati, ker je tovarna delniška družba in ne vemo koliko delnic pose¬ duje dotičnik, kateremu bi morali izračunati rentabiliteto C. Tovarna Alfa d. d. je izkazala dne 31. decembra 19... sledečo sirovo bilanco: Akcijska glavnica. Rezervni sklad. Neizplačane dividende. Kreditorji . . ... . Blagajna. Sirovine. Izdelki. Režija. žiro (denarni zavodi). Debitorji. Stroji. Modeli. Embalaža. Omotni materijal. Sirova bilanca . 8,320.240.— 8,320.240 Omotni materijal in embalaža sta dobesedno eno in isto. Vendar ju v tovarniškem knjigovodstvu ločimo. Omotni materijal je tisti omot, ki je pri izdelku neobhodno potreben, ker brez vsega ne moremo postaviti izdelkov na 106 trg, (N. pr.: tube pri zobni pasti, ampule pri serumih, originalni zavitek mila, eikorje i. p.). Pod besedo embalaža pa si v resnici predstavljamo zaboje, v katere skladamo izdelke z omotnim materijalom, ki so pripravljeni za odpre¬ mo. Omot je bistveni del izdelka, zato se bo račun omota zaključil z režijo ali fabrikacijo, kar blago podraži. Zaboje pa lahko pošlje kupec sam, zato gre ob bilanci na izgubo. Nadaljni podatki: 1. Od debitorjevih zneskov je 14.000.— dubioznih (dvomljivih). 2. 50°/o od teh dubioz najbrže ne bo kritih. 3. Od režij je za 4800.— takih, ki nimajo zveze s fabrikacijo. Moramo jih postaviti na izgubo. 4. Za 6200.— je ostalo kuriva v zalogi in je del aktivnega premoženja. 5. Sirovin je ostalo na zalogi za 12.000.—. 6. Polizdelkov (polfabrikatov) je ostalo na zalogi za 3000.—. 7. Izdelkov je ostalo na zalogi za 27.000.—. 8. Pri strojih je računati 10°/o obrabnino. 9. Pri modelih je računati 20°/o obrabnino. 10. Od omotnega materijala je ostalo na zalogi za 36.000.—. (Ostalo je bilo porabljeno pri izdelkih.) Izraziti moramo rentabiliteto A + B v %. Dobiček je do občnega zbora postaviti na sospeso. PREGLED ZAKLJUČENIH RAČUNOV Rezervni sklad Blagajna Debitorji Sirovine 107 Žiro Embalaža Omot IJubioao 108 Izdelki Iz režij . . Rentabiliteta Rentabiliteta A Rentabiliteta B 4.800.- 1,334.946,- 1,347.850.- 1,347.850.— ali 31.79 % 1,334,946.— ali 31.48 % 1,347.850.— Gornji obrazci nam predočujejo ves potek industrijske bilance. Najprej poiščemo vknjižbe po podatkih, ki jih bilancist prejme od raznih poslovodij in upravnega sveta, nato zaključujemo vse račune, ki se tičejo izdelovanja, t. j. glavne račune tovarne. Končno zaključimo še ostale račune splošnega knjigovodstva. Bilancist kaj rad postavi tako sklepno bilanco na amerikansko polo, da jo predloži upravnemu svetu, ker je na amerikanski poli pregled vseh računov mnogo bolj viden, kot pa v knjigah samih. Tovarniške bilance običajno postav¬ ljamo na amerikanke. 109 Seveda ima tovarna poleg navedenih knjig še nekaj skladiščnih knjig, skontrov, tabelaričnih pripomočkov itd., katere pa tu ne bomo obravnavali. Komur je opisano načelo jasno, mu bodo vsi detajli v praksi kaj kmalu tudi jasni. V delo sleherne tovarne se je treba popolnoma uživeti, potem je šele mogoče izvesti organizacijo, kateri sledi knjigovodski posel. 110 XXV. POGLAVJE Transmisije-Fuzije bilanc Transmisije Dogaja se, da se izpremeni družba ene vrste v družbo druge vrste. Že pri prigodnih družbah smo omenili, da se po nekaj letih obstoja izpremene v zadruge ali pa v družbe z omejeno zavezo. Včasih izpremeni posameznik svojo firmo v javno trgovsko družbo. Pa tudi obratno. Tako n. pr. se lahko delniška družba izpremeni v firmo posameznika. Pri nekaterih delniških družbah ali družbah z omejeno zavezo opažamo, da nosi firma ime posameznika. To je navadno dokaz, da je to stara firma. Ime posameznika je ostalo, le pristavek d. d. ali d. z o. z. je bil pridejan. Takrat, ko se družba spremeni, mora knjigovodja vestno opazovati ves prehod. Napraviti mora bilanco prejšnjega podjetja, knjižiti ves prehod ter napraviti otvoritveno bilanco novi družbi. Ta prehod mora biti jasen in docela vidljiv, da ne pride kasneje do nepotrebnih sporov. Knjigovodsko operacijo takega prehoda imenujemo transmisijo. Je to juridično-knjigovodska transmi¬ sija. Kadar pa izpremeni firma le sistem knjigovodstva (italijansko knjigo¬ vodstvo v amerikansko razširjeno), je to tudi prehod, vendar oblika firme ostane ista. Temu prehodu pravimo tehnično-knjigovodska transmisija. Pri obeh je treba napraviti zaključno bilanco ter otvoriti na novo račune za novo obliko družbe ali pa za novo obliko knjigovodskega sistema v novi poslovni dobi. Oglejmo si praktičen primer! V neki komanditni družbi je izkazal račun kapitala komplementarja A pred transmisijo na desni strani znesek 86.800.— ter račun kapitala komple¬ mentarja B, znesek 110.000.— na desni strani. Račun komanditista AB na kapitalu znesek 50.000.—, na zasebnem pa 12.000.— tudi na desni strani. Račun komanditista BB na kapitalu znesek 50.000.—, na zasebnem pa 3400.—. Družba se izpremeni s 1. majem v družbo z omejeno zavezo. Skupna matica bo znašala pol milijona. Komplementar A pristopi z zneskom 100.000.—, komplementar B tudi s 100.000.—, komanditist AB s 50.000.— in BB tudi s 50.000.—. Pristopi pa še nov družabnik, ki vloži v družbo znesek 150.000.—, gotovino 50.000.— pa obljubi plačati do konca poslovne dobe. Diference so bile vplačane odnosno izplačane. 111 Kako je napraviti zadevno transmisijo? Kapital Komplementarja A Kapital Komplementarja K 1 . 5 . 86 . 000 ,- 30.4. 86.800,- 1 . 5 . 110 . 000 ,- 30.3. 110.000.- Kapital Komanditista AB Kapital Komanditista BB 1. 5. 50.000,— I 30. 4. 50.000.— 1. 5. 50.000.— 1 30. 4. 50.000— Zasebni Komanditista AB Zasebni Komanditista BB 1 . 5 . 12 . 000 ,- 30. 4. 12.000.- 1. 5. 3.400,- 30.4. 3.400. Blagajna Vplačilni Na obrazcih vidimo, da so kapitali prejšnjih družbenikov vidni in tudi zaključeni. Komplementarji nimajo zasebnih računov, ker smo njih zasebne 112 račune že v bilančni dobi zaključili. (Glej poglavje: »Komanditne družbe in Javne trg. družbe«!) Presežke novih vlog smo družabniku izplačali, razliko med vlogo in vpla¬ čilom pa mora družabnik še vplačati. Novi družabnik nove družbe je ostal dolžan znesek 50.000.—. Ta znesek smo prenesli na račun zaostankov, da bo ob bilanci jasno vidljiv. Račun vpla¬ čilni, ki je tu neke Vrste sospeso, je končno izravnan ter napravlja samo prehod viden. FUZIJE BILANC Družbe in zadruge imajo, če so to večja podjetja, tudi svoje podružnice, te pa zopet svoje ekspoziture. Vsaka podružnica je za centralo navaden dolžnik, ki ga centrala zalaga. Slučaj nanese, da je podružnica upnik, če dela bolje od centrale. Centrala bi v svoji bilanci na ta način izkazala mnogo dolžnikov in mnogo upnikov. Le-ti niso pravi dolžniki in upniki. Vse podjetje s podružnicami vred je last ene in iste družbe. Družabniki se kaj malo zanimajo, koliko je ta ali ona podružnica dolžna. Ob bilanci pravijo, da taka postavka ne spada v bilanco. V bilanco (med debitorje ali kreditorje) ne spada zato, ker so vsa aktiva po¬ družnic last družbe in prav tako tudi vsa pasiva. Torej ne gre tu za saldo debitorskega značaja, ampak za podružnico kot celoto. Da podamo na občnem zboru pravo sliko, zahtevamo od podružnic, da vodijo knjigovodski sistem, kot ga ima centrala. Imeti mora isti kontni red. Tako ima tudi bilanca isti Vrstni red. Ko so vposlale vse podružnice centrali svoje sklepne bilance, pripiše centrala vs : a aktiva podružnic k aktivom centrale in vsa pasiva podružnic k pasivom centrale. Na ta način bo eliminiran (izbrisan) saldo podružnice pri centrali in saldo centrale pri podružnici. Enako pripiše knjigovodja centrale vse dobičke podružnic k dobičkom centrale in vse izgube podružnic k izgubam centrale. Isto so morale napraviti podružnice že preje s svojimi ekspoziturami. Centralna bilanca je bilanca celokupnega podjetja (centrale, podružnic in ekspozitur), zato saldov podružnic ne najdeš več v bilanci. Tak postopek imenujemo fuzijo bilanc. 