sti ka ekif ti igra*0 ovce 1(5 ia Boo>: med li- karji n*’ košari prf5 e vi®® jugo®*-šempe', v rja. 5? (1*2 (16:22) b.1 irina^J i naw«r seže« l:( 1:0 1:0 1:0 ren* ral* rem1 red* ekinjef? daro*^ za re* SH !.5 ur r 'tO t4 idi P%j iškega* »st« r>f izve” j zve*8 v lahko 2 riprav' jji St* ■s J 3 kolUB f S v ra rS M eno 05 I inici/f 9 ffJ sj C •anJjlff »ff«' PRIMORSKE DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini _A ™b- postale i gmppo - Lena 70 lir Leto XXVI. Št. 104 (7598) TRST, torek, 5. maja 1970 PREDSEDNIK TITO OB 25, OBLETNICI OSVOBODITVE REKE Ostra obsodba ameriškega napada na svobodoljubno kamboško ljudstvo Izreden gospodarski napredek Reke v socialistični Jugoslaviji nic REKA, 4. — Včeraj je bila na Reki slovesna proslava 25. obletih 9 osvoboditve Reke izpod nacifašizma. V okviru praznovanja o z9°dovinskega dneva je bilo v soboto uradno odprto novo k° letališče na otoku Krku zraven Omišlja, katere se je udeležil ,ud' predsednik Tito. včerajšnji slovesnosti, ki je bila na reške mobrežju, je imel ,1 , $®on'k Tito, kot poroča Tanjug, pred zbranimi reškimi občani "Oeci govor: ... »Občanke in občani Reke! Čestitvam vam ob 25-letnici osvo-{ , 1 Ve vašega mesta. Pred 25 leti je prebivalstvo Reke hrepeneče ilšl«t°- *^a pridei° naše enote in osvobodijo to mesto izpod t»Ji . ne pe,e- Vendar je morala potrpeti, ker sem te enote nagloma slal mimo Reke, da bi prispele 9 mejo, na Sočo, ker sem vedel, ** *• pripravlja in kaj bi se Bodilo, ie mj ne bi prišli tja za i *a; Zato smo si tedaj tudi lahko v°|evali to, kar je naše. Na koncu I*'’’ je uspelo dobiti nazaj Istro, •ko, pu|j jn slovensko Primorje. . tovarišice in tovariši! Zdaj, 25 *' ,P° osvoboditvi lahko tisti, ki 9do, kakšna je bila podoba Reke , ,?9fu> ko je morala kapitulirati a*i*tična horda, ki je rušila vse 9 seboj, tako tukaj kakor tuc . ru9je v Jugoslaviji, od koder se r .umikala, zares s ponosom pokajo kaj je zdaj nastalo iz tedalje dejane Reke. Reka je danes veliko, moderno gorsko mesto, ki ima svetlo per-jhuktivo kot industrijsko središče n«.s ,sv°j° okolico zlasti kot eno »Jvažnejših turističnih središč na Senjem Jadranu. Skupaj z vami veselim, da smo v 25 letih z 9Porom našega delavskega razre-. • naših delovnih ljudi dosegli velike rezultate ne samo tukaj, “mpak v vseh krajih nase socia-^nctie dežele. Jugoslavija se je , Polnoma preobrazila in ni več ;e’ ?ar je bOa. To je dežela, ki se j. 5® industrijsko razvila, dežela jj^nih državljanov, dežela visoke jture v vsakem pogledu. Ta de-kom Z,d-aj’ kijub vsem temnim oblaki!"’ *i se zgrinjajo nad zemeljsko gjjr0'.. še naprej ustvarja svojo cenejšo prihodnost. Hkrati pa mo-Ustvarjati tudi svojo obrambno ...iiiiniiiiintiiiiiiiinumiiiiiiii Kako se spominjamo dogodkov Pred 25 leti ci£rot'fašisti in njihove orpaniza-os‘ poslavljajo te dni 25-letnico in „°0čne e’ saJ mu takoj odpove, ko *e, jj- samovoljno združevati izrar *»i „ oh je predsednik Tito izrekat: , n*deljskt proslavi na Reki, Seili^tične horde, fašistični i‘trB :• meje na Soči, povrnitev »aniii/d Zanj je to napihnjenost, 0„ e ln šovinistično gostobesedje. Jeto 1 samo užaljen nad tem, da '*t»e .tahfco govori o osvoboditvi Upst l1} Heke, saj je agencijsko "•eni; 1 B0nori o osvoboditvi, spre-ntrt okupacijo. Užaljen je celo Jhert /,• da poteka večji del meje 'Ujti „ °stavijo in Italijo ob Soči, 'ekQj ®o«oritj o tej meji je zanj *a*krm Mraf neverjetnega! Pa tudi % I leP je, kakšne posledice bo "lejnj 'nielo na odnose med ob-"■a (jr. Prebivalstvom in med obe- jCe vamn ' in *nc’ * v zamejstvu smo skuša-^snJl^trudimo po svojih močeh da hi ti odnos, t>edno boljši. Toda se tudi hti i mo, cja je /g m0goče ustva-*er . na protifašističnih temeljih. z&s protifašističnih temeljih, ^r.^av fašizem v preteklosti taVaP! Uudmi in med obema krtini sovraštvo. Ker nas je ( 1 narodno skupnost sku- ‘ jp naše dosledno proti-’aoobrQ!!Pi. stališče hkrati tudi sar Z “riba ^rne^fmnijem smo ugotavljali senjanje v tistem delu javnega ,0|9o Dpri nas, ki se je še tako J* zadnji vojni oprijemalo n oHe^et>a nasprotovanja ure-U* kotn,‘Sov do Jugoslavije in do L /es nar°dnostne skupine. Žal še nekaj časa po-?0tiQig ho ta sprememba globoko JJJkaterji, korenine in ne bo pri i strriA *a?no trenutno popušča* te*, trde reatnosti. ^Ot^at nam bodo nekateri servirali svojo muziko ... moč, takšno moč, s katero se bo lahko uprla vsakemu nasilnežu, ki bi hotel streči po svobodi naših narodov. Srečen bi bil, ko bi vam zdajle lahko dejal, da je položaj na svetu dober. Žal tega ne morem reči, zakaj položaj je čedalje slabši. Samo poglejte kaj počenjajo militaristične, reakcionarne klike v daljni Aziji in na Srednjem vzhodu: pred nekaj dnevi so v odkriti agresiji udarili v Kambodžo, nam prijateljsko neuvrščeno deželo. Bil sem tam in vem, da je to cvetoča dežela, ki ima visok standard, razvit gospodarski potencial, v vsakem pogledu prečudovita dežela. To je dežela, ki je skupaj s svojimi voditelji, kot je bil princ Sihanuk, zares hotela dati vse od sebe, da bi se rešila, da ne bi bila pahnjena v novo katastrofo. Toda žal to m bilo odvisno samo od njih. Vidite, ameriške čete so skupaj z reakcionarnimi fašističnimi četami Sajgona napadle to deželo, odprle so torej tretjo fronto. Kaj lahko človeštvo pričakuje od prihodnosti, če se ves svet ne zgane in odločno ne reče NE, če se vse miroljubne sile na svetu ne bodo enotno uprle takim poskusom in takim agresivnim dejanjem, s kakršnimi so se zdaj vzdignili zoper prijateljsko Kambodžo? Zato tukaj, s tega mesta, v imenu vseh jugoslovanskih narodov, v imenu naših delovnih ljudi, tistih ljudi, ki gradijo in ki se z vsemi silami trudijo, da bi ustvarili lepše življenje, v imenu vseh občank in občanov Jugoslavije glasno protestiram in najostreje obsojam take agresivne bojne pohode, na kakršne so šli v Kambodži, v Vietnamu in na Srednjem vzhodu. Naša naloga je, da smo kot miroljubna dežela z vsemi tistimi na svetu, ki se bojujejo za mir, za pravico, da upravljajo sami s seboj, za pravico, da so neodvisni, za pravico, da žive kot ljudje, in pravico, da se borijo proti vsem poskusom novih bojnih pohodov ali poskusom ustvariti položaj, ki bi lahko pahnil ves svet v vrtinec katastrofalne vojne. Jugoslavija zategadelj tudi sodeluje v mednarodnih akcijah kot ena od neuvrščenih držav skupaj z vsemi drugimi neuvrščenimi državami, ki so na beograjski konferenci skupno razglasile boj proti vojni, za oborožitev, za pravico slehernega naroda, da je svoboden v svoji deželi, za dokončno dekolonizacijo in za to, da postane OZN organizacija, v katero bodo ljudje res imeli zaupanje in ki bo njene sklepe mogoče uresničiti, kar se do danes žal ni dogajalo. Letos bo ponovno velik sestanek neuvrščenih, na katerem bo navzočih kakih 60 voditeljev držav in vlad. O čem se bomo pogovarjali? Marsikaj bomo imeli povedati, ne samo mi, ki bomo tam navzoči, ampak tudi druge dežele, ki imajo iste cilje kakor tudi neuvrščeni, le da jih žal še utesnujejo blokovske spone. Na sestanku neuvrščenih bodo dežele, ki resda nimajo velikanske vojaške sile, imajo pa zato moralno silo. Te dežele so vest človeštva, ker se bojujejo za naj- plemenitejše cilje, se pravi za to, da bi ljudje živeli v miru in da nikoli več ne bi prišli pod vojaško peto, kot se zdaj dogaja v Aziji in Afriki. Na Srednjem vzhodu, vidite, tu pred nami, se vsak dan čedalje bolj stopnjuje vojna. Žal je Izrael samo orodje v rokah tistih, ki i-majo svoje interese na Sredozemskem morju. Če ne bi imel tako velikih pokroviteljev, se ne bi drznil vzdigniti proti arabskemu morju, saj je Arabcev več ko 110 milijonov, Izraelcev pa komaj pet milijonov. Toda Izraelce podpirajo in jim pomagajo. V rokah imajo ameriško orožje. Najmodernejše orožje, s katerim uničujejo življenja in tisto, kar je ustvarila človeška roka z največjim trudom. Smo na strani arabskega sveta proti tistim, ki hočejo osvajati tuje dežele, proti novim netilcem vojne, proti vsem tistim, ki mislijo, da mora svetu vladati sila ne pa vest iin poštenje, smo za to, da se vsi problemi urejajo na miren način. Vidite, tovarišice in tovariši, svetu groze dandanes nove nevarnosti. Toda to naj nas niti malo ne o- vira, da se ne bi še krepkeje lotili dela, izgradnje naše socialistične družbe, razvijanja socialistične družbe, razvijanja notranjih in demokratičnih odnosov. Moramo se oboroževati ne samo z orožjem ampak tudi z zavestjo, da je od nas odvisno, ali bomo mirno živeli ali ne. Če bo naš morebitni nasprotnik videl, da smo enotni v obrambi, potem ne bo posegel po našem ozemlju. Če pa bi videl, da nismo enotni, tedaj bi se mu povečale skomine in bi nam lahko ogrozil mirno življenje. Enotnost naših narodov je bila med vojno glavni činitelj naše zmage. Ta e-notnost mora biti tako zdaj kot v prihodnje čvrsta kot granit, tako da si morebitni sovražnik ne bo drznil dotakniti se naše dežele. Dragi prijatelji, delavci, uslužbenci, arhitekti, inženirji, umetniki, mladinci, dragi občani! želim vam veliko uspehov v vašem ustvarjalnem delu za blaginjo vašega mesta prav kot tudi vse naše jugoslovanske skupnosti. Naj žive občani Reke! Naj živi naša Jugoslavija! Naj živita bratstvo in enotnost!