8 113 XXVI. POGLAVJE Novejši (moderni) kopirni ali prepisni sistemi Kmalu po prvi svetovni vojni so se začeli pri nas uveljavljati najnovejši knjigovodski sistemi tako imenovana kopirna ali prepisna knjigovodstva. Vsi ti sistemi temelje na zakonu dopike in so torej dvostavna knjigovodstva. Sicer pa se dokaj razlikujejo od do sedaj opisanih sistemov. Zunanja oblika je povsem drugačna. Nekateri avtorji imenujejo te sisteme revolučne sisteme. Povojna doba, ki je tvorila prehod iz konjunkture v krizo, je zahtevala knjigovodske sisteme, ki nudijo najboljše kontrole in ki zaposlujejo najmanj moči. Izogniti se vsakemu nepotrebnemu pisanju, potrebno izvršiti v najkrajšem času ter pri tem zaposliti čim manj moči — je načelo kopirnih sistemov. Zato je umevno, da so se ti knjigovodski sistemi kaj hitro Razširili po Evropi in po celem svetu. Njihov dober predhodnik je bila kartoteka. Izum kopirnega sistema sega v leto 1904., ko je Nemec W. H. Bach izumil prvi kopirni sistem. Širiti pa so se začeli šele po prvi svetovni vojni. Ime samo pove, da je načelo kopirnih sistemov pretipkanje ali kopiranje s pomočjo indiga (kopirnega papirja). S tem, da uporabljamo kopirni papir, knjižimo postavko in protipostavko na kartice kartoteke, prepis odtis se pozna na dnevniku ali žurnalu. Za kopirne sisteme je kartoteka predpogoj. Pri kopirnih sistemih uporabljamo: 1. Knjigovodski aparat. 2. žurnal ali dnevnik. 3. Kopirno pisalo. 4. Kartoteko. 5. Indigo (kopirni papir). 6. Kontni načrt. 7. Preservator. 8. Grupirnik, soitirnik ali selektor. 9. Amerikansko glavno knjigo. Aparat Aparat je kovinasta plošča, na katero polagamo žurnal ali dnevnik. Jasno je, da dnevnik ne more biti vezana knjiga. So to posamezni listi, ki so posebej 115 kolkovani in se ob sklepu poslovne dobe dajo v vezavo. Plošča ima ob levi strani lato, s katero pritrdimo žumal. Na žurnal polagamo indigo. Lata mora trdno držati žurnal in kartice, čijih vrste morajo kriti vrste žurnala. Lata mora biti napravljena tako, da z enim prijemom pritrdimo žurnal, z drugim pa kartico. Ko vzamemo kartico iz aparata, mora ostati žumal še vedno pritrjen, da je mogoče nanj položiti novo kartico. Aparatov je več vrst. Tudi kopirnih sistemov je več vrst in se med seboj v bistvu ne razlikujejo, le zunanje oblike so nekoliko drugačne. Vsaka tovarna, ki izdeluje knjigovodske sisteme, ima nekoliko drugačen aparat, kar pa nas ne sme in ne more motiti. Kdor je spoznal načelo kopirnih sistemov in en aparat, ta se bo takoj znašel pri ostalih. žumal Žurnal so posamezni kolkovani listi, ki jih polagamo na knjigovodski aparat. Zgoraj imajo prostor za kolek in za označbo meseca in leta. Nato se vrste vrste za vknjiževanje in pripadajoče kolone. Prve so datumske kolone, sledi besedna kolona, debetna in kreditna kolona za zneske. Kadar obreme¬ njujemo, vknjižimo v debetno, kadar priznavamo, pa v kreditno kolono. Vknjižbe so izvedene na karticah, odtisi se poznajo na žurnalu, t. j. na dnev¬ niku. Žurnale opremimo s tekočimi številkami, da jih ni moči zamešati in da obdržimo vrstni red. Nekateri žurnali imajo dodano še eno kolono, kjer sproti določimo saldo. Ni pa to neobhodno potrebno. Zneskovnim kolonam sledita tako imenovani evi¬ denčni koloni. V te knjižimo znake, ki povedo, na katero kartico smo knjižili. Ti dve koloni sta najbolj važni. (Na pr. kartica Slovenske banke nosi številko 4. Račun Slovenske banke spada torej v kolektivni račun žira, zato nosi znak Ž/4.) Sledi še širša kolona, v katero vpisujemo imena debitorjev ali kreditorjev. Na zahtevo hitro najdemo vknjižbe. Kopirno pisalo Ako knjižimo s peresom in ne s strojem, ki je napravljen nalašč za knjigovodstvo, se poslužujemo navadno zelo trdih jeklenih peres. Še bolj priporočljiva pa so steklena peresa. Neka tvrdka je v ta namen izdelala tako- imenovano knjigovodsko pisalo z nazivom »Haro«. Je to stekleno polnilno pero. Kartoteka Kartoteko poznamo že iz poglavja »Kartoteke«. V posebni leseni ali kovi- nasti škatli se nahajajo kartice za debitorje, kreditorje, banke, denarne za¬ vode, za vse blago, za vse stroške in za vse račune, ki so v rabi pri podjetju. Torej bo vpostavljena kartica tudi za blagajno, za kapital, za sospeso, za transito, in sploh za vse solokonte in vse kolektivne in partikularne račune. Tu je partikularizacija stoodstotna. Da moremo kartice čimprej najti, niso urejene po abecedi, temveč po tekočih številkah. Samo debitorji in kreditorji imajo vpleteno abecedo, ako jih je več kot sto. Da hitro najdemo kartico, moramo imeti poseben kontni načrt. Kartice so kolkovane ter iz tankega papirja, da so odtisi bolj vidni in jasni. 116 117 KARTIC* INDIGO ZAŠČITNI ‘ UST 118 ZURNAL Št. Mesec -. 19 Indigo Indigo je kopirni papir, ki ga polagamo na žurnal, da nastanejo na žurnalu odtisi knjigovodskih vknjižb, ki smo jih knjižili na kartice. Preservator Preservator je v flanelasti vrečici impregniran smukovec, ki ima namen izpremeniti kopijo na žurnalu v pravo tinto. žurnal uporabljamo kadar prena¬ šamo skupinske postavke v glavno, t. j. amerikansko knjigo in kadar iščemo vknjižbe. Zelo hitro se razmaže. Da se temu ognemo, potegnemo nekajkrat s preservatorjem (fiksirnim praškom) čez žurnal. Tako fiksiramo vse odtise In vsako zamazanje žurnala je onemogočeno. Grupimik (sortirnik ali selektor) Posamezne kartice nam nudijo najvernejšo sliko prometa. Za vsako vrsto blaga, za vsakega dolžnika ali upnika itd. imamo posebno kartico. Vse vknjižbe so na karticah, odtisi pa na žurnalu. Manjka nam le še kolektivni pregled. Ob določenih dobah hočemo vedeti, koliko je denarja z vlogami vred, koliko nam debitorji dolgujejo in podobno. Ob sklepu poslovne dobe hočemo sestaviti bilanco. Ne gre nam zato, da vemo koliko imamo tega ali onega blaga proda¬ nega, koliko nam trenutno dolguje X, pač pa hočemo sestavljati bilanco na podlagi skupinskih — kolektivnih — računov. Zato uvedemo glavno knjigo vseh računov. Najčešče uporabljamo amerikanko. Iz posameznih žurnalov prenašamo istoimenske združene postavke na pripadajoči kolektivni račun v amerikansko glavno knjigo. Zbrati moramo vse postavke, ki se tičejo blagajne, izdatke in dohodke, dalje vse debitorje, njih skupno debetno in kreditno stran, vse kreditorje itd. Dobiti moramo skupne debetne in skupne kreditne vsote vsakega računa iz enega žurnala. Vsote iz žurnalov so že sirova bilanca, ker vsak primer je knjižen po zakonu dopike. Postavke so po žurnalu raztresene, zato jih j‘e treba zbirati in uvrščati v istoimenske. Ker bi se pa pri seštevanju posa¬ meznih postavk kaj lahko zmotili (postavkam debitorjev bi lahko prišteli postavko, ki se ne tiče debitorjev), se pri zbiranju poslužujemo grupimika. Že ime pove, da je to aparat, ki omogočuje, da seštevamo izključno debitorje, kreditorje, blagajno itd. Treba je torej selektirati ali sortirati postavke enega žurnala. Odtod tudi ime sortirnik ali selektor. Grupirnik je močan težak kovinast okvir, ki je prav tako velik, ko zne- skovne kolone na žurnalu. Okvir ima gibljive tablice, ki pokrivajo vrste. Ako položimo grupirnik na zneskovne kolone, so v hipu vsi zneski pokriti in jih ni moči citati. Na desni zneskovnih kolon so znaki, ki povedo za kateri račun gre v posamezni vrsti, če hočemo združiti vse zneske, ki se tičejo debitorjev, odpremo gibljivo tablico kjer je znak Deb. Na ta način nam ostane vse drugo prikrito in mirno seštevamo postavke debitorjev, ker drugih itak ne vidimo. Ob desni žurnala je poseben prostor, ki nosi ime »Kontrola«, tudi »Rekapitu¬ lacija« ali »Kolektivizacija« in podobno. V ta prostor vknjižimo dobljene sku- 119 5ELEKT0R (SOKTIHNIK , SKUPlRNlK) 120 pinske postavke. Ako seštejemo zneske obeh kolon (debetno in kreditno) teh kontrolnih stolpcev, dobimo sirovo bilanco enega žumala. Ta sirova bilanca, je enaka vsoti zneskov v žurnalu. Razlika je le v tem, da so v žumalu vsote vseh postavk nesortirane, dočim imamo v kontroli sortirane, kolektivizirane ali grupirane zneske in negrupirane vsote zneskov v žurnalu. Iz tega dela žurnala prenašamo skupinske postavke v glavno, t. j. amerikansko knjigo. Kontni načrt Rekli smo, da so v kartoteki kartice za; vse račune, t. j. partikularne in solokonte. Ti računi so razvrščeni v posebnem vrstnem redu in nosijo tekoče številke. Tablice (jezdeci) na kartonih nosijo prav tako zaporedne številke. Pogled na kartoteko nam zadostuje in že vidimo vse številke vseh 'računov. Računi so zopet urejeni v posebnem kontnem načrtu, iz katerega so vidne številke zahtevane kartice. Kontni načrt je trodelen: 1. Grupe (Skupine), 2. Konti (Računi) in 3. Subkonti (Podračuni). Včasih celo še v Subsubkonte (Pod-Podračuni). Tako je n. pr. kartica računa Slovenske banke konto separato, t. j. Pod-Podračun, ki spada v podračun Slovenske banke in istočasno v Račun Žiro ter v grupo »Denar«. Grupe nam služijo v slučajih, ko želimo videti stanje obratov na splošno. Konte uporabljamo zaradi kolektivizacije v amerikanki, subkonte pa za detajlni, t. j. partikularni pregled. Oglejmo si tak kontni načrt male manufakturne trgovine na drobno in debelo!* Trgovina se peča z nabavo in prodajo le nekaterih vrst blaga. Debitorjev ima toliko, da je zanje v kartoteki vpostavljena abeceda, kreditorjev pa le toliko, da se ne izplača uporabljati abecede. Vsak kreditor ima svojo tekočo številko. Trgovina je javna trgovska družba. Po kontnem načrtu in po barvah tablic kaj hitro najdemo kartico, na katero želimo knjižiti. Kontni načrti so ponekod v obliki kroga. Sektorji so skupine, ki so deljene najprej v konte, le-ti v subkonte. Takim kontnim načr¬ tom pravimo 'roseta. Glej obrazec na naslednji strani! 121 122 Obrazec nam kaže, da je kontni načrt razdeljen na pet glavnih skupin. V oddelku »Računi« opazimo, da so tam beleženi le oni kolektivni računi, ki jih nahajamo v glavni amerikanski knjigi. V tretjem oddelku pa so vse kartice, ki nosijo zaporedno številko od 1 do 37. Da jih v kartoteki še hitreje najdemo, dele konte nekoliko večje tablice z napisi: »Blagajna«, »Debitorji«, » Kredi - torji«, »Žiro«, »Vrednote«, itd. itd. Ponekod uvrščajo še večje tablice z napisi skupin: »Denar«, »Osebni računi« itd. Glavna knjiga V amerikansko glavno knjigo prenašamo selektirane grupirane istoimenske skupinske postavke. Za vsak žurnal nam služi ena vrsta amerikanke. Ameri¬ kanka bo imela ob sklepu poslovne dobe popisanih toliko vrst, kolikor je bilo porabljenih žurnalov. Kolektivni pregled imamo, napravimo si še bilanco. Bilanca Pričnemo pri karticah, ki jih številčno in linearno zaključimo. Nato pre¬ nesemo skupne istoimenske salde v amerikanko. V amerikanki napravimo bilanco. Glej poglavje »Amerikanska bilanca«! Po zaključeni bilanci damo kartice in žurnale v vezavo. Nastaneta dve knjigi, knjiga partikularnih ra¬ čunov in vezan žurnal. Knjigi opremimo z letnicami in ju damo v arhiv. Salde na nov račun postavimo že preje na novo vložene kartice, od tam pa jih pre¬ tipkamo kot otvoritvene postavke na žurnal. One tvorijo prve vknjižbe nove poslovne dobe. Uvodoma smo rekli, da je kopirnih sistemov več in se le malo razlikujejo med seboj. (Malenkostne spremembe v razdelitvi žurnala, kartic ali drugačen grupirnik, kjer se tablice drugače odpirajo in podobno). Za nas naj velja pravilo: »Kdor pozna enega izmed teh sistemov, bo znal knjižiti na vseh!« Tovarne jih imenujejo različno: Hebona, Ruf, Rollex, Unograf, Teilornc, He- lorith, Astral, Allright itd. itd. 123 % XXVII. POGLAVJE Komisija Kadar prejemamo blago v komisijsko razprodajo, ga ne moremo knjižiti na račun blaga, ker blago ni naša last. Prejeli smo ga v račun za lastnika. Pravimo, da v takem primeru vršimo posel komisijonarja. Prodajamo v svojem imenu za tuj račun. Ko prodamo blago, napravimo obračun. Fakturo, ki jo pošljemo osebi, ki nam je dala blago v prodajo, imenujemo »Prodajno fakturo«. V tej fakturi povemo, kaj smemo terjati od konsignanta, lastnika blaga, ki nam je poslal blago v komisijo. Sami smo v poslu komisijonarja. Ker smo blago razpečali, imamo pravico računati komisijo ali provizijo. Komisija je v odstotkih izražena nagrada, ki jo dovoli konsignant komisijonarju za prodano blago. Poleg komisije si zaračuna komisijonar tudi »Delkredere«. Delkredere je v odstotkih izražena nagrada, ki jo prejme komisijonar od konsignanta, ker je pač porok za svoje dolžnike. Ako dolžniki blago ne bi v določenem času plačali, bo moral komisijonar sam plačati neplačane račune konsignantu. Za to jamstvo prejme komisijonar nagrado, ki jo imenujemo delkredere ali poroštvo. Komisijonar si zaračuna še skladiščnino, ako je ležalo blago v tujih skladiščih, morebitno ležarino, ako je ležalo blago na kolodvoru, in druge izdatke. Dobička, ki ga' je napravil pri prodaji, pa si ne sme prisvajati. Ta gre konsignantu. Določena meja, ki je postavljena z ozirom na ceno, se imenuje limit. Glavni račun, ki ga vodimo pri komisijskih poslih, je račun komisijske zaloge. Ta račun obremenjujemo za prejeto blago brez zneska, ker še ne vemo koliko bo blago veljalo (v zneskovno kolono zapiše besedo: limit), in za stroške, ki so v zvezi z dobavo. Deilje za saldo, ki pomeni, koliko smo konsi¬ gnantu dolžni. Priznavamo pa ta račun za prodano blago. Ker prodajamo komisijsko blago z raznimi valutami, moramo te valutacije knjižiti. Drugi glavni račun je račun konsignanta. Ta račun priznamo za proti- postavko, t. j. saldo računa komisijske zaloge. Saldo komisijsko zaloge ni pravi saldo in ne spada v bilanco, niti na račun dobička in izgube, pač pa na račun konsignanta. V računu konsignanta doba¬ vitelja, kot kreditorja, vodimo navadno kontokorent. Na podlagi valutacij, ki smo jih knjižili na računu komisijske zaloge in označili tudi v prodajni fakturi, določimo valuto, ki je važna za računanje kontokorenta v računu kon- 125 signanta. To je povprečna valutacija vseh valut napram debitorjem. Izraču¬ namo jo na podlagi terminskega obračuna. Na dan, ko je komisijonar razprodal vse blago, napravi prodajno fakturo. Ta dan je temelj ali baza za računanja valutacije. Dneve računamo od temelja ali baze. Valute napram dolžnikom pred bazo označujemo z minus = -—, valute pa, ki so postavljene po bazi, z znakom plus = + . Prve od baze od¬ števamo, druge prištevamo. Zanimivo je, da je končni znesek prodajne fakture istočasno pravilno izračunani saldo računa komisijske zaloge. Oglejmo si kratek primer! Dne 1. maja prejmemo od konsignanta 100 zabojev nekega blaga po limitu 60.—, skupno 6.000.—. Dne 8. maja prodamo firmi Kovač A., tu, 25 zabojev a 70.— z valuto 30. maj. Dne 8. maja plačamo dovoz 120.—. Dne 12. maja prodamo firmi I. Mrak, tu, 25 zabojev po 70.— z valuto 15. junij. Dne 16. maja prodamo firmi A. Vidic, tu, 25 zabojev za gotovino po 65.—. (Pripomnimo, da tu ne bo valutacije, ker smo denar takoj prejeli, dalje, da od tega zneska ne smemo računati poroštvine — delkredere —, ker v takem primeru nismo porok.) Dne 28. maja prodamo firmi E. Ogorelec, tu, 25 zabojev po 70.— z valutacije 30. junija. Dne 28. maja sestavimo prodajno fakturo, zaračunamo 5% komisijo, 2% delkredere, 45.25 za skladiščnino in 30.— za naše stroške, in to glasom do¬ govora s konsignantom. Debet Račun komisijske zaloge Kredit Debet Račun Konsignanta Kredit 126 Blagajna A. Kovač 1.625.— I 120.— za dovoz 30.5. 1.750.- Obresti in popusti 556 — E. Ogorelec I. Mrak Va 30. 6. 1.750.-— I Va 15. 6. 1.750.— Va 8. junija 19.... 6.199.— Terminski obračun 6.199' — : 100 = 61'99 (zaokroženo) 62 698 : 62 = 1T25 = + 11 dni Razlaga: 1. Obremenili smo komisijsko zalogo zia prejeto blago ter ustavili v zneskov- no kolono besedico »Limit«. Ta postavka je, naravno, brez protipostavke. 127 2. Za dovoz smo obremenili račun komisijske zaloge ter beležili protipo- stavko na račun blagajne (120.—). 3. Za prodane zaboje smo priznali račun komisijske zaloge in postavili protipostavko na debitorje in na blagajno. Označili smo valuto, t. j. zapadlost v računu zaloge in na računu debitorjev. 4. Sestavili smo prodajno fakturo. Od zneska za prodano blago smo odšteli vse, kar nam gre po dogovoru, t. j. komisijo, delkredere, skladiščnino in stroške. 5. Vse stroške, izvzemši dovoznih, smo postavili na račun komisijske za¬ loge s protipostavko na račun obresti in popustov. 6. Izsledek prodajne fakture, t. j. saldo komisijske zaloge, smo postavili na manjšo stran računa komisijske zaloge. Ta saldo mora račun izravnati. Protipostavko tega salda pa smo 7. postavili na račun konsignanta (dobavitelja = kreditorja). Znesek resnično dolgujemo. Plačali ga bomo, kadar bo zapadel. Zapadlost smo izra¬ čunali na podlagi terminskega obračuna. 8. V terminskem računu smo postavili vse zneske ter jim pridejali valu- tacije. Od vsote prodajnih zneskov smo odšteli vse stroške. Nato smo računali dneve. Pred bazo, 28. maj (dan prodajne fakture), ima en znesek znak manj (minus), ostali pa so po bazi z znakom več (plus). Mesec 'računamo po 30 dni. Nato smo izračunali obrestna števila. (Znesek krat dnevi, razdeljeno s sto.) Pred dobljena števila smo postavili iste predznake kot pri dnevih. Minus smo od plusov odšteli ter dobili skupno obrestno število (698). Obrestno število smo delili s stotim delom prodajnega zneska manj stroški ter pred rezultat postavili predznak plus. Prišteli smo dobljenih plus 11 dni k bazi in to je valuta za kontokorent v računu konsignanta. Postavke kontokorenta smo postavili po nemški (progresivni) metodi. Fakturo, spremno pismo, prepis terminskega obračuna in posnetek kontokorenta pa smo poslali konsignantu v nadaljnji postopek. Formula za terminski račun: T f/zneski X dnevi\ . /zneski — stroški\j = 1A—(o~o —) • v-mo - yJ 128 DODATEK Trgovinskih obratov je mnogo vrst. Že po vrstah blaga so si podjetja različna. Imamo manufaktume, železne, papirne, galanterijske, lesne in še ‘razne druge trgovine. Še bolj različne so tovarne. Ne samo z ozirom na izdelke, pač pa tudi po raznolikosti strojev, kapaciteti, številu delavcev in nameščencev. Poleg tega so podjetja lahko različne družbe, z ozirom na to so zahteve druž¬ benikov dokaj različne. Iz tega sledi, da nikakor ne moremo kar na slepo organizirati v podjetju ta ali oni knjigovodski sistem. Tako nasilje bi ustvarilo zmedo. Zato moramo podjetje, katero imamo organizirati, dobro proučiti. Treba se je vživeti vanj. Nato šele lahko razmišljamo o tem, katero administrativno pot bi ubrali. Pogoj za vsak pričetek je pogodba, že v pogodbah družabnikov je raz¬ vidno, kako so se družabniki med seboj dogovorili, kako so finančno močni in kako si približno zamišljajo uspeh. Ko smo do dobra proučili pogodbo, posta¬ vimo otvoritveno inventuro. Iz te inventure, ki jo postavimo brez knjig, na podlagi izpraševanja in poizvedovanja, bomo spoznali, kakšne knjige ali kartice naj uvedemo in koliko približno jih bo treba. Zlasti gre za prazne rezervne kartice ali za prazne liste v knjigi, ki pridejo kasneje v poštev. Na podlagi inventure ustvarimo bazo — temelj, t. j. kontni načrt. Brez tega je vsako drugo delo brezpomembno. V kontnem načrtu se zrcali zahteva pod¬ jetja. Sedaj šele določamo knjige, kartoteke in ostale pripomočke. Pogosto gre za kombinacijo knjigovodskih sistemov. Taka ureditev, ki jo imenujemo orga¬ nizacija podjetja, je nameravana za dalj časa in je zelo draga. Zaradi tega moramo biti pri tem poslu sila previdni in dalekovidni. Vsako podjetje je poglavje zase. Individualnost se mora čutiti tudi v administraciji. Nespametno je trditi, da mora imeti manufaktuma trgovina X isti sistem kot ga ima železna trgovina Y. Trgovini sta si po vrsti blaga, tudi po obsegu, različni in vrhu tega je lahko ena javna trgovska družba z velikim kapitalom, druga pa družba z omejeno zavezo z malim premoženjem. Upoštevati moramo tudi dejstvo, da imamo trgovine na drobno, na debelo; cesto tudi združene. Detajlist gotovo ne bo vodil skontra blaga. Kam bi prišel, če bi knjižil vsak kilogram riža, ki ga proda, v skontro blaga! Njemu zadošča blagajna, kreditorji in debitorji. Vse drugo bo razvidno iz inventure. Če firma ni protokolirana, tudi ni primorana voditi sistematičnega knjigovodstva. Se¬ veda pa mora detajlist misliti na konzumente, ki jemljejo blago na up. Tu je potrebna evidenca. Danes so na razpolago kartotečni in prepisni pripomočki, s katerimi knji¬ žimo istočasno v odjemalčevo knjižico in v svojo kartoteko. Lepa zunanjost 9 129 kopirne priprave in prodajalčeva lepa beseda nas ne sme zavesti. Misliti mo¬ ramo vedno na svoj obrat in v mislih tehtati to, kar se nam vsiljuje ali pa priporoča. Kdor je pazljivo in resno preštudiral to delo, temu bo prav gotovo vse jasno in dobro jo bo vozil. Priporočamo pa vajo, vajo in zopet vajo! 130 XXVIII. POGLAVJE Naloge I. 1. Nariši na poli papirja trgovskega formata raster blagajniške knjige! (Z barvnim svinčnikom ali tinto.) 2. Knjiži v blagajniško knjigo sledeče: 1. dec. je prenos na levi 13.480.—, na desni 4.620.—. 2. dec. za pisarniške potrebščine izdamo 312.—. 2. dec. za razsvetljavo plačamo 710.—. 4. dec. Firma I. Kolenc, tu, nam poravna fakturo 4.670.—, 5. dec. plačamo firmi A. & E. Skabeme, tu, 1740.—. 10. dec. plačamo firmi I. Majdič, tu, 2.775.—. 15. dec. prejmemo od A. Oglarja, Novo mesto, 8.470.—. 18. dec. plačamo inštalaterju 475.—. 20. dec. plačamo mizarju 126.75. 22. dec, plačamo za kurivo 785.50. 23. dec. plačamo I. Vodniku, tu, 1.800.— in si odbijemo 10 % sbonta 180.—, skupaj 1.620.—! 3. Na podlagi gornjih vknjižb (naloga 2.) napravi v blagajniški knjigi saldo in zaključi blagajno številčno in linearno! n. 4. Nariši na poli trgovskega formata folije saldakontov debitorjev, kre- ditorjev in konta pro diversi! 5. Knjiži v saldakonte debitorjev na račun I. Kolenca, Novo mesto, sledeče: 18. maja smo mu poslali fo za 4.780.— v blagu. 19. maja smo mu poslali fo za 3.670.— v blagu. 26. maja nam pošlje v gotovini 1.500.— na račun. 131 30. maja nam pošlje po Slovenski banki 3.270.—. 12. junija nam pošlje v gotovini 1.200.—! 6. Knjiži v blagajno in na račun Slovenske banke nakazila I. Kolenca, Novo mesto, iz naloge št. 5.! 7. Zaključi račun I. Kolenca, Novo mesto, ko si razknjižil podatke iz naloge št. 5.! 8. Knjiži v konto pro diversi: 7. julij A. Kos, tu, prejme za 1.800.— blaga. 14. julij A. Vernik, tu, prejme za 4.700.— blaga. 18. julij B. Bogataj, tu, prejme za 3.800.— blaga. 16. avgust M. Ogorelec, tu, prejme za 6.200,— blaga. 20. avgust T. Majcen, tu, prejme za 4.400.— blaga. 28. avgust poravna A. Vernik, tu, fakturo. 20. septemer poravna M. Ogorelec, tu, fakturo. 23. september poravna T. Majcen, tu, fakturo. 9. Na račun Slovenske banke knjiži: 1. maja vložimo 14.840.—. 6. maja dvignemo 3.400.—. 8. maja nakaže A. Kolenc, tu, 3.460.—. 10. maja nakaže I. Kos, tu, 3.460.—. 18. maja nakaže A. Verbič, tu, 6.800.—. 12. sept. nakažemo firmi I. Magdič, tu, 6.750.—. III. 10. Nariši na posamezne lističe ca 15X10 cm kartice in razknjiži v njih naloge: 5., 7., 8. in 9.! IV. 11. Knjiži v dnevnik enostavnega knjigovodstva sledeče primere za dan 17. junij 19 ...: a) I. Medic, tu, nam nakaže po Slovenski banki znesek 3.400.—, a si od¬ bije 10°/o diskont. Pri banki imamo tekoči račun; b) prejmemo od firme A. & E. Skaberne, tu, 6 komadov po 20 m (6X20/120) barvane flanele a 34.— na up; c) damo 2X20/40 m flanele v detajl a 34.—; d) nakažemo firmi A. & E. Skaberne, tu, po Slovenski banki znesek 2.000.—; e) prodamo firmi A. Gorenje, tu, 1X20/20m flanele po 54.— na up; f) po Slovenski banki, tu, nakažemo zidarju znesek 160.—! 12. Razknjiži primere 11. naloge na zadevne račune (saldakonte, skontre in stroškovnik)! 132 v. 15. Knjiži v skontro blaga barhenta: 16. oktobra prejmemo 10X10/100 m a 40.— od firme J. Zaje, tu, na up; 17. oktobra prodamo firmi I. Močnik, tu, 2 X 20/40 m a 56.— na up; 19. oktobra damo v detajl 1X20/20 m a 40.—; 24. oktobra prodamo firmi A. Kolenc, tu, 4 X 20/80 m a 56.— na up. Zaključi skontro barhenta in določi oba salda! 14. Knjiži v dnevnik in skontro: 16. oktobra prejmemo rimeso 4.000.— valuta 31. XII. na A. Savnika, Novo mesto, za poravnavo fakture! VI. 15. Spravi sledeče aktivne in pasivne sestavine v red in postavi inventuro! Vlog pri Kreditni banki: 118.400.—; dolžniki: A. Modic, tu, 16.000.—, I. Bernik, tu, 8.000.—, Franc Ostrelič, tu, 18.650.—, F. Ogorelec, tu, 27.470.—; kreditorji: A. & E. Skaberne, tu, 34.000.—, Manica, K. D., tu, 14.000.—; pre¬ mičnine: 14.000.—, odbitek 10% obrabnina; gotovina: 74.575.—; blago: 6X 20/120 m flanele po 34.—, 4X20/80 m barhenta po 24.—, 7X20/140 m šifona po 60.—, 4X20/80 m batista po 70.—; nadrobna trgovina: 114.700.—; du- biozni debitorji 14.400.—; vloge pri poštni hranilnici: 70.100.—; trata (dolžna menica) A. Seršen, tu, 14.670.— Va 31. dec.; premoženje lanskega leta: 189.760.—. 16. Na podlagi inventure iz naloge 15. sestavi bilanco! ni.—x. 17. Knjiži po dopiki v žumal 18. decembra: a) prejmemo od firme I. Majcen, tu, 100 kg riža Rangun a 11.— na up; b) prodamo firmi I. Česnik, tu, 60 kg olja (namiznega) a 60.— ; c) nakažemo firmi I. Jelačin, tu, po Kreditnem zavodu znesek 4.700.—; d) firma A. Kovač, tu, nam nakaže po Kreditnem zavodu znesek 7.400.—. 18. Knjiži! a) 12. VII. 19... vložimo v Poštno hranilnico znesek 7.400.—; b) 16. VIII. 19... nam poravna firma I. Korenčan, tu, po Slovenski banki fakturo v znesku 4.000.—; c) 17. IX. 19 ... nakažemo firmi A. & E. Skaberne, tu, po Slovenski banki znesek 7.000.—; d) 20. IX. 19... dvignemo iz banke znesek 2.000.— za privatno uporabo. Pri nalogi a), b), c) in d) je potrebno dvojno vknjiženje. 133 19. Knjiži podatke 11. naloge po dopiki v primanoto! 20. Razknjiži primere iz naloge 11. in 18. v računih po dopiki! 21. Knjiži in razknjiži po dopiki sledeče: a) dolžnik F. Osolnik, tu, nam poravna 12. maja fakturni znesek 4.000.— in si odbije 10% skonto (po Slovenski banki, kjer imamo tekoči račun); na A. Kovača, tu, ter odbijemo 6% diskont (mesec po 30 dni). b) iz Poštne hranilnice dvignemo znesek 4.000.—; polovico porabimo za gospodinjstvo, s preostalo polovico poravnamo fakturo pri J. Zajc, tu (12. maj); c) isti dan nakažemo firmi A. & E. Skaberne, tu, 6.000—, in to pol po Kreditni banki, pol pa po Poštni hranilnici; d) od firme Tekstilindus d. d. prejmemo isti dan 40 komadov a 20/80 m damasta a 60.— na up in plačamo za dobavo znesek 172.— v gotovini; e) od A. Vernika, tu, prejmemo isti dan rimeso za 14.000.— Va 31. dec. na A. Kovača, tu, ter odbijemo 6% diskont (mesec po 30 dni). XI. 22. Na podlagi dane sirove bilance in podatkov sestavi na shematičen način čisto bilanco in določi dobiček! Podatki: a) blaga je ostalo v zalogi za 64.700.—; b) blaga je ostalo v detajlu za 3.970.—; c) 10 % je obrabnine na premičninah; d) efektov je v zalogi za 5.100.— (po bilančnem kurzu). 23. Na podlagi sirove bilance napravi čisto bilanco ter določi dobiček! Zaključi račune! 134 Podatki: Blaga je v zalogi za 50.000.—. 10% obrabnina na premičninah. 24. Na podlagi sirove bilance in podatkov napravi čisto bilanco in določi čisti dobiček! Podatki: Blaga je v zalogi za 2.100.—. Efektov je v zalogi za 1.105.—. Premičnine so vredne še 3.937.50. 25. Na podlagi sirove bilance in podatkov je napraviti čisto bilanco in določiti dobiček. (Shematično!) 135 Podatki: Blaga je v zalogi za 68.740.—. Premičnine amortiziraj z 10 % ! 26. Na podlagi dane sirove bilance napravi čisto bilanco ter določi čisti dobiček ! Podatki: a) blaga je v zalogi za 36.200.— ; b) v detajlu je blaga za 16.200.—; e) 10% obrabnina na premičninah. XII. 27. Napravi si iz pisarniškega papirja notranje oblike trgovskih knjig in knjiži vanje naslednje primere! (Uporabljaj pri teh vajah vse znane knjige, manj znanim pa določi obliko sam!) 136 Ban 15. december a) Prodamo firmi Ivan Kolenc 2 komada po 20 m belega platna po 30.— na up; b) Kreditni banki damo nalog, naj nakaže firmi Ivan Kosmač, tu, 3.700.— v poravnavo njegove fakture; c) Ljubljanska kreditna banka nas obvešča, da nam je nakazal Anton Bolič, tu, 2.450.— (znesek je v delno poravnavo naše fakture z dne 12. p. m.); d) Poštna hranilnica nas obvešča, da so vplačali sledeči debitorji naslednje zneske na naš račun: A. Končan, tu, 370.—, Ivan Debeljak, tu, 1.490.25, Anton Kovač, tu, 360.— in Franc Dolenc, tu, 2.290.75; e) uslužbenki Ivanki Podlesek damo nagrado 30.— za izvanredno delo; f) za koleke na fakturah izdamo 60.— v gotovini in kupimo pisemskih znamk za 100.— ; g) prejmemo 6 komadov umetne svile po 20 m a 30.— na up od firme Tekstilindus, tu; h) od te svile prodamo 3 komade a 26.— za meter firmi A. Končan, tu, na up; i) poravnamo fakturo 2.000.— firmi A. & E. Skaberne, tu, z gotovino; j) prejmemo 4.200.— v gotovini od debitorja A. Kovača, tu. 28. Na podlagi inventure in bilance si naredi knjige in po svoji volji določi za 10 mesecev po 5 primerov in jih knjiži v saldakonte, skontre ter ostale knjige. Ob sklepu poslovne dobe zaključi vse knjige, napravi inventuro, pri¬ merjaj jo s staro in določi dobiček. Sestavi tudi sklepno bilanco. Knjige si izreži iz pisarniškega (kanclijskega) papirja in si nariši raster (rubrikacijo in vrste) sam s svinčnikom. Primere za vknjiževanja skušaj poiskati pri trgovskih prijateljih ali jih določi po svoji pameti. S to nalogo boš dokazal, da poznaš enostavno knjigovodstvo ter da si sposoben za nadaljnji študij dvo- stavnega knjigovodstva! Pripomba. Debitorjev ne sme biti manj od deset, kreditorjev ne manj od pet ter najmanj 20 vrst blaga. Vrste trgovine (železo, papir, manufaktura., moda, kolonija, špecerija) izberi sam po svoji volji! XIII.—XIV. 29. Razknjiži podatke iz naloge 20. na amerikanski poli! 30. Napravi nalogo 16. ter zaključi amerikanko z bilanco! 31. Nalogo 24. napravi na amerikanski način! 32. Nalogo 25. napravi na amerikanski poli! 33. Nalogo 21. napravi na amerikamski način! 34. Na podlagi dane otvoritvene inventure in sledečih primerov knjiži na amerikanki ter napravi zaključno bilanco na amerikanski način! 137 I. AKTIVA. 1. Gotovina. 8.720.50 2. Vloge: pri Slovenski banki. 136.900.— 3. Kimese: na I. Jordana, Novo mesto Va 15. VI. 1.800.—■ 4. Efekti: 25 delnic »Elektra« d. d. po 105.—. 2.625.— 5. Blago; 6X20/120 belega barkenta po 25.—. 3.000.— 6X20/120 flaneleta po 20.—. 2.400.— 2X30/ 60 tiskanine po 16.— . 960.— 8X20/160 barvastega barhenta po 26.— .... 4.160.— 3X20/ 60 kambrika po 12.—. 720.— 4X20/ 80 sifona po 22.-—. 1.760.— 1X 20/ 20 kotenine po 14.—. 280.— 2 X 20/ 40 rjave kotenine po 11.—. 440.— 6X20/120 flanele po 30.—. 3.600.— 6X20/120 zefirja po 18.— . .2.160.— 2X15/ 30 angleškega ševijota po 160.— . . . 4.800.— 1X15/ 15 kamgama po 200.—. 3.000.— 3X10/ 30 baržuna po 80.—. 2.400.— 3X10/ 30 baržuna po 110.—. 3.300.— 32.980,— 6. Nadrobna trgovina. 26.375,— 7. ©ebitorji: I. Hribar, Višnja gora. 30.300.— I. Kavčič, tu. 10.200,— P. Strel, Mokronog. 12.000.— I. Grobelnik, Ljubljana. 28.750.— F. Urbanc, Ljubljana. 6.800.— A. & E. Skaberne, Ljubljana.. 6.000.— F. Miklavc, Ljubljana. 10.000.— 104.050.— 8. Dubiozni dehiforii . 800.— 9. Premičnine. 25.500.— Skupna aktiva . 339.750.50 H. PASIVA: 1. Žiro: dolg pri Komercialni banki. 12.500.— 2. Kredit orji: A. Lang & Co., Ljubljana. 36.000.50 Sever & Ogorelec, Ljubljana. 4.350.— A, & E. Skaberne, Ljubljana. 25.000.— Tekstilindus, Ljubljana. 2.000.— 67.350.50 Skupna pasiva. 79.850.50 138 III. REKAPITULACIJA: I. Skupna aktiva. 339.750.50 n. Skupna pasiva... 79.850.50 Premoženje per 1. XII. 19. * . . . 259.900.— Primeri: 1. december Prejmemo iz detajla izkupiček 1.207.50; kupimo pisalni stroj »Oliveti« za 4.000. — ; damo nalog Slovenski banki, naj nakaže Komercialni banki 12.500.—. 3. december Prejmemo od Skaberne, tu, 3X10/30 baržuna a 100.—, 3.000. — na up; damo v detajl 2X10/20 baržuna po 100.—, 2.000.—; Komercialna banka nas obvešča, da je firma Kavčič, tu, plačala 30.300.— na naš račun. 4. december Damo nalog Slovenski banki, naj nakaže Poštni hranilnici 10.000.— za otvoritev tekočega računa; prejmemo iz detajla izkupiček 1.207.50; plačamo mezdo prodajalkam 1.200.—; plačamo mezdo uradnicam 3.000.—; kupimo 100 praznih zabojev v Tobačni tovarni po 2.50, 250.—; prodamo firmi Kavčič, tu, 1X10/10 baržuna po 160.—, 1.600.—, na up; za embalažo zaračunamo 10. — , skupaj 1.610.—. 5. december Prejmemo iz detajla izkupiček 2.670.—; Hribar nam pošlje rimeso za 10.000.— Va 15. XI. na I. Trčka, odbijemo znesek 100. — za diskont; prodamo firmi Grobelnik, tu, 1X15/15 kamgarna po 250.—, 3.750.—, za embalažo računamo 10.— ; damo v detajl: 2X20/40 zefirja po 18. — , 720.—; 3X20/60 flanele po 30. — , 1.800.—; 2X20/40 sifona po 22.—, 880.— ; 1X20/20 kamgarna po 12. — , 240.— ; prodamo firmi I. Hribar, Višnja gora, 12 komadov flaneleta po 260.—, 3120. — ; 4/20 m barvastega barhemta po 34. — , 2.720. — ; embalaža 20.—, skupaj 5.860.—, Va 30 dni; prejmemo iz detajla izkupiček 2.217.—. 7. december Prodamo firmi I. Hribar, Višnja gora, 6 komadov flaneleta po 260.—, 10.— za embalažo; prodamo firmi Urbanc 4X20/80 barvastega barhenta po 34.—, 2.720.—; prodamo firmi Miklavc 2X30/60 tiskanine po 22.—, 1.320. — ; prejmemo iz detajla 720.—. 9. december Dvignemo iz blagajne za gospodinjstvo 1.600. — . 139 10. december Damo Slovenski banki nalog, naj nakaže firmi Sever & Ogorelc 4.350.—, banka zaračuna 3% provizijo. 11. december Prejmemo od firme Koton d. z o. z., tu, 50 flanel po 60.— in plačamo za dovoz 20.— (Pozor, limito!); za znamke in kuverte izdamo 310.—. 14. december Od firme Sever & Ogorelc prejmemo 20 flanelastih odej po 100.— in pla¬ čamo za dovoz 32.45; firmi Grobelnik, tu, prodamo 20 flanelk po 160.— in 10 odej po 180.— na up; damo v detajl 1X15/15 ševijota po 160.—, 2.400.—; 1X10/10 žameta po 100 .—, 1 . 000 .— ; iz detajla prejmemo izkupiček -.870.—. 15. december Damo v detajl 5 flanelastih odej po 100.—, 500.—-. 16. december Firmi A. & E. Skaberne prodamo 10 flanelk po 140.— na up; diskontiramo (prodamo) pri Komanditni banki rimeso na 10.000.— na I. Trčka, tu, Va 15. II. Banka računa 6% diskont za 60 dni in 10.— za stroške (1.000 — 10 — 10 = 9890.—); Peter Strel nam izjavi trenutno insolvenco (trenutno plačilno nemožnost, ker je brez likvidnih sredstev, kljub svoji aktivnosti) in prosi za 9 mesečni respiro (odlok plačila). Gre za 14.400.—. Ker nimamo garancije, ga postavimo na dubioso. Njegov račun številčno in linearno zaključimo. 18. december Kupimo pri Komanditni banki en sklop (25 delnic Sava d. d.) 100/120 — 3.000.—■. Banka zaračuna 3 % provizije, V 2 % ctge, 13.— stroškov. 20. december Prejmemo iz detajla izkupiček 1.207.50. 21. december Damo v detajl 4 kose zefirja po 18.—, 1.440.—; 1 kos ševiota po 16.—, 2.400.— ; prodamo firmi Kavčič, tu, 2X20/40 rjave kotenine na up, zaračunamo 5.— za embalažo. 22. december Prodamo firmi Grobelnik 20 X 20/40 sifona po 40.— na up; prejmemo iz detajla izkupiček 2.875.—. 24. december Dvignemo iz blagajne za gospodinjstvo 2.000.—; prejmemo iz detajla izkupiček 12.800.—. 27. december Damo mizarju 1.500.— na račun za nove pulte. 140 28. december Prejmemo od firme Lang, tu, 20 komadov 20/400 belega damasta po 40.—, sa stroške plačamo 206.—; prodamo firmi Kavčič, tu, 15 komadov damasta po 75.—, zaračunamo 12.— za embalažo; damo v detajl 1X20/20 damasta po 40.—. 29. december Prejmemo iz detajla izkupiček 16.700.—. 30. december Za pisarniške potrebščine dvignemo 970.75. 31. december Poštna hranilnica nas obvešča, da je vplačala firma A. & E. Skaberne, tu, 6.000.— na naš račun; iz detajla prejmemo izkupiček 1.760.—; plačamo najemnino za nov., dec., jan. in febr. 4.000.—; akceptiramo trato trasantu A. & E. Skaberne, tu, na ordro remitenta Tekstil- indus d. z o. z., tu, Va 15. HI., 6.000.—; za gospodinjstvo dvignemo 2.000.—. XV. 35. Naloge 22., 23., 24. in 25. napravi potom obeh bilančnih metod! 36. Dne 22. decembra damo mizarju na račun za nove pulte 1.000.—■, dne 5. januarja nam predloži mizar račun za 2.410.—. Plačamo ostanek v gotovini. Napravi vknjižbe pred, med in po bilanci! 37. Dne 1. novembra plačamo najemnino za november, december, januar in februar (a 1.500.—) 6.000.—, 31. decembra je bilanca, 3.000.— je prehodnih. Napravi prehodne vknjižbe na računih: stroški, tranzito, bilance, in to pred, med in po bilanci. 38. Račun stroškov izkazuje ob bilanci 34.870.— na debetni in 1.400.— na kreditni strani. Od vseh stroškov je 3.270.— prehodnega značaja. Napravi zadevne vknjižbe z zaključkom in otvoriti je račune stroškov ter zadevnih pripadajočih računov! 39. Narodni tiskarni, tu, damo dne 28. decembra na račun 1.400.— za nove tiskovine. Tiskarna nam predloži fakturo 8. januarja, in sicer za 1.767.50. Razliko plačamo po banki. Napravi vse prehodne vknjižbe na zadevnih računih! XVI. 40. Na podlagi sirove bilance javne trgovske družbe A. Kovač & Co., tu, in danih podatkov je napraviti po amerikanskem sistemu čisto bilanco in določiti čisti dobiček! 141 Sirova bilanca Dvigi na račun zasebnikov Podatki: a) v zalogi je ostalo blaga za 62.300.—; b) 10 % je računati obrabnine na premičninah; c) 1.000.— je naprej plačane najemnine; d) v detajlu je za 2.650.— še zaloge; e) 4 % za celo leto je računati obresti od zasebnih in kapitalnih računov družbenikov; f) dobiček delita družbenika 50 % (na polovico). 41. V javno trgovsko družbo je vložil družbenik A dne 1. jan. 160.000.—, B pa 280.000.—. A je dvignil 12. VII. 3.000.—, 18. VHI. 2.000.—, 15. IX. 4.000.—, 16. X. 6.000.—, 24. XII. 3.000.—, B pa od 1. VH. dalje vsak mesec- po 2.000.—. čistega dobička je 54.720.—. Obresti so 4 % od vlog in dvigov. Metoda kontokorenta je nemška (progresivna). Napravi generalne račune in jih ob bilanci zaključi! 142 42. A je izkazoval dne 31. decembra sledečo bilanco: Gotovina . Žiro. Blago. Detajl. Debitorji. Premičnine. Nepremičnine .... Kreditorji. Kapital z dobičkom vred 34.500.— 136.200 — 85.750.— 46.000_ 90.000,— 12.720.— 200 . 000 .— 56.800.— v Dne 1. januarja se združi s trgovcem B, ki prinese v firmo 15.000.— go¬ tovine, 140.000.— vlog, za 116.000.— blaga in za 140.000.— debitorjev. Na¬ pravi jima otvoritveno bilanco! xvn. 43. Ustanovi se družba z o. z. A vloži 160.000.— v gotovini, B 200.000.— z vlogo pri Kreditnem zavodu, a C plača 40.000.— v gotovini, 100.000.— pa ostane dolžan do konca poslovne dobe. Matica je 500.000.—. Napravi otvo¬ ritvene vknjižbe, t. j. otvoritveno bilanco! 44. Družbenik I. Miklič, tu, dvigne v svoji d. z o. z. 11.700.— v zasebne namene. Kako knjižiš pravilno ta primer? 45. D. z o. z. z matico 500.000.— je izkazala ob sklepu poslovne dobe sledečo bilanco: Aktiva. 890.850.— I Matica | Pasiva | Dobiček Dne 9. januarja je bil dobiček družbenikom izplačan. Kakšne so vknjižbe ob in po bilanci ter ob dnevu izplačila dobička? . . . 500.000,— . . . 260.550,— XVIII.—XIX. 46. Ustanovi se delniška družba Astra z akcijsko glavnico 10,000.000.—; delnice so po 100.— nominale in se oddajajo zaradi ustanovnih stroškov v subskribciji po 110.—. Subskribcijo izvede Slovenska banka. Subskribcijskim potom odda 8,000.000.— nominale k 110.— in si zaračuna za ves prejeti znesek 3 pro mile provizije. Od prebitka preko nominala uporabi družba 50 % za ustanovne stroške, 50% pa postavi na latentne (tajne) rezerve. Ostanek 2,000.000.— prevzameta sindikatista A in B po nominalni vrednosti, vsak po en milijon. — Napravi vse otvoritvene vknjižbe na shematičen način! 143 47. Delniška družba Alfa je izkazala sledečo sklepno bilanco: Dne 8. marca je občni zbor, ki razdeli dobiček sledeče: 5 % od akcij¬ ske glavnice na dividende, od ostanka 50 % na rezervni sklad, od ostanka 20 «/• na tantijeme, od ostanka 30 % na penzijski sklad, od ostanka 50 % na super- dividende, od ostanka 20 % na darila in podpore in ostanek na dobiček za novo poslovno dobo. — Napravi vknjižbe ob in po bilanci ter po občnem zboru! XX. 48. Komanditna družba je izkazala sledečo bilanco: Kako izgledajo vknjižbe na generalnih računih, če deli družba dobiček na enake dele? 49. Komanditist I. Cerar pristopi k družbi tako, da vloži 60.000.—, jamstvo njegovo pa je 100.000.—. Komanditist A. Košir jamči za 50.000.—, vložil pa je 100.000.—. Kakšne so vknjižbe na zadevnih računih, če je družba izkazala 56.800.— dobička in pripade na vsakega komanditista po ena četrtina? 50. Napravi nalogo 49. tako, da je družba izkazala ob bilanci izgubo 56.800.— in pripade na vsakega komanditista ena četrtina izgube! 51. Ustanovi se komanditna družba. Pristopijo: komplementar A s 100.000.—, komplementar B z 200.000.—, komanditist C s 50.000.— in komam ditist D s 50.000.—. Kakšne so otvoritvene vknjižbe, če so vložili vsi družbe¬ niki zneske v gotovini? 52. Napravi nalogo 51. tako, da je jamstvo komanditista C 100.000.—, ko¬ manditista D pa le 25.000.—! 144 53. Napravi rekonstrukcijo vknjižb konzorcija treh oseb na podlagi na¬ slednjih prilog: a) osebe: A, lastnik avtobusa, B, knjigovodja in finančnik, in C, šofer, so osnovali konzorcij za junij, julij in avgust (92 dni) za progo 4X20 km na dan (161 bencina). A zahteva, da se mu knjiži v dobro 4.000.— kot obrabnina za vozilo; b) B vloži v banko na skupni račun 60.000.—- in zahteva 6% obresti za 90 dni; c) C zahteva za šoferska opravila 6.000.— ; d) bencina se je porabilo na vseh vožnjah za 12.840.—; e) inkasantu je bilo izplačanih 2.400.—; f) stroški in popravila so znašala 6.450.—; g) davščine in takse so znašale 4.850.— ; h) inkasiralo se je na vseh vožnjah 36.840.—; i) subvencija občine je znašala 12.000.— z vlogo v banko na skupni račun; j) dobiček so si razdelili na enake dele. XXI. 54. 200 zadrugarjev ustanovi gospodarsko zadrugo na ta način, da podpiše vsak po en delež (500.—). Vplačalo je svoje obljubljene deleže 148 oseb. Ostanek je nevplačan. Kakšne so zadevne otvoritvene vknjižbe, če je bil denar nalagan v Mestno hranilnico in so znašali ustanovni stroški 1.760.—? XXII. 55. Napravi nalogo 22. in dodaj med podatke sledeče dopolnilo: e) od debitorjev postane dubioznih za 8.000.—; f) od dubioznih pa 50 % najbrže ne bo kritih (preliminare). (Če bo naloga pravilno rešena, mora izkazati bilanca 18.610.— čistega dobička!) 56. Napravi nalogo 23. in dostavi med podatke, da se ob bilanci izloči dubioznih debitorjev za 4.600.— in postavi ta znesek na račun dubioso! Od teh pa 40 % najbrže ne bo kritih. 57. Napravi nalogo 26. in dodaj med podatke: a) v sirovo bilanco vstavi 8.600.— kot dubioso. Zato pa črtaj v vrsti kre- ditorjev na debetni strani 8.600.—. Sirova bilanca bo kljub temu soglašala. b) Dostavi v dodatke: od dubioznih debitorjev 50 % ne bo kritih; obračunaj to z računom delkredere! 58. Izmed treh dubioznih debitorjev dolguje A 40.000.—, B 30.000.— in C 20.000.—. A poravna dolg po Poštni hranilnici še tik pred bilanco, B pride v konkurz — sodišče nam obljubi izplačati (a še ne izplača!) 50 % —, C ostane 10 145 še nadalje dolžan in računajmo, da bomo pri njem 50 % izgubili (delkredere). Dne 8. maja nove poslovne dobe izroči sodišče onih 50 %, t. j. 15.000.—. 59. Izmed štirih dubioznih debitorjev dolguje A 40.000.—, B 30.000.—, € 20.000.— in D 10.000.—. A plača račun še tik pred bilanco z gotovino, B se poravna na 60 %, ki jih plača takoj v gotovini, ostanek pa je za firmo izgub¬ ljen. C pride v konkurz. Sodišče obljubi izplačati (sospeso!) 30 %. (Te prejme firma 8. maja v novi poslovni dobi.) D ostane dolžan naprej in predvidevamo 40% izgubo, ker poznamo dolžnika. — Napravi vse zadevne vknjižbe pred, med in po bilanci! 60. Kako izgledata račun dubioso in račun delkredere v vseh letih in po vseh zaključkih, če so znašali dubiozni debitorji leta 1938. 46.800.-—, leta 1939. 31.200.—, leta 1940. 27.100.—, leta 1941. 36.900.—, leta 1942. 38.900.—, leta 1943. 20.900.—, leta 1944. 10.000.—, leta 1945. 0 in če smo vsako leto pred¬ videvali 50% izgubo? XXIII. 61. Določi na shematičen knjigovodski način rentabiliteto A v neki tovarni, če je bilo: sirovin kupljenih za 140.800.—, režij je bilo za 370.400.—, prodanih izdelkov za 970.450.—, sirovin je ostalo na zalogi za 30.200.—, polfabrikatov je ostalo na zalogi za 12.400.—, izdelkov je ostalo na zalogi za 40.000.—, stroji so veljali 300.000.—, 10 % je računati obrabnine, modeli so veljali 40.000.—, 30 % je računati obrabnine, omot je veljal 40.000.—, ostalo ga je za 4.030.— ! Ostanek gre na režijo. Kolika je rentabiliteta A v %, če je znašala matica 1 , 000 . 000 .— ? 62. Na podlagi dane sirove bilance in podatkov je v tovarni Vea d. z o. z. izgotoviti bilanco ter določiti rentabiliteto A in B! Debet Kredit Matica.. — ■ — .... 4,240.000. — žiro A. —■- — .... 11.000. — Kreditorji. 7.940.— .... 41.020.— Blagajna. 34.680.— .... 30.010.- Sirovtne.. 840.040. — .... — . — Izdelki. — ■•- — .... 3,607.000.— Režija. 1,240.080,— .... — . — žiro B. 246.050.— .... 13.050.— Debitorji. 4,660.040. — .... 378.160. Stroji.. 1,020.000,— .... — .— Modeli. 130.000.— .... —.— Omotni materijal. 141.410.— .... — .— Skupaj . . . 8,320.240,— .... 8,320.240 140 Podatki: a) od režij gre 4.800.— na izgubo; b) za 1.200.— je ostalo kuriva v zalogi; c) sirovin je ostalo na zalogi za 14.000.—; d) fabrikatov je ostalo na zalogi za 28.000.—; e) polfabrikatov je ostalo na zalogi za 4.700.—; f) računati je 10% obrabnino na strojih, dalje g) 10% obrabnino na modelih; h) omota se je porabilo (originalni omot) za 94.800.—. 63. Kolika je rentabiliteta A (tudi v %) v neki tovarni, če je bilo kupljenih sirovin za 348.000.—, režij je bilo za 346.200.—, prodanih izdelkov za 986.700.—•, ostalo ja sirovin v zalogi za 12.700.—, polizdelkov za 8.400.—, izdelkov pa za 41.300.—, če so stroji vredni 180.000.— in se računa 10 % obrabnine, modeli pa so vredni 48.000.—, računa se 20% obrabnina? Akcijska glavnica je znašala 5,000.000.—. 64. Napravi bilanco tovarne na podlagi sirove bilance in podatkov! Debet Kredit Blagajna. 8.765. — .... 3.670. — Žiro.46.570. — .... 12.300,— Debitorji. 180.700.— .... 13.205,— Sirovine. 130.350. — .... —.— Režija. 110.370.— .... 1.210,— Stroji. 190.200. — .... — .— Aparatura. 48.200.— .... —. — Račun fabrikacije. 3.700.- — .... — . — Račun izdelki. — .— .... 340.700.—■ Račun kreditorji. — .— .... 90.300.— Akcijska glavnica. —. — .... 500.000.— Nepremičnine. 242.530. — .... — . — Skupaj .... 961.385.— .... 961.385.— Podatki: sirovin je ostalo na zalogi za 60.400.—, polizdelkov je ostalo na zalogi za 3.370.—, izdelkov je še na zalogi za 23.200.—, kuriva je ostalo za 1.700.—, naprej plačanih režij je za 2.700.—, računati je 10% obrabnino na strojih in 30% obrabnino na aparaturi. 65. Tovarna cementnih izdelkov, ki je obenem akcijska družba, je izkazala 31. decembra sledečo sirovo bilanco: 147 Debet Kredit Blagajna. 240.600,— .... 190.800 Žiro. 446.500,— .... 80.500,— Debitorji. 290.300,— .... 88.760.— Kreditorji. 40.200,— .... 129.640.— Sirovine.. 270.300.— .... 700. Režije. 185.200.— .... 21.300.— Fabrikacija. 34.500. — .... —.— Stroji. 12.000. — .... —.— Modeli. 34.000. — .... — . — Materijal. 36.700.— .... —.— Izdelki .. — . — .... 430.600. — Akcijska glavnica. — .— .... 500.000. — Rezerve. — .— .... 150.000. — Skupaj . . . 1,590.300.— .... 1,590.300,— Podatki: izdelkov je ostalo na zalogi za 155.300.—, Sirovin je ostalo na Zalogi za 24.300.—, polfabrikatov je ostalo na zalogi za 8.000. — , kurjave je ostalo za 1.200.—. Odpisi od modelov in strojev znašdjo 10 %, na izgubo knjiži 10 % režij od debetne strani, materijal gre s 30% izgubo na fabrikacijo. Določi čisti dobiček in čisto premoženje ter rentabiliteto A in B ter izrazi to v %! 88. Izdelovalec mila, A. Kovačič, je izkazal dne 31. decembra priloženo sirovo bilanco in sledeče podatke: sirovin je ostalo na zalogi za 9.600.—, izdelkov toaletnih milnih palic »Venera« za 41.200.—. Od modelov in strojev je odbiti 10 % obrabnine. Slovenska banka je priračunala 460.— obresti v dobro in je odračunala 48.— v breme za stroške, kolek in manipulacijo.* XXIV. 67. Komplementar A je izkazal na računu kapitala dne 1. I. 112.400. — , komplementar B na enakem računu in istega dne 210.800. — , komanditist A je izkazal na računu kapitala 1. I. 50.000.—, komanditist B na enakem računu in istega dne 50.000.—, komanditist C je izkazal na računu zasebnem 1. I. 27.000. —, komanditist D na enakem računu in istega dne 6.500.—, vsi v dobro. Dne 5. I. se družba izpremeni v d. z o. z. z matico 500.000.—. A pristopi s 100.000. —, B z 200.000.—, C s 50.000. — , D s 50.000.—; E, ki pristopi na novo, obljubi vplačati do konca poslovne dobe 100.000.—, vloži pa od teh 100.000.— polovico takoj v banko na skupni račun. Presežki so 6. I. izplačani stalim družbenikom. Napraviti je transmisijo iz k. d. v d. z o. z. na shematičen načini 68. Nalogo 67. je napraviti na amerikanski način! 69. Nalogo 67. je napraviti na kartotečni način! * Bilanco glej na strani 149.! 148 XXV. 70. Dne 6. X. prejmemo v komisijo 100 kg blaga a 70.— in plačamo za dovoz 210.—. Dne 8. X. prodamo na up firmi A 25 kg a 78.—, Va per 31. XII. Dne 15. X. prodamo na up firmi B 25 kg a 79.—, Va per 15. XII. Dne 30. X. prodamo za gotovino firmi C 25 kg a 77.—. Dne 16. XI. prodamo na up firmi D 25 kg a 80.—, Va 31. XII. Dne 16. XI. sestavimo prodajno fakturo z 10% ko¬ misijo, 5% delkredere, 112.— za razne stroške. Baza je 16. XI. 19... Sirova bilanca A. Kovačič, tu Blagajna. žiro: Slovenska banka . Poštna hranilnica . Sirovine. Režija: Mezde in plače . Pokojninski zavod Bolniška blagajna Pisarna. Kurjava. Razsvetljava . . . Provizija . . . . Obresti in popravila Fabrikacija. Modeli. Stroji — Kotli . . . . Omotni materijal . . . Debitorji. Kreditorji. Izdelki. Zasebni. Kapital.. . 8 . 650 ,— 46 . 400 ,— 4 . 800 ,— 88 . 240 .— 19 . 200 .— 890 .— 1 . 200 .— 2 . 400 ,— 4 . 800 , — 2 . 400 ,— 6 . 350 ,— 420 .— 1 . 100 ,— 24 . 450 ,— 12 . 910 ,— 13 . 100 ,— 75 . 095 .— 1 . 800 , — 14 . 400 .— 328 . 605 .— 2 . 650 ,— 40 . 300 ,— 2.200 650 3.150 36.900 112.400 130.355 328.605 149 VSEBINA Uvod. 5 1. poglavje: Enostavno knjigovodstvo — Blagajniška knjiga ... 7 2. poglavje: Saldakonti Debitorjev in Kreditorjev — Indeks, Konto pro diversi -— žirokonti.11 3. poglavje: Kartoteke.17 4. poglavje: Dnevnik (žurnal) — Skontri.21 5. poglavje: Stroškovnik in ostali skontri.25 6. poglavje: Inventura in bilanca.29 7. poglavje: DOPIKA — Italijansko knjigovodstvo (Dvostavno knjigo¬ vodstvo) .33 8. poglavje: Glavna knjiga.37 9. poglavje: Računi brez pomožnih knjig ali Solokonti.41 10. poglavje: Detajl in postavke z več protipostavkami.45 11. poglavje: Sirova in čista bilanca — Račun dobička in izgube — Otvo¬ ritvena bilanca.49 12. poglavje: Enomesečni kupčijski načrt po italijanskem razširjenem knjigovodstvu.53 13. poglavje: Amerikansko knjigovodstvo.63 14. poglavje: Amerikanska bilanca — Amerikansko knjigovodstvo v praksi 67 15. poglavje: Bilančne metode — Tranzitne (prehodne) vknjižbe ... 71 16. poglavje: Knjigovodstvo javnih trgovskih družb.75 17. poglavje: Knjigovodstvo družb z omejeno zavezo.79 18. poglavje: Delniške ali akcijske družbe.85 19. poglavje: Bilance delniških družb. 89 20. poglavje: Komanditne družbe -— Prigodne družbe.93 21. poglavje: Konzorcij.95 22. poglavje: Zadruge in zadružniško knjigovodstvo.97 23. poglavje: Dubiozni debitorji — Konto delkredere.99 24. poglavje: Industrijsko knjigovodstvo — Tovarne.103 25. poglavje: Transmisije — Fuzije bilanc.111 26. poglavje: Novejši (moderni) kopirni ali prepisni sistemi .... 115 27. poglavje: Komisija.125 Dodatek.131 28. poglavje: Naloge.131 NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 00000522702