« V NEDELJO OB PETINDVAJSETI OBLETNICI V Ajdovščini so svečano proslavili ustanovitev prve slovenske vlade V zgodovinski dvorani je govoril predsednik IS Slovenije Stane Kavčič, na množičnem zborovanju na Policah pa podpredsednik zvezne skupščine Marjan Brecelj Ajdovščina je v nedeljo s toplim pomladanskim soncem, svečano okrašena s slavoloki in z zastavami, pozdravila številne goste iz vse Slovenije, še posebno toplo pa skoro vse bivše člane prve slovenske vlade in predsedstva Slovenskega narodno - osvobodilnega sveta, ki so se udeležili nedeljske svečanosti. Prvi del svečanosti je bil v kino dvorani, ki je še vedno ista, kot je bila pred 25 leti, čeprav seveda moderno in okusno preurejena. V njej pa je postavljena spominska plošča, ki opozarja, da se je na tem mestu zgodil zgodovinski dogodek, ko si je slovenski narod v trdi narodnoosvobodilni borbi in z velikim revolucionarnim zanosom izbral svojo prvo lastno suvereno vlado. Skupno sejo izvršnega sveta SRS in občinske skupščine Ajdovščina je torej otvoril ajdovski predsednik Martin Greif, ki je pozdravil goste in med njimi predsednika zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičiča, predsednika skupščine SRS Sergeja Kraigherja, predsednika izvršnega sveta SRS Staneta Kavčiča, predsednika ZK Slovenije Franceta Popita, predsednika republiške konference SZDL Slovenije Janeza Vipotnika ter predstavnike raznih družbeno političnih organizacij iz Slovenije ter predstavnike zamej- skih Slovencev iz Italije in Avstrije. Predsednik Greif je počastil spomin članov prve slovenske vlade, ki so v tem razdobju preminili Borisa Kidriča-Petra, Ferda Kozaka, Janeza Hribarja in Franca Snoja in je predlagal, da se sprejme sklep, da se v počastitev imenovanja prve slovenske vlade postavi v Ajdovščini spomenik njenemu predsedniku Borisu Kidriču. Vsem članom prve slovenske vlade in članom predsedstva SNOS pa je ajdovska občina podelila častno meščanstvo. Slavnostni govor je imel predsednik izvršnega sveta Slovenije Stane Kavčič, ki se je najprej vrnil za trenutek nazaj v pomladne dni resnično velike pomladi in zmagoslavja slovenskega naroda in ko je bila ustanovitev prve slovenske vlade dejanje naše državnosti. To je bilo za Slovence še zlasti pomembno, ker dotedaj nismo imeli niti svoje države niti svoje vlade in smo služili teh hlapčevali tujcem. Sedaj pa je z oboroženo borbo in v bratski povezanosti z ostalimi narodi Jugoslavije slovenski narod u-spešno urejal svoje nacionalno vprašanje. Prvič v naši zgodovini je šlo za izraz naše suverenosti. V tem četrtstotetju ie napravljenega mnogo. Delovni človek živi danes precej drugače in mnogo bolje, kot je živel takrat. Tempo gospodarskega razvoja in ekonomsko socialnih sprememb je bil v Sloveniji med najhitrejšimd na svetu. Dali smo svoj prispevek celotni preobrazbi in napredku Jugoslavije. Na temelju skupnih interesov smo razvijali in krepili socialistično Jugoslavijo. Slovenija je v njej dosegla stopnjo srednje razvite industrijske družbe. Za tako hitro preobrazbo slovenske družbe, za tak vsestranski napredek, gre prav gotovo izredna zasluga tudi prvi slovenski vladi s tov. Kidričem na čelu, ki se je z neutrudljivo zagnanostjo lotila velikih nalog povojne graditve. Izredni delovna vnemi, širini zasnov, smislu za realnost in popolni predanosti interesom delovnega ljudstva, kar vse je odlikovalo Kidričevo vlado, so bile zve- MEDTEM KO SE NADALJUJE AMERIŠKA AGRESIJA PROTI KAMBODŽI Kam boške protivladne sile prodirajo na Phnom Penh Kosigin odločno obsodil ameriško intervencijo Xuan Thuy o morebitnih posledicah ponovnega bombardiranja Sev. Vietnama na pariška pogajanja - Stališče kitajske vlade NA UNIVERZI V KENTU JE POLICIJA STRELJALA NA ŠTUDENTE MED DEMONSTRACIJO PROTI NIX0NU: ŠTIRJE MRTVI PHNOM PENH, 4. — Ameriške in sajgonske čete nadaljujejo prodor na kamboško ozemlje, ne da bi naletele na organiziran odpor, istočasno pa si kamboške protivladne sile odpirajo pod v notranjost države ter imajo že v rokah vse področje vzhodno od reke Mekonga. Po vsem svetu narašča medtem odpor proti imperialistični ameriški politiki ter se od vsepovsod slišijo ostre obsodbe Nixonovega sklepa o invaziji Kambodže. Posebno odločno obsodbo je v tej zvezi izrekel na današnji tiskovni konferenci predsednik sovjetske vlade Kosigin. Ameriške in sajgonske vojaške o-perarije, ki bi morale po izjavah državnega sekretarja Rogersa trajati od 6 do 8 tednov, potekajo, kot je povedal glasnik Bele hiše Zieg-ler, na «zelo zadovoljiv« način. Po zadnjih poročilih so agresorji pobili že 1961 »komunistov«, 477 pa zajeli. Zaplenili so t-udi velike količine orožja, municije, vozil, živeža in zdravil. Odkrili so tudi nekatere podzemske utrdbe, medtem ko še iščejo kraj, kjer naj bi bil glavni štab FNO. Zdi se, da so na področju «ribičevega trnka« ameriška izvidniška letala odkrila v džungli zelo veliko taborišče, ki bi utegnilo biti sedež štaba. Ameriške pehotne sile bodo skušale priti do njega jutri. Kot je znano, poteka vdor na kamboško ozemlje po dveh smernicah. Na področju »papiginega kljuna«, kjer delujejo po večini sajgon-ski oddelki, so ti prodrli več kot 50 kilometrov v notranjost Kambodže, na področju »ribičevega trnka«, kjer vodijo vojaške operacije Američani, pa so napredovali za 16 kilometrov. Američani so imeli doslej 72 mrtvih in 46 ranjenih, Sajgonci pa 751 mrtvih in 560 ranjenih. Kamboška vladna vojska pa je medtem v popolnem razsulu ter se i.. muhi ...... Vsedržavna stavka državnih uslužbencev Danes odgovarja Moro v senatu na vprašanja o ameriški politiki v Kamboži - Zasedanje vsedržavnega sveta KD RIM, 4. — Danes se je pričela 48-uma stavka državnih uslužbencev osrednjih in periferičnih uradov, ki so jo enotno proglasile sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL. Ob 10. uri zvečer so pričeli stavkati uslužbenci telefona SIP in državne telefonske ustanove. Jutri bodo stavkali uslužbenci PTT ter šolniki, ki so vpisani v treh sindikalnih konrederacljah ter v osrednji avtonomni sindikalni organizaciji. Sindikati so ugotovili, da so proglasili stavko, da prisilijo vlado, da še pred prekinitvijo dela parlamenta v zvezi z deželnimi volitvami predloži ustrezne zakonske ukrepe, da se izvede 1. julija predviden sporazum med vlado in sindikati. Železničarji bodo stavkah od 21. ure v torek, 12. maja do 21. ure v sredo 13. maja. V senatu Je predsednik Fanfanl danes otvoril sejo s čestitkami predsedniku republike, ki je v so- boto srečno prestal operacijo na prostati In čigar zdravstveno stanje je dobro. Nato je senat pričel obravnavati zakon o deželnih financah. V poslanski zbornici pa so obravnavah nekatera vprašanja ln predlog o referendumu. Zunanji minister Moro bo jutri odgovarjal v senatu na številna vprašanja levice o stališču italijanske vlade o položaju v Južno-vzhod-ni Aziji v zvezi z ameriškimi ukrepi v Kambodži. Danes se je pričelo zasedanje vsedržavnega sveta KD, na katerem Je imel tajnik Forlani daljše sporočilo, v katerem je orisal potek vladne krize od socialističnega razkola in obrazložil stališče KD. S tem je Izpolnil obveznosti, ki Izhajajo iz strankinega statuta, da se sestane vsedržavni svet po vladni krizi. Nato pa so pričeli obravnavat! nekatera notranja ln tudi nekatera politična vprašanja v zvezi z bllž-| njimi upravnimi volitvami. čedalje bolj umika uporniškim silam. Te so danes zasedle strateško važno mesto Neark Leung na reki Mekongu ter vse področje okrog mesta Kompong Cham. Ves vzhodni breg reke Mekong je sedaj v rokah Sihanukovih pristašev, ki so ponekod tudi prekoračili reko. Prestolnica Phnom Penh je tako popolnoma odrezana od področja, ki meji z Vietnamom, pa tudi od pristanišč Sihanukvilla in Reana na jugu. V Phnom Penh je v preteklih dneh dospelo več kot 2000 plačancev južnovietnamske redne vojske, ki so kamboškega porekla. Ti so se doslej bojevali v Južnem Vietnamu pod poveljstvom ameriških čas mikov «zelenih baretk«. Po invaziji Kambodže so tudi oddelki FNO v Južnem Vietnamu zaostrili pritisk ter preteklo noč napadli kakih 20 vojaških postojank. Napaden je bil tudi sedež poveljstva, ki vodi ameriško - sajgonsko ofenzivo na kamboškem ozemlju. Zelo ostro obsodbo ameriške invazije Kambodže je izrekel danes na nepričakovani tiskovni konferenci sovjetski ministrski predsednik Kosigin. Ob prisotnosti zunanjega ministra Gromika in kakih 300 domačih in tujih časnikarjev je dejal, da so ZDA z agresijo proti kamboškemu ljudstvu prevzele nase zelo težko odgovornost ter da bo sovjetska vlada izvajala posledice, ki jih terja njena politika. «V položaju, ki je nastal — je nadaljeval Kosigin — so vse države, ki so jim pri srcu interesi miru in svobode narodov klicani, da pokažejo velik čut odgovornosti v nadaljnjem razvoju dogodkov in v pripravljenosti, da dajo svoj prispevek odgovoru, ki ga je treba dati agresorju«. Sovjetski ministrski predsednik je dejal, da je namen ameriške politike na azijskem jugovzhodu zatreti napredne režime v državah na tem področju, uničiti gibanja za narodno osvoboditev, o-nemogočih družbeni napredek narodov ter s pomočjo kolonialističnih metod podvreči narode Indokine lastnim strateškim interesom. «To so imperialistični, agresivni cilji — je nadaljeval Kosigin — ki so tuji interesom narodov in jim je zatorej usojen neizogiben poraz«. Sovjetski premier je nato omenil ponovno bombardiranje sevemoviet-namskega ozemlja s strani ameriškega letalstva ter obtožil Nixona, da je v bistvu preklical sklep svojega predhodnika Johnsona o ustavitvi bombardiranja ozemlja Demokratične republike Vietnama. Obtožil je dalje ZDA, da so na brutalen način kršile ženevske sporazume iz let 1954 in 1962 ter sprožile dejanja, ki kršijo načela mednarodne varnosti. Vdor ameriških čet v Kambodžo po Kosiginovi oceni grozi, da bo še bolj poslabšal 1 splošno mednarodno konjunkturo, i Kosigin je ugotovil, da je Nixon v utemeljitvi invazije Kambodže dejal, da je bilo to potrebno za zaščito ameriških čet v Vietnamu. «Gre za dokaj čudno logiko — je trdil vladni predsednik — kajti če bi vlada ZDA zares hotela rešiti življenja tisočim in tisočim Američanom, bi lahko našla zelo enostaven izhod: ne pošiljati ameriških vojakov ne v Vietnam, ne v Kambodžo, ne v Laos, pač pa jih poklicati nazaj v domovino«. Zanikal je tudi resničnost trditev, po katerih bi razširitev vojne na kamboško ozemlje približala konec vojne v Vietnamu. Kosigin je odgovarjal nato na vprašanja prisotnih časnikarjev. Ni se hotel izraziti o tem, ali bo njegova vlada povečala pomoč Severnemu Vietnamu ter negativno ocenil indonezijsko pobudo za sklicanje konference azijskih držav o Indo-kioi. Glede zopetnega sklicanja ženevske konference o Indokini je Kosigin odgovoril, da morajo o tem sklepati države indokitajskega polotoka, da pa je danes važno ustaviti agresijo. «Sedaj ni več časa za konference — je dejal — pač pa za dejanja. Zaradi tega poziva sovjetska vlada vse napredne sile, naj si prizadevajo, da ustavijo agresijo v Kambodži«. Glede možnosti, da bi ameriški poseg v Kambodži negativno vplival na sovjetsko - ameriške razgovore o omejevanju strateškega oboroževanja je sovjetski ministrski predsednik dejal, da tovrstna pogajana slonijo predvsem na medsebojnem zaupanju. Jasno pa je, da kršitev mednarodnih sporazumov ne pripomore k temu zaupanju in da se je brez zaupanja zelo težko pogajata. Ameriški vdor v Kambodžo, posebno pa zopetno bombardiranje Severnega Vietnama, bi utegnila seveda imeti negativne posledice tudi na potek pariških pogajanj za Vietnam, ki so se začela, kot je znano, v trenutku, ko je Johnson ukazal prekiniti ta bombardiranja. Načelnik sevemovietnamske delegacije na teh pogajanjih Xuan Thuy, ki je v teh dneh na obisku v Rimu, je na današnji tiskovni konferenci povedal, da bo njegova delegacija prisotna na seji konference, ki bo v četrtek, da pa bo nadaljnja prisotnost severnovietnam-skega predstavništva odvisna od ameriškega zadržanja. Xuan Thuy je med drugim dejal, da Nixonov sklep, da pošlje vojake v Kambodžo, pomeni očitno kršitev neodvisnosti kamboškega naroda. Z zopetnim začetkom bombardiranja sevemovietnamskega o-zemlja pa je Nixon kršil obvezo, ki so jo ZDA sprejele ob sklicanju pariške konference. Dalje je sevemovietnamski predstavnik obtožil Nixona, da je organiziral državni udar v Kambodži, da je kršil ženevske sporazume o kambo-ški nevtralnosti ter da skuša uresničevati ameriški kolonializem na azijskem jugovzhodu. Po mnenju diplomata postaja Nixonova politika vedno bolj vojnohujskaška in imperialistična. Glede prisotnosti sil Seve-.iega Vietnama in FNO na kamboškem ozemlju je Xuan Thuj dejal, da «gre za obrekovanje«. Radio Peking je objavil dpi' r. uradno izjavo kitajske vlade o položaju na azijskem jugovzhodu. »Kitajska vlada — je rečeno v izjavi — svečano izjavlja, da je agresija v Kambodži z razširitvijo agresivne vojne v Indokini nora provokacija ne samo proti ljudstvom treh držav Indokine,' ampak tudi proti kitajskemu ljudstvu: je provokacija tudi proti ostali jugovzhodni Aziji in proti revolucionarjem vsega sveta. LR Kitajska — se nadaljuje izjava — bo z vsemi svojimi silami in do konca podprla boj indokitajskega naroda proti ZDA«. Tudi indijski ministrski predsednik Indira Gandi je danes izrazila pred parlamentom svojo zaskrbljenost zaradi razvoja dogodkov na Indokini ter ponovila stališče svoje vlade, da morajo vse tuje čete zapustiti kamboško ozemlje ter da je treba vprašanje rešiti ne na bojišču, pač pa za konferenčno mizo. Tudi v Veliki Britaniji bo ameriška intervencija v Kambodži prišla pred parlament na zahtevo laburistične levice, ki zahteva, da bi britanska vlada protestirala zaradi vojaških operacij v Kambodži. Razprava bo jutri. Prav tako jutri bo generalni tajnik OZN U Tant dal svoio izjavo o položaju v Kambodži ter po vsej verjetnosti obsodil ali vsaj obžaloval ameriško intervencijo. Najbolj živahni protesti proti a-meriški intervenciji v Kambodži pa prihajajo iz ameriških univerz, kjer na tisoče im tisoče študentov prireja stavke in demonstracije proti Nixonovi imperialistični politiki na azijskem jugovzhodu. Ena od teh demonstracij se je zaključila tragično: štirje študenta, diva mladeniča in dve dekleta, so bili ubiti v kampusu državne univerze v Kentu v državi Ohio, kjer so agenti narodne straže streljali na demonstrante. Do incidentov je prišlo, potem ko je policijski funk- cionar ukazal 3000 študentom, ki so se zbrali na protestnem zborovanju, naj se razidejo, študentje so že začeli zapuščati zborovanje, ko so se zaslišali streli. To je razburilo duhove, študentje so začeli metati kamne proti policiji, ki je odgovarjala s solzdlnim bombicami. Kako je prišlo do pokola, ni še povsem jasno. Neki član narodne garde je izjavil, da so dobili agenti ukaz streljati proti glavam demonstrantov. Na univerzi so uvedli polibjisko uro. Voditelji 90 ameriških študentskih organizacij so medtem podpisali izjavo, v kateri zahtevajo, naj se Nixoe javno obsodi zaradi »protiustavne razširitve vojne v Ariji«, študentje napovedujejo tudi zaostritev protestov na vseh univerzah. Pentagon je danes sporočil, da so prekinili bombardiranje ozemlja Severnega Vietnama, do katerega je prišlo v preteklih dneh. Ameriški podtajnik za obrambo HenMn je izjavil, da so se akcije «zaščitne reakcije« zaključile, istočasno pa je omenil možnost, da bi se spet začele, če bi severni Vietnamci ponovno napadali ameriška izvidnika letala. Henkin je tudi potrdil, da je bil med obstreljevanjem Severnega Vietnama sestreljen lovski bombnik tipa «phan-tom». ste tudi vse ostale, kolikor jih je bito. Družbeni sistem, značaj in vsebina proizvodnih odnosov, način dela ln odločanja so se v slovenski družbi stalno spreminjali. Razumljivo, da se je spreminjala tudi vsebina dela in položaj vlad oziroma izvršnih svetov. Toda kljub razvoju samoupravljanja, kljub zmanjševanju klasičnih funkcij države, so ostale In bodo še dolgo ostale nekatere osrednje delovne dolžnosti, Id jih morajo v interesu sodobno organizirane socialistične družbe še vedno opravljati taM centralni organi, kot so skupščina in njena vlada oziroma njen izvršni svet. To ni etatizem, etatizem je, z ozirom na politični in družbeni zven, ki ga je dobil ta pojem v Sloveniji, sinonim za birokratsko Brežnjev obišče Prago PRAGA, 4. - Glasilo KP ČSSR »Rude pravo« poroča, da bo jutri prispela v Prago sovjetska delegacija, ki jo bo vodil generalni tajnik KP SZ Leonid Brežnjev. Ta obisk časopis povezuje s podpisom pogodbe o prijateljstvu, medsebojnem sodelovanju in pomoči med Sovjetsko zvezo iz ČSSR. Ni še znano, kdaj bodo podpisali to pogodbo. Predsednik izvršnega sveta Stane Kavčič med govorom v Ajdovščini hierarhične odnose, za nekaj, kar je v direktnem nasprotju z ustvarjalno iniciativo delovnih množic. Tako odrejene in razumljene funkcije osrednjih organov, pa so izraz državnosti slovenskega naroda, to se pravi tistih pravic in - dejanj, brez katerih v sedanji etapi zgodovinskega razvoja narodov in držav, ni in ne more biti narodne suverenosti. In tudi je tak položaj in delovne dolžnosti osrednjih orga-I nov rezultat tistih utripov racio-; nalne in povezane družbe, brez ka-| terih si ni mogoče zamisliti potreb-j nega ravnotežja med spletnimi, skupnimi in posamičnimi interesi. Zvesti načelom nacionalne enakopravnosti vseh narodov Jugoslavije, zlasti načelom federativne ureditve nove Jugoslavije, se prav v tem obdobju ponovno proučujejo to analizirajo mesto, položaj In funkcije feredacije. Ker so se v mnogočem spremenili materialni in družbeni odnosi, ker se je okrepilo samoupravljanje in ne nazadnje, ker so uspešno premagali vse nevarnosti unitarističnih, birokratsko etatističnih in nacionalističnih kom-bmaoij, je prav, da mimo in trezno ugotovimo to določimo nove oblike in vsebino delovanja federacije ln večjih pristojnosti republik. Ne federacije kot nekakšne medna-atonalne in naddružbene tvorbe, (Nadaljevanje m 6. strani) Na množičnem zborovanju na Policah nad Ajdovščino je govoril podpredsednik zvezne skupščine dr. Marjan Brecelj in omenil velik prispevek Primorske v narodnoosvobodilnem boju ter odnos do slo-u liske manj ine v Italiji. Na tribuni so bili povabljeni gostje in med njimi so vidni v prvi vrsti: Mitja Ribičič, France Popit, Janez Vipotnik in Stane Kavčič 5. maja Vreme včeraj: Najvišja temperatura 18,1 stopinje, najrvižja 9,7, ob 19. uri 15,8f zračni tlak 1014 6 pada, veter 3 km jugovzhodntk, vlaga 65 odst., nebo 1 desetinka pooblačeno, morje rablo razgibano, temperatura morja 14 stopinj. Tržašk dnevnik Danes, TOREK, 5. maja MIRAN Sonce vzide ob 4,47 in zatone 19.16 — Dolžina dneva 14.29 — Luna vzide ob 4.13 in zatone ob 19.« Jutri, SREDA, 6 maja JANEZ SINOČI V GLAVNI DVORANI TRGOVINSKE ZBORNICE Na občnem zboru gradbenih industrijcev poudarjen zastoj gradenj na Tržaškem Poročilo dosedanjega predsednika kolegija inž. Cana-rntta ■ Kako je sestavljeno novo vodstvo organizacije V glavni dvorani trgovinske zbornice je bil sinoči redni občni zbor kolegija gradbenih industrijcev iz tržaške pokrajine. Poleg predsednika kolegija inž. Canarutta so ob predsedniški mizi sedeli tržaški župan inž. Spaccini, deželna odbornika za urbanistiko De Carli in za javna dela Masutto, predsednik vsedržavnega združenja gradbenih industrijcev sen. Perri in predsednik združenja industrijcev iz tržaške pokrajine dr. M. Modiano. Med u-deleženci in gosti v dvorani pa so bili predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi, predsednik Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče dr. Franzil, generalni vladni komisar dr. Cappellini, podžupan prof. Longa in številne druge osebnosti. Po pozdravnih besedah senatorja Perrija je podal običajno letno poročilo o razvoju gradbene industrije inž. Guglielmo Canarutto. Nato so nastopili s krajšimi posegi podpredsednik kolegija geom. Riccesi, predsednik industrijcev Modiano, župan inž. Spaccini in oba deželna odbornika De Carli in Masutto. Vsi so izrazili inž. Canaruttu, ki mu je zapadel štiriletni mandat na mesto predsednika kolegija, priznanje za njegovo delo in hvaležnost za njegovo vsestransko sodelovanje z oblastmi, stanovskimi organizacijami gradnje naprave za uničevanje smeti. Odbornika Masutto in De Carli pa sta v svojih nastopih poudarila delo, ki ga je v korist gradbeništva opravila deželna uprava, ter razčistila gledišča ustreznih odbomiš-tev glede gradnje ljudskih stanovanj v deželi, urbanistične ureditve Furlanije - Julijske krajine in posameznih manjših teritorialnih enot ter glede uskladitve zasebnih in splošnih interesov na področju deželnega gradbeništva. Daljše poročilo o razvoju gradbene dejavnosti na našem področju je kakor rečeno podal predsednik kolegija inž. Canarutto. Govornik se je najprej pomudil ob posledicah «vroče jeseni*, zaradi katere so se stroški za gradnjo stanovanjskih hiš v zadnjih mesecih že občutno povečali. (Prva vsedržavna pogodba, ki je bila obnovljena v okviru «jeseni* je bila prav delovna pogodba za delavce gradbene stroke). Inž. Canarutto je bil v svojem nastopu precej polemičen do sindikatov, glede gospodarske politike, ki predvideva oživitev tržišča z ukrepi Keynesove narave — višje plače, večje javne naložbe, itd. — pa je zavzel povsem negativno stališče. Prav tako se ni strinjal s trditvijo, da vlada ni doslej vodila »stanovanjske politike* ter je v oporo lOdlAIU, SUUIDVaiViUU uuvaujcmc, J'- * -- in sploh z vsemi dejavniki, s kate-1 svoji tezi omenil zakone Tupini, Al rimi je prišel v stik kot predstav- disio in štev. 167. nik stanovske organizacije gradbenih operaterjev. Župan Spaccini je v svojem govoru nakazal glavne ukrepe, ki jih je prevzela oziroma ki jih bo še prevzela občinska uprava na tem področju ter je v tem okviru med drugim omenil skorajšnji začetek NiiiiiiimiimiimiimMMmHiiiimiiiiiiiriiniiiiiiiiiM Tov. Ivan Čač šestdesetletnik Glede deželnega urbanističnega načrta je govornik dejal, da se bo ta lahko začel uresničevati šele čez kakih deset let, ter da je treba v tem vmesnem času odpraviti ovire, ki zadržujejo razvoj gradbeništva. Gradnjo novih stanovanj naj bi skušale oblasti pospešiti predvsem s primerno kreditno politiko in s podaljšanjem veljavnosti davčnih olajšav za neluksuzne zgradbe, ki bodo sicer zapadle v letošnjem letu. Kar zadeva razvoj gradbeništva na področju tržaške pokrajine, pa je inž. Canarutto navedel naslednje podatke: v letu 1968 so projektirali skupno 4.221 stanovanj, v lanskem letu pa je število projektiranih e-not padlo na 1.501; vzporedno s tem pa se nič kaj spodbudno ne razvijajo niti javna dela: skupna vrednost opravljenih del v letu 1968 je lir, lani pa je dosegla le za 4,9 odst. večji obseg, to je skupno vrednost 4 milijarde 881 milijonov lir. Pri vsem tem pa je Trst v lanskem letu doletela neprijetna čast, da se je znašel na čelu lestvice italijanskih mest kar zadeva letno podražitev stroškov v gradbeništvu. Vsi ti pojavi mečejo vznemirljivo senco na celotno tržaško gospodarstvo, zlasti pa na tukajšnjih 8.000 gradbenih delavcev in njihove družine. Pri vsem tem pa se dogaja, da domača podjetja ne pridejo v poštev, ko gre za določena javna dela velikih razsežnosti, ker se u-strezni natečaji vodijo daleč v notranjosti države: to velja na primer za Grandi Motori, kakor tudi za Pomol VII, pa za podzemno parkirišče sredi mesta, itd. So pa po drugi stremi tudi nekateri pozitivni pojavi, tako na primer dokončno sprejetje regulacijskega načrta za tržaško občino, prvi uspehi kar zadeva ureditev pariikuliranih načrtov za zgodovinsko središče mesta, itd., kar pa ne sme zadrževati niti podjetnikov niti pristojnih oblasti, da ne bi še naprej zastavljali vse svoje sile za čimprejšnjo in čimbolj učinkovito rešitev še številnih odprtih vprašanj v gradbeništvu. Po nastopu govornikov se je začel drugi del občnega zbora, na katerem so sprejeli obračun kolegija za preteklo poslovno dobo in obnovili sestavo vodilnih organov: za novega predsednika vodilnega odbora kolegija je bil izvoljen F. Fragiacomo, za podpredsednika geom. E. Riccesi, za svetovalce pa geom. U. Cardea, strok M Cividin, inž. G. Giacomelli, geom. G. Marini, g. T. Rumor, geom. M. Savino in g. P. Tassi; v nadzornem odboru so arh. P. Kosmaz, strok. V. Cucchiani, g. E. Mandder, geom. R. di Ragogna in kap. R. Mari (nadomestna člana); v razsodišču pa g. F. Rossigooli, geom. E. Macca-rini, inž. M. Frandoli, strok. E. Schvvagel ter inž. F. Veraguth (nadomestna člana). Slovenski klub drevi v mali dvorani Kulturnega doma GLASBENA MATICA-TRST JabHejna sezona 1969-1970 DANES, 5. MAJA OB 21. URI V DVORANI GLASBENE SOLE, UL. R. MANNA 29 solistični koncert VOJKO CESAR — fagot DANIELE ZANETTOVICH — klavir IVAN SANCIN — bas NEVA MERLAK - CORRADO — Klavir Spored Čajkovski: Arija iz opere Evgenij Onjegin Verdi: Arija iz opere Dan Carlos SadnbSaeras: Sonata za fagot in Klavir Berlioz: Arija iz opere Faiusto-vo pogubljenje Puccini: Arija iz opere La Bohotne Za nocojšnji torkov večer se bo Slovenski klub spet preselil iz običajnih prostorov v Ul. Geppa v malo dvorano Kulturnega doma, kjer bo svojim zvestim obiskovalcem posredoval Shakespearovo dramo in liriko ter glasbo iz njegovega časa. Spored bodo izvajali člana SG Mira Sardoč in Jožko Lukeš ter glasbeni duo Dina Slama • Miloš Pahor. Na sliki pa so udeleženci-izvajalci čVečera češkoslovaške lirike», ki je bil prejšnji torek v Gregorčičevi dvorani. Na njem so sodelovali člani Društva književnih prevajalcev Slovenije: Božidar Borko, Avgusta Smolej in prof. Viktor Smolej, prisoten pa je bil tudi dr. Branko Veram, ki je v imenu društva pozdravil navzoče člane in prijatelje Slovenskega kluba. Pesmi sta brala člana SG Lidija Kozlovičeva in Livij Bogateč. Prelovec: So še rožce Pavčič: Dedek Samanog Lantier: Dance boufonne — za fagot in klavir Štiri črnske duhovne pesmi Zanettovich: Sonata v h-modu za fagot in klavir Vstop prost! Vljudno vabljeni! SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK KONTOVEL V četrtek, 7. maja ob 19. uri v prosvetni dvorani na Proseku VALENTIN KATAJEV DAN ODDIHA Rredlstavo sl bo ogledala komisija Zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije, kateri je poverjen izbor za nastop na srečanju dramskih Skupin Slovenije v Ljubljani. Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM DANES, 5. maja db 16. url, v stedo, 6. maja ob 16. um NA SPLOŠNO ŽELJO Pavel Golia SNEGULJČICA mladinska igra v osmih slikah Gledališča S Danes ob 18. uri bo v Ul. Bat-tisti 2 pri Italijanskem združenju slepih, razgovor učitelja Armanda Tamasetiga o temi: «Praktične de- javnosti v obvezni šoli za slepe«. ............................................................................................................................................................................................................................................................milil.......................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................,iiiiminiimiiiiiiiiiiiiimiMiinmii™,,lm"""™""'in"",,,,,",,,«,,"",""",ll,,IIII,,,,,,l,m Izreden koncert simfoničnega orkestra BBC iz Londona Po zaslugi tržaškega Koncertne-1 K. 595» in v drugem delu Beethov-ga združenja smo imeli v Trstu novo «Tretjo simfonijo - hroica priliko poslušati znani simfonični op. 55». Kot uvod pa je izvajal delo VAŽNO OBVESTILO Sindikat slovenske šole v Trstu vabi šolnike na srečanje s pisateljem Francetom Bevkom, danes 5. ..............................maja ob 17. uri v Gregorčičevi dvo- znašala 4 milijarde 650 milijonov rani Ul. Germa 9. orkester BBC iz Londona, ki je sinoči nastopi1 v gledališču Rosset-ti. Ta koncert je bil za tržaško občinstvo še posebno zanimiv, ker pač v Trstu nimamo veliko priložnosti slišati različne simfonične orkestre. in je torej gledalšče bilo sinoči do kraja napolnjeno. S tem koncertom je Koncertno združenje na res zelo dostojen način zaključilo svojo koncertno sezono, saj je bil to eden najboljših koncertov celotne sezone. Za svoje gostovanje v Trstu je dirigent simfoničnega orkestra BBC Colin Davis izbral dokaj klasičen program — Mozartov »Koncert za k avir in orkester v b-mo'u .........................................»n.um mi ................................- Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA Odobren sporni zakon o deželnih prispevkih za razvoj univerze V našem kolektivu smo včeraj počastili še enega 60-letnika, našega delovnega tovariša Ivana Čača. Kmalu po letu 1950 se je, po prebolelih poškodbah, ki st jih je povzročil pri hudem padcu pri gradnji Kulturnega doma, pridružil nameščencem Založništva tržaškega tiska in je vse odtlej, to je skoraj 20 let, eden najbolj zvestih in predanih uslužbencev v uredništvu Primorskega dnevnika Njegovo delo je mogoče na zunaj manj vidno, toda zato prav nič manj odgovorno in naporno. Nič koliko poštnih in drugih pošiljk je skozi njegove roke v teh letih zanesljivo prišlo od pošiljateljev do uredništva in uprave ter prav tako iz uredništva in uprave do naslovljencev, in to pozimi in poleti, v vročini in mrazu, burji in dežju, čez dan in v poznih nočnih urah. Nobena vremenska ali drugačna neprilika ni mogla zaustaviti našega tovariša Čača pri opravljanju službene dolžnosti in v svoji pedantni delovni zvestobi je celo pozabil na možnost, da bi kdaj zbolel ali kako drugače izostal z dela. Nasprotno, kadarkoli je bila potreba, je rad žrtvoval za Primorski dnevnik tudi svoje proste ure in prijel za delo, ki morda niti ni bilo v njegovi ozki pristojnosti. Prav gotovo tudi ni samo naključje, če je naš list od vseh 0'coliških vasi najbolj razširjen prav v Bazovici, to je tam, kjer je doma naš slavljenec in kjer je on ali kdo iz njegove družine vesten in točen raznašalec. Toda tovariš čač je tudi drugače delaven v svojem kraju, zlasti v prosvetnem društvu »Lipa* v katerem je odbornik, in pa v društvenem zboru p. d. »Lipa*, v katerem poje praktično od same njegove ustanovitve po osvoboditvi in je zato tudi nosilec zlate Gallusove značke. Prav tako pa je tudi med tistimi Bazovci. ki vsa povojna leta najbolj budno pazijo na spomenik bazoviških žrtev. Kot zaveden in politično napreden Slovenec je ostal zvest idealom, za katere se je kot borec in oficir boril v vrstah narodnoosvobodilne vojske in doprinesel svoj pošteni delež za zmago nad fašizmom. Tovarišu čaču t z srca želimo, da bi v krogu svoje družine m v našem kolektivu še dolgo let ostal čvrst, vesel in delaven kot doslej in da bi dočakal na svoji življenjski poti še druge lepe jubileje. Leva opozicija je zahtevala preventivno nadzorstvo, kako bo univerza denar upravljala ■ Začetek razprave o zakonskem osnutku o razširjenju pristojnosti in kritij iz solidarnostnega sklada angleškega skladatelja Williama Wa,tona *Burieskm capriccio», žeto prijetno delo živečega ang.eške-ga postromaniičnega skladatelja, v katerem je nastopil orkester v najpopoinejši sestavi, kar pomeni, da je na oder priš o kar 96 glas-beniKov. Kot solist je v Mozartovem Koncertu nastopil sloviti pianist Clif-ford Curzon, ki je občinstvo naravnost očaral s svojim izredno moZartovskim izvajanjem zadnjega klavirskega koncerta, ki ga je veliki salzburški skladatelj napisal malo pred svojo smrtjo in s ka terim je tudi zadnjic nastopil pred ~ ■ Itk občinstvom. Svoje zelo veliko navdušenje je občinstvo izkazalo z dolgotrajnim ploskanjem, ki pa tokrat žal ni izvabilo dodatka, čeprav se je pianist velikokrat pojavil na oder. Prav tako dolgotrajno ploskanjem je zaključilo koncert, saj je orkester izvajal Beethovnovo simfonijo pod zelo kvalitetnim vodstvom stalnega dirigenta tega orkestra, Colina Davisa, res odlično. Pri tem moramo omeniti, da smo isto simfonijo imeli priložnost poslušati pred kratkim tudi v gledališču Verdi v okviru letošnje simfonične sezone, pod vodstvom od ičnega dirigenta Jerzya Semkova, in reči moramo, da je primerjava med tržaškim simfoničnim orkestrom ali orkestrom BBC dokaj uravnovešena, nudijo solistom veliko priložnosti da izkažejo vse umetniške vrline tako virtuozistične kakor tudi in-terpretacijske. solista četrtkovega koncerta sta bila znam italijanska glasbenika violinist Salvatore lc-cardo in če ist Libero Lam (ki je dolgo let bil član Tržaškega tria), in ob koncu koncerta je dvoram mpolnil dolgotrajm in izredno navdušem ploskanje, ki sta ga sprožila umetnika s svo-o izred v izvedbo zahtevnih solističnih partitur. Žal pa ne moremo reči, da so aplavzi veljali tudi dirigentu in orkestru, ki pod dokaj neprepričanim dirigentovim vodstvom ni mogel uspešm dialogirati ali spremljati od ična solista. Dirigent Etto-re Gracis, ki je v drugem delu koncerta dirigiral' že omenjeno Bianchijevo skladbo, dokaj zahtev no mpisam za orkester, a pov em nezanimivo delo, o čemer je pr ču-lo še kar hladno peskanje, ki je postalo malo bolj prisrčno le ub prihodu samega skladatelja m o-der. prav teko ni bil de'ežen več jega prizmnja že pri Schumannovi skladbi in tudi ne po zaključni Ravelovi sk adbi »La Valse». Dejstvo je. da občinstvo, ki v glavnem obiskuie koncerte oledaH-či Verdi, je vsekakor že slišalo ve iko boljše izvedbe vseh treh zelo zrn rtih skladb. — dn — O dveh zakouskih osnutkih je razpravljal včeraj zjutraj deželni svet, ki te dni opravlja razmeroma veliko količino dela. Odobren je bil zakonski osnutek o prispev kih za razvoj vseučiliškega študija, znanstveno raziskavo ln posebne tečaje »deželne koristi*, o katerem tajnost v univerzitetni upravi, saj celo samim ravnateljem fakultet odgovarjajo, da je način uporabe denarnih skladov »tajnost*. Po Ra-manijevem mnenju bi se položaj spremenil, če bi se reformiral način upravljanja univerze in uveljavilo načelo sodelovanja posamez- , kar je za tržaški orkester nedvom-nutku sprejel namreč samo enega no laskavo dejstvo. izmed predlogov opozicijskih svetovalcev v komisiji: raztegnitev «so- Danes na univerzi otvoritev ciklusa Tartinijevih proslav nih 5SSSntot Drugačnega mnenja je bil Bosari, nutek, o katerem se bo razprava nadaljevala že danes, pa predvideva razširitev posegov iz »deželnega solidarnostnega sklada* tudi na obrtniška in ribiška podjetja, ki jih je še posebej prizadelo divjanje morja lanske jeseni. Za prispevke univerzi so glasovali svetovalci vseh skupin, proti so bili komunisti, svetovalci PSIU1 in furlanskega gibanja, predstavnik LSS dr. Štoka pa se je vzdržal. Deželni zakon za razvoj univerze in znanstvene raziskave predvideva za 100 milijonov lir večjo finančno podporo tržaškemu vseučilišču, Kakor tudi pooblastila deželnemu od boru za podelitev ustreznih podpor za razširitev in razvoj vseučiliške gradnje in opremljanja Tako bo 52 milijonov služilo za kritje dela vzdrževalni ne elektronskega računalnika IBM v računskem centru v Trstu, 163 milijonov in pol za nakup didaktičnih pripomočkov, o2 milijonov za reprodukcijo in nakup bibliografskega materiala, 30 milijonov in pol za tečaje, na katerih naj bi se usposobili sindikalni voditelji, tehniki za organizacijo prometa in podobno. O zakonskem osnutku je živahno razpravljal komisija, v kateri je socialistični svetovalec očital univerzi, da nima lastnega investicijskega * ačrta in da zato namenja deželne prispevke za dosego drugih ciljev in v druge namene. Zato je predstavnik PSI zahteval, naj de žela postavi univerzo pred jasno alternativo glede nadaljnjega izplačevanja prispevkov, se pravi sprejeti mora, naj ima deželna uprava vpogled v njene upravne zadeve in izvaja ustrezno nadzorstvo nad u-porabo dodeljenih finančnih sred štev. V razpravo so posegli komunist Bosari, psiupovec Rizzi, demokristjan Ramani, nato pa še poročevalec Martinis in odbornik za šolstvo Giust. Ramani je med drugim kritiziral ki je povzel zahteve študentskega gibanja in zahteval predhodno objavo univerzitetnih proračunov, zapisnikov gradbene komisije pri u-niverzi (sestavljajo jo upravni svet in akademski senat na skupni seji) in kriterijev vseučiliškega razvoja, kakor si ga univerza, oz. njena u-prava, zamišlja. lidamostnega kritja* na ribiška podjetja manjšega ali zadružnega obsega, katerim bodo dodeljeni prispevki za kritje obresti na najeta posojila. Zakonski osnutek predvideva tudi večje prispevke za kritje škode v industrijskih, turističnih, ribiških, trgovskih in obrtniških dejavnosti, kakor tudi razširitev pristojnosti za dodeljevanje prispevkov za kritje škode no toči. Razprava se vsekakor nadaljuje danes. Jutri na vojaškem pokopališču za šolstvo Giust priznal, segel stvarnih rezultatov glede zah teve, naj se objavijo zapisniki in proračuni, da pa skušajo najti od-bomištva kako drugo pot Zadnji trenutek, ko je svet ze odobril prvi člen zakona (ta ima dva člena), je odbor predložil ust- avti, «uiuoija. . - V svojem odgovoru je odborniki VCI1CC 11(1 Pml i šolstvo Giust priznal, da ni do- ,, sovjetskih partizanov Združenje Italija - Sovjetska zveza sporoča, da bo jutri, v sredo, 6. t. m. ob 11. uri na vojaškem pokopališču pri Sv. Ani ob 25-letnioi zmage nad nacisti fino Nemčijo, dva člena), je odbor predložil ust- veleposlaništva SZ položil meni popravek, po katerem naj bi venec na grob padlih sovjetskih veljalo nacedo, da se lahko izpla-, partizanov. čujejo in dodeljujejo univerzi pri I k slovesnosti so vabljeni parti-spevki tudi v primeru, da ta ne zani, svojci padlih in vsi demokra-bi spoštovala rokov, v katerih mo- tdčno misleči ljudje, ra predložiti obračun o prispevkih 6. koncert spomladanske simfonične sezone v Verdiju samih. Temu so se odločno uprli sveto /alei PSUJ P in KPI, ki jim je uspelo na takoj sklicani seji komisije za šolstvo prepričati odbor, da je predlog popravka umaknil. Drugi del razprave je zadeval deželne prispevke kmečkim, obrtniškim in ribiškim podjetjem, ki so jih prizadele naravne katastrofe. Komunist Moschioni in psiupovec Rizzi sta odboru očitala, da ni hotel sprejeti njunega predloga o tem, naj bi deželni prispevki krili tudi kmečko delo, se pravi škodo zaradi manjšega pridelka, ne pa samo takojšnje poškodbe na zgradbah in semenih. Prav tako se leva opozicija ni strinjala s tem, da bi dežela izdajala prispevke za zavarovalnine, ker navadno zavarovalnice ne upoštevajo vrsto okoliščin in nepredvidene toče, sušo ali povodnji. Dežela je doslej podprla velika kmečka in obrtniška podjetja, kapital, ne pa tistih, ki so prispevka najbolj potrebni, je zaključil svoj poseg Moschioni. Odbor je v svojem zakonskem 06- Umrl je Rugjjero Fakuč V nedeljo zjutraj je po hudi bolezni umrl v tržaški bolnišnici Ruggero Fakuč. Tržaški pevci so ga povečini vsi dobro poznali, saj je vedno bil tam, kjer so nastopali pevci. Bodisi kot pevec ali pa samo kot poslušalec. Od leta 1945 je bil redni član tržaškega Komornega zbora, s katerim je nastopal na tržaškem radiu in v radiu Koper. Seveda je pel tudi pri vseh koncertih Komornega zbora. Bil je vnet in navdušen pevec, ki je rad pomaga) tudi pri nastopih drugih pevskih zborov, kadar je bilo potrebno. Več let je bil tudi član pevskega kvinteta »Zarja*. Zadnja leta pa je pel pri zboru srbske pravoslavne cerkve v Trstu. Šele huda zahrbtna bolezen je prekinila njegovo pevsko delovanje. Pokopali smo ga včeraj popoldne. Dragega prijatelja bomo ohranili v lepem spominu. Stanko Birsa Jutri bo v gledališču Verdi na 7. koncertu spomladanske simfonične sezone kot solist nastopila evropsko slavm slovenska pianistka Dubravka Tomšič, ki bo izvajala Beethovmv koricert za klavir in orkester. Na ta koncert opozarjamo zlasti s'ovenske ljubitelje simfonične glasbe. V četrtek pa je bil v Verdiju 6. koncert sezone, ki je v prvem delu zavzemal Schumannovo uverturo Manfred» in Brahmsov «Koncert za violino, violončelo in orkester v a-molu op. 102», v drugem delu m «Tri simfonične espresije iz baleta 'La Falena' Gabriela Bianchija (novost za Trst) in Ravelov »La Valse*. Schumannova uvertura Manfredo. ki je pravzaprav uvodni stavek k scenski glasbi za Byro-novo istoimensko dramo (iz leta 1848-49), je eno izmed najlepših in najpomembnejših skladate jevih orkestralnih del. Čeprav v svoji kompoziciji skladatelj ne sledi nikake-mu izrazitemu literarnemu programu, se pa čuti tako sorodnega z Byronovim junakom, da izredno globoko in prepričljivo podaja njegovo duševno razrvanost, Manfre-dova tragika zaradi svoje dramatičnosti in neposredne učinkovitosti je v Schumannovi glasbi zadobila nepozabno sliko, v kateri je skladatelj zelo globoko posegel v najbolj zagonetne kotičke trpeče duševnosti. čeprav se Brahmsov koncert za violino, čelo in orkester ne more meriti z ostalimi solističnimi koncerti istega skladatelja, vsebuje vendar veliko učinkovitih in dragocenih odlomkov, ki nedvomno pritegnejo > poslušalčevo pozornost in Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom predstav. Rezervacija po tel. 734265. Danes ob 18.30 se bo v veliki dvorani tržaške univerze začel ciklus proslav ob 200-letnici Tartinijeve smrti, za katere je dala pobudo tržaška občina Uvodni nagovor bo imel glasbenik prof. Pierluigi Petrobelli, »Solisti Veneti* pa bodo pod vodstvom dirigenta Claudia Scimoneja izvajali Tartinijeve skladbe. Na sporedu bodo tri najznačilnejše moderne obdelave rokopisov, ki jih hranijo v glasbenih arhivih «Veranda Arca del Santo* v Padovi. Gre za sonato v štirih v H-duru za godala iz koncerta v h-molu, »A Lunardo Venier* in koncert za violino, godala in čembal (solist Piero Toso) v priredbi Claudia Scimoneja, Edo-arda Farine in Pierluigija Petro-bellija. Prireditve v okviru Tartinijevih proslav se bodo nadaljevale 6. junija v gledališču »Verdi* z nastopom komornega orkestra iz Padove pod vodstvom dirigenta Claudia Scimoneja in zbora tAmici della Poli-fonia» iz Rima pod vodstvom Pie-tra Cavallija. V okviru programa kulturnih izmenjav bo končna tržaški simfonični orkester gledališča Verdi 27. junija na piranskem trgu izvajal koncert Tartinijevih skladb. Razstave V umetnostni galeriji Mignem v Pasaži Rossonl na Korzu Ital 1 a 9/F Je do 11. t. m. razstava grafik (1965-70) tržaške umetnice Nelde Stravlsl, V Časnikarskem krožku (Corso Halla 12) je vsak dan od 16. do 20. ure odprta slikarska razstava «Co-ralltž dl plttorl friulanU na temo »Povratek k zemlji«. DNEVNA SLUŽBA LEKARN AlVEsculapio. Ul. Roma 15, 1NAM, Al Cammello, Drev. XX Settembre 4. AUa Maddalena, Ul. Istrla 43, dr Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN Busollm Ul. P. Revoltella 41, Piz-zul-CIgnolo, Korzo Italla 14, Prendl-nl, Ul. T. Vecelllo 2*. Serravallo Trg Cavana 1. DOLINSKI FANTJE IN DEKLETA vabijo na TRADICIONALNO «MAJNICO» DANES, 5. maja ob 17. uri koncert godbe na pihala z Brega, ob 19. uri slovesno podiranje »mlaja«. Avtobusna zveza z mestom do 24. ure. Poleg dobro založenega fantovskega Idoska bo odprta tudi razstava najboljiih domačih vin — osmice. Slovenski klub vabi na večer SHAKESPEAROVE LIRIKE IN DRAME — GLASBA IZ SHAKESPEAROVEGA ČASA ki bo danes, 5. maja 1970, ob 20.30 v Mali dvorani Kulturnega doma. — Sodelujejo: MIRA SARDOČ - JOŽKO LUKEŠ . DINA SLAMA ■ MILOŠ PAHOR Vljudno vabljeni! VERDI Jutri, v sredo ob 21. uri bo * gledališču Verdi sedmi koncert sPy imladanske simfonična sezone. On** st er gledališča Verdi bo voditi šlei dirigent F-rttz Rieger, kot 5°‘ listka pa bo nastopila evropsko z" ' na slovenska pianistka Dubravz* Tomšič. , Na sporedu so skladbe: PetrašS Drugi Koncert za orkester (prva žaška izvedba), Beethoven - Peti k®1' cert za klavir in orkester: Brahn® Četrta simfonija. ... Pri blagajni gledališča (tel. 23-9* se nadaljuje prodaja vstopnic. .■ NEMŠKI KULTURNI INSTITUT V Nemškem kulturnem Inštltutul* jutri, 6. t. m. ob 21. uri koncert* nastop dua Palm - Kontarsky (***. klavir). Program bo v celoti obse!* Beethovnova dela. Oba koncert*11" uživata svetovni sloves. PROSVETNO DRUŠTVO « FRANCE PREŠEREN » Boljuncc bo letos proslavilo STOLETNICO ČITALNICE Osrednja proslava, katere podroben spored bo Javljen kasneje, bo v nedeljo, 17. maja, v petek, 15. maja, pa bo društvo odprlo razstavo, na kateri bo prikaz življenja v Bo-ljuncu nekoč, tn danes. V okviru proslave stoletnice čitalnice bo v sredo, 6. maja ob 20.30, v srenjski hiši predavanje Draga Pahorja: MESTO BOLJUNCA V NARODNEM PREPORODU Kino Nazionale 15.00 »Barquero». Lee Olfeef. VVarren Oates. Mariette Har ley. Technicolor. a : Eden 15.00 «Le svedesi si confessa« e...« Technicolor. Prepovedano 1,1 dini pod 18. letom. j Fenice 15.00 »Codpo rovente«. Mlč“r Reardon. Barbara Bouohet. 'Tech , color. Prepovedano mladini P0® letom. pjc* Grattacielo 15.00 «L’amante». M. r coli, R. Schneider. L. Massa" • Technicolor. .j, j Excelsior 15.00 »La mano«. Nam*. Delon. Michel Duchaussoy. mancolor. Prepovedano mladini ™ 18. letom. : Ritz 15 00 «L’esecutore». George j pard. Joan Collins. Judy Technicolor. Filodrammatico 16.15 «Bitka na »a n« „ retvi«. Režija Bulajič. Bondart^ j Y. Brynner, F. Nero, S. KošJna | C Jungers Technicolor Aiabarda 16.00 »Catheripe, il ^ impessibile amore«. Olga Picor, Roger V. Hool. Prepov I no mladina pod 14. letom. ((; Aurora 16.00 «Un uomo chia»> : cavalio«. Richard Harris. Tečt* lor. ‘ ristallo 16.30 »Contestazione S Za v a di a l. Z A II V A L A Prisčmo se zahvaljujemo 11 Id so sočustvovali z nam® 0 gubi našega dragega Dominika Marca A Posebna zahvala pevskemu Vodnik, č. g. župniku, V. Vodnik, č. g. cem ovetja ter vsem, Id so ka spremili na zadnji pot® Sin Rihard ter hčeri > 5 in Justina z druži1**1^ Dolina, Piran, 5 maja 19^®’ Sporočamo žalostno vest, da nas je po kratki boletfi® ^ vedno zapustila naša draga mama MARIJA PETAROS vd. MAORI .. Pofftob nepozabne pokojnice bo danes ob 16. uri iz msnioe pri Sv. Magdaleni v boljunSko cerkev in na dom**' pokopališče. Žalujoči hči Marija z možen* _. In drugi sorodniki Ricmanje, 5. maja 1970. i V Bregi h p “najt HAjlei me, , ®an, Polin •n iz Pletli hodi Ma1 drug« *°r< Je pa samb; Tud stavil srs •Uarai holjur Podrli čas Popoli fante, Pesmi t«nv oslu Š Doli R." ■>e bil< Sodbo pfogn * Pai J1*’ hce». * ob Vj« .Sli! daj fese » Je fanti j Sled ..Poč v«da *° se h®o d Ob Hor Piarja fesluž ^1 Proda feneg bl ra: fesabi haterc hSlav P) zi P«sart f° da, , na V* dr Tri frči & Po fePes' Jhrav V®lo i *an k!?«e fe'nia S,' Podporno društvo v Hoja®* jV|f *,Ni, l t % lr> 3j St S t* * S S fes 5“ v Si1 J' 5! ob — Lu* 19.37 bo * rt sp«' Ork*-«1 n«”' kot s«-ko z"J' jbravlt* etr-assl • irva t(‘ eti K*1-trahin* j 23-9*8* c. riTUT ntutu w on ceri*1 ’JS certanB Lee Vaj1 tte Harl' rnfessaj1« ano P1'*- Micha*1 M. Pic' Massab' Nathall* y. Eas! idini rge P* GeeSP"' na I* ,ndarWJ oš-ina 19 il sol«; Ge0S repov'** cl>W«4 Tečhni^ e ge"t(J' redi. V' ss.2 moti. SSv ►i io J1!' Techt^ dram* «2. VESELJE POD OKRAŠENIM «MAJEM» «MLAJEM» Uspelo tradicionalno mladinsko slavje v Boijuncu in v Dolini Občinska razstava domačih vin v Dolini - Prihod parterjev in partneric - Godba na pihala, plesni ansambli in ples nedeljo se je v slovenskem obnovila starodavna tradici-”*maja» v Boijuncu in dolinske ^juce*, praznik mladega rodu v "^Hepšem letnem času. Lepo vre-u*' ■*<*Kni čeprav ne preveč topli fj®: je priklicalo v Boljunec in Jr®10 veliko število ljudi s Krasa lz mesta, da se je okoli vasi kar P**o avtomobilov in so bili do-w® vanje dejansko zaprti. Marsikoga je priklicala tradicija, r^e razstava domačih vin, ki jo r organizirala dolinska občina, tret-,, P8 Prešerni zvoki godbenega an-^a in ples pod mlajem. sJu.di letos so boljunski fantje po-»na Gorici* svoj «maj», do-pa «mlaj» z mlado češnjo. « obeh je viselo nekaj stotov po-Ljfanč, ki so se jih s slastjo lotili •Junški otroci sinoči, ko so «maj» warh. . časovno so prvi praznovali ‘Jtticani. ki f°Poldne fante, ki :ani so svoj «mlaj» postavili »gu Padlih za svobodo, prav ‘° «na Gorici** po domače. Tu Boso se zbrali že ob enih na «Gorici» in pričakali - - — so prikorakali z narodno ^jnijo na ustih, kostanjevim cve-•T v gumbnici in topolovo vejo na ^.sprevoda v vas, od tod pa .^aj tna Jamo*, kjer je bila »fan-®v’ska ura*. Dolinč, 8tO------ "» OVUUUUV, r. Gorici** po domač a*!?0 ureier>o plesišče z odrom za PjL30' ki je ob 15. zaigrala bogat ■ Sram narodnih pesmi, koračnic ^Partizanskih udarnih Takoj nato (jj..'1* na drugem koncu vasi, na fj *’ rbrah »partnerji* in »partnerji*’ fantov in prav toliko ir oh ^>r’SDrern,'a i**1 Je godba, ki *mi°^ Pohodu v središče vasi, k Kigrala vesele koračnice. so v rokah nosili »cilanko* 1'tee'j 0 steklenico) domače kap-šo n’ pa kozarce, iz katerih j, aP°jile godbenike in goste, nato jo zavrteli ob zvokih polke, ki faJf ,2ai®rala »Slakova* skupina s ,z Praprotna. v"** so, končno, igrali pozno obriq 'n Privabljali na z zelenjem Veda*10 mlado in staro. Se- So s Povsem mlado, medtem ko Cab ^ ^ožje zbirali raje ob stojni-bilo , uomačirn vinom, ki ga je res ° dovolj za vse. i Verici* so bili poleg stojnic kakor 7 Ure ene še stojnice s hrano, Harj stoli marsikaterega kra-« je tako prišel k svojemu a., . u- Žal pa je neprijetno izda je kramar s ploščami Parten8 ^di pesmi iz davno poko-s su,f ,dvajsetletja, nekatere celo bi rau všega »vodje*. Mar jih ne F?k spravil raj Slavj, v kovček in nanje vsaj dokler je v vasi, nad se dviga spomenik padlim? 2v e. se je nadaljevalo tudi vče-■■odmui ^-'a do polnoči s plesom bo da„ *Kras», zaključilo pp se bo na ^.Popoldne s koncertom god dri s . P>hala z Brega ter ob 19. ^ar.esS °Vesnim podiranjem »mlaja*. va tl,di zaključila razsta- ranjeni zaradi enia avta v zid Nsu!!'- * POČ so sprejeli na orto-toetz ji Pddelku 24-letno Silvo Ru-50s»nn. .Pjorske ceste 23, 18-letno 'usanh,, JclSKe veste *■’. m ieino glisi 4? Michelazzi iz Drevoreda C. uga n ln Giar'--------- °—!— - >ovil|1V2U,r 23 Po ?oroi»' , l6-> > Pr ini tf rol. Gianfranca Graziana s v Tržiču. Prvi so rokih udarcev in odrgnin ZaPestja 'n nogaP ttadi zlom levega rdravjif'.,z.aradi česar se bo morala v3lti - . '*o dni, drugi bo zadasto-zistin r, d01 zdravniške nege, Gra-a« re| P*, ki ima precejšnjo rano desne n ,n verjetni zlom stegnenice ^Ipišni °^e' Sp do moral zdraviti v Kot C' Ver'etno ^ mesece. so -»■v talnici' nsK® 1 xoff rA - v8i -r,„vOvili karabinjerji so *? 1 avt e ran'li »koli 21. ure. ko tN>, m’, k' g® je upravljal Gra-s,ače u°vito treščili v zid hotela v Grljanu. Parterji in partnerice korakajo z godbo skozi vas MHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiuifiiiiiiHttiiii MALOOBMEJNI OSEBNI PROMET V APRILU Porast s propustnicami in padec s potnimi listi Z obema dokumentoma je v mejo skupno 4.664.118 oseb v aprilu prešlo obeh smereh Na mejnih prehodih z Jugoslavijo so v preteklem mesecu aprilu na področju tržaške pokrajine zabeležili skupno 4,664.118 potnikov, od. tega 2,472.785 s potnim listom In preostalih 2,191.333 z obmejnim dokumentom. V mednarodnem prometu, ki ie bil nekoliko manjši kakor lanski — saj so v aprilu 1969 našteli 2,660.204 potnike s potnimii listi — prestopilo mejo 1.480.099 italijanskih državljanov in 992.686 turcev. Med slednjimi so prevladovali Jugoslovani (877.660), na drugem mestu so bili Avstrijci (30.333). na tretjem zahodna Nemci (25.388), v mnogo manjšem obsegu pa so k prometu prispevali še Angleži (8.334), Grki (8.264), Francozi (7.971) Američani (6.203). Švicarji (6.137) itd. S prepustnico pa je v aprilu prekoračilo mejo mnogo več Hudi kakor v ustreznem mesecu lanskega leta: tedai so jih namreč našteli 1,454.751. letos pa kakor zgori' o-menjeno skoraj 2,200.000. Prebivalcev s pod roči i tostran meje so letos našteli 1,573.394, prebivalcev s sosednega pasu onstran meje pa 617.939. Kar zadeva promet po posameznih prehodih, pa je obmejna policija za pretekli mesec sestavila naslednjo lestvico: Škofi le 712.324, Fernetiči 625.934, Šentjernej 210.490. Pesek 176.711, Oreh 157.400, Lipica 106.105, Prečnik 59.252 In Opčine 8.142 potnikov. Solsk« štipendije za leto 1970/71 Ministrstvo za javno vzgojo je razpisalo natečaj za podel itev študijskih štipendij za šolsko leto 1970—71 K prvemu natečaju so pri. puščend učenci, ki sedaj obiskujejo tretji razred srednje šole in ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali prve razrede višjih srednjih šol. Prošnje na navadnem papirju je treba poslati ravnatelju pristojne šole najkasneje do 22. maja t.l. Pismena naloga bo 29. maja t. 1. .............................................n.................. fonoči od sobote na nedeljo pri mostu čez Osp nila ji. jr<: ^ |! iia«1 sn*>*$ SP**1 I 9, "Po mrtva v zgorelem avtu P° trčenju v električni drog Tretji potnik se je pravočasno rešil, vendar * hudimi opeklinami • Danes pogreb žrtev v/' no r> ni o® 8rw0 ‘£tn* 14 U1, 'Jll,naaui;a Ljjčni Giuseppe Baroceo iz rc% & L221 ,f *■ Liki j® tedaj Privozil S, la v bolnišnico, kjer a» »» rS? hudib poškodb spre-i» U**° v^T^atološkem oddelku in N*v8dei j na kraj nesreče, kjer it n ifan je v avtu' *d j® bil .aa njegovo ime (Finzi P ŽivlJ"K0vec a avtomobili), iz-0 Pretenje njegov svak Sturma. ™*vi, so zogleneli trupli nesrečnikov, ki zapuščata vsak po enega otroka in bi v kratkem postala ponovno očeta, odpeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice, od koder ju bodo danes spremili na zadnjo pot. Težke železne cevi delavcu na roko Med nakladanjem železnih cevi na tovornjak v mehanični delavnici «MUlo» v Ul. Grego, je 22-letnemu Villianiju Bandiju iz Prebenega št. 28 padla ena od teh na roko. V bolnišnici, kamor se je zatekel z zasebnim avtom, so mu ugotovili rano z mišičnimi poškodbami, zaradi česar so ga pridržali na ortopedskem oddelku. Okreval bo v 20 dneh. Z zlomljeno ramo sama v bolnišnico Čeprav je imela zlomljeno ramo, se je 88-letna Apollonia Bellome iz Ul. Popovich 1 sama zatekla bolnLšnico, kjer Su jo sprejeli s prognozo okrevanja v 35 dneh na ortopedskem oddelku, Ženska je izjavila, da je'malo prej zdrsnila in padla v Ul. Gatteri. Goriško »beneški dnevnik SINDIKALNE VESTI Delavci NSG apelirajo na podporo prebivalstva Stavka v električni centrali v Podgori in na šolskem skrbništvu S V sredo, 6. in v četrtek. 7. t.m. ob 20.30 bo v veJtki dvorani v Ul. Madonntoa 19 igralska skupina ljudskega gleda#*** krožka «Rinal-do Rinaldb), uprizorila Brechtovo komedijo v 11 slikah ((Galilejevo življenje«. Caron o aktualnosti evropske miselnosti Da bi prhnemo proslavilo dvajseto obletnico znanega ((evropskega« govora tedanjega francoskega ministra Schumana, ki je 9. maja 1950 v PaTizu konkretno prvič povabil evropske države h gospodarskemu in političnemu zbližanju, organizira deželni odbor Evropskega federalističnega gibanja nocoj posebno predavanje sanatorja dr. G. Carona, bivšega podpredsednika EGS. Konferenca pri kateri bosta sodelovala tudi odbora za evropsko gibanic iz Trsta in Vidma, bo v glavni dvorani trgovinske zbornice ob 18.30. Senator Caron bo govoril o aktualnosti evropske miselnosti Roberta Schumana. Dfilitev sladkorja in kave Trgovinska zbornica v Gorici sporoča, da se je začelo razdeljevanje sladkorja in kaive proste cone za opravičence in sicer: SLADKOR: po 1,5 kg na osebo za potrošnike v Gorici in Sovod-njah na odrezek št. 29 novih živilskih nakaznic; po 1 kg za ostale občine na Goriškem na odrezek št. 30. KAVA: po 300 gr surove kave za Gorico in Sovodnje na odrezek št. 30; po 220 gr surove kave za potrošnike ostalih občin na Goriškem na odrezek št. 34. Razdeljevanje se zaključi 30. maja. Na sedežu trgovinske zbornice lahko prizadeti dvignejo nakazila Na praznik prvega maja, ko je bila tovarna Nuova S. Giorgio v Gorici (Stražice) odprta za obisk meščanov, so delavci pri vhodu v tovarno delili obiskovalcem letake, s katerimi so jih opozarjali no krizo tovarne ki grozi z brezposelnostjo vedno manj številnim delavcem, ki so v tej tovarni zaposleni V letaku opozarjajo, da je tovarna, ki si jo bodo obiskovalci ogledali v sklopu IRI; dalje navajajo, da združitev goriškega obrata z NSG iz Genove ni prinesla nobene koristi za obrat v Gorici, ampak je še poslabšala njen položaj ter priporočajo prebivalstvu naj podpre delavce tovarne v njihovi borbi za dosego ustreznih okrepov za rešitev te goriške tovarne. Tri sindikalne organizacije CGIL, CISL in UTL so ugotovile, da ni bil dosežen sporazum pri pogajanjih prejšnji teden za pokrajinsko dopolnilno pogodbo za uslužbence pri termični in vodni centrali v Podgori. Zato so po posvetu s prizadetimi delavci sklenili proglasiti v teh obratih 48-urno stavko od sobote 9. maja ob 6. uri do ponedeljka 11. maja ob 6. uri. Odgovornost za kritičen položaj, ki ga ho stavka povzročila v celotnem obratu podgorske tekstilne tovarne, pripisujejo sindikati vodstvu tovarne. O-benem so zaprosili tudi za sestanek s prefektom, ki naj bi posredoval za dosego sporazuma in za upoštevanje pravic prizadetih uslužbencev. Tudi šolsko skrbništvo v Gorici je sporočilo, da so se njegovi uradniki udeležili včerajšnje in današnje stavke, ki jo je proglasil sindikat uslužbencev šolske uprave. Danes zjutraj db 6. uri se je zaključila stavka v tovarni LACB-GO v Rubijah, ki se je začeča včeraj oh 14. uri. Stavko so proglasili vsi trije sindikati in je popolnoma uspela, saj so se je udeležili vsi delavci tega podjetja Stavka je bila v odgovor na ukrepe vodstva, ki je odredilo zaporo tovarne dne 30. aprila in 2. maja kot represalijo za udeležbo delavcev pri splošni stavki v sredo 29. aprila. Tudi v podjetju RIBI so za danes napovedali stavko kot odgovor vodstvu podjetja zaradi sankcij proti uslužbencem v zvezi s stavkami. Stavkali bodo od 12. do 15. in od 17. do 20. ure. Pospešen« priprave za upravne volitve Volilne predpriprave se naglo bližajo koncu, saj morajo posamezne politične stranke do 13. maja predložiti kandidatne liste. Uradno je do sedaj znana le lista socialdemokratske stranke, pripravljene pa so tudi že druge liste. Popolno listo 40 kandidatov so pripravki tudd komunisti. Na njej je precej Slovencev. Sinoči so svojo listo odobrili tudi socialisti. Tudi na tej listi je cela vrsta Slovenskih kandidatov. Socialisti so sinoči odobrili tudi listo za pokrajinske volitve. Tudi so-oialproletarci nameravajo v Gorici postaviti popolno listo 40 kandidatov. V krščanski demokraciji so se zaključile volitve za kandidate, ki jih bo ta stranka predlagala volivcem. Treba Je namreč vedeti, da so krščanski demokrati takrat glasovali za del svojih kandidatov. Eno tretjino kandidatur pa si prilašča vodilni odbor stranke. Med voljenimi kandidati so se uvrstili na prva mesta Giuseppe Agati, Francesco Moise, Pietro Della Vedova, torej zastopniki levičarske struje. Vendarle pa bo listi načeloval župan Michele Martina, predstavnik mo-rotejske struje. Za njegovo kandidaturo se zevaetna vodstvo stranke. V Štandrežu je padla z balkona Včeraj zjutraj nekaj po 8. uri so pridržali v splošni bolnišnici v Gorici za 7 dni na zdravljenju 55-letno Zoro Petejan iz Štandreža Ul. Ti cino 12, ki so ji zdravniki ugotovili rano na jeziku in udarec v prsni koš. žena je povedala, da se Je ponesrečila malo prej na domu, ko se je naslonila na ograjo balkona pri hiši. Zaradi prevelike teže se je ograja podala, izgubila je ravnotežje ter padla z balkona z višine nekaj metrov. Tudi Slovenska demokratska zveza je sestavila svojo kandidatno listo. Bajč bo v občinski svet predlagala dosedanjega odbornika Bratino, dosedanjega svetovalca Bratuša in dr. Pavlina iz štandreža. V pokrajinski svet pa naj bd izvoli#, namesto dosedanjega svetovalca Krannerja, u-čitalj-a Albina Šuligoja. V Krminu bo na tamkajšnji de-mokristjamski listi spet kandidiral industrialec Ivan Prinčič, dosedanji odbornik za finance. Na socialdemokratski listi pa bo več slovenskih kandidatov s Plešivega. Stavka učiteljev osnovnih šol Vodstvo šolskih sindikatov SINA SCEL in SNASE se je pridružilo današnji stavki učiteljev osnovnih šol ter sklicuje sindikalno zborovanje učiteljev za danes, 5. maja ob 11. uri na sedežu CISL v Ul. Roma 20 v Gorici. Govorila bosta pokrajinska tajnika obeh sindikatov, o aktualnih šolskih in sindikalnih problemih. Predvolilna obvestila Za listo PSI za občinske in pokrajinske volitve v Gorici zbirajo podpise pri notarju Seculinu v Gorici, na Korzu Italia 17 danes, jutri in v petek od 9. do 12. in od 17. do 18.30 ure. V četrtek, 7. maja pa bodo pobirali podpise od 10. do 12. ure na sedežu PSI v Go rici, Korzo Italia 54. Člani in simpatizerji so vabljeni, da podprejo svoje kandidate. Sestanek v Doberdobu sklicuje pripravljalni odbor za volitve. Sestanek bo v Mladinskem domu v Goriški ul. 8. Odbor vabi vse vaščane na razgovor o volitvah in občinskih problemih. Zborovanje PSU bo v četrtek, 7. t. m. v Gradežu. Ob 9.30 je sestanek v hotelu Excelsior; ob 11.30 pa bo na trgu govoril poslanec Mauro Serri o pripravah na volitve in o splošnih problemih. ZA PSIUP zbirajo podpise od danes pa do konca tedna od 17.30 do 19.30 pri notarju Staffuzza v Gorici, Ul. Garibaldi 6. Dan avtomobilista V 'četrtek 7. t.m. ob 11. uri dopoldne bo na Trgu Rattisbi v Go rici uradna proslava »rineva avtomobilista* na pobudo avtomobilskega kluba. Ob tej priliki bodo odlikovali tudi najstarejše šoferje ter blagoslovili zbrana vozila AK in združenje «Gorica - dirke* vabita svoje člane k polnoštevilni udeležbi. miiHimiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiii ZA TRETJO UČNO MOČ TUDI V PRIHODNJE Akcija slovenskih mater za šolo v Ulici Randaccio V prihodnjem šolskem letu bo na tej šoli še več otrok kot letos • Zaradi tega naj ostanejo sedanje tri učiteljice Pred nekaj dnevi so starši šoloobveznih otrok, ki obiskujejo slovensko osnovno šolo u Ul. Randaccio, podpisali vlogo, ter jo poslali šolskemu skrbniku, da bi tudi v prihodnjem šolskem letu bile podeljene tej slovenski šoli tri učne moči. V začetku tekočega šolskega leta sta bili namreč na tej šoli le dve učiteljici. Pred nekaj meseci se je delegacija mater v spremstvu pokrajinskega odbornika Waltritscha zglasila pri šolskem skrbniku dr. Simonciniju. Že nekaj dni po tem sestanku je šolski skrbnik poslal v Ul. Randaccio tretjo učno moč, tako da poteka sedaj pouk zelo zadovoljivo. Vendar je bila rešitev le začasnega značaja, omejena na to šolsko leto. Zaradi tega so starši sestavili zgoraj omenjeno prošnjo in jo pravočasno poslali na ustrezno šolsko oblast. Ker vemo, da bo v prihodnjem letu na tej šoli še več šolskih otrok kot v tem šolskem letu. smo prepričani, da bo šolski skrbnik dr. Simoncini ustregel prošnji slovenskih staršev. Posvet slovenskih in komunističnih mladincev Pretekli torek je imela skupina goriške mladine sestanek z mladin- Slovensko gledališče v Trstu V petek, 8. maja ob 16. in ob 20.15 v NOVI GORICI, v soboto, 9. maja ob 20. url v AJDOVŠČINI Ignazio Silone PRIGODA UBOGEGA KRISTJANA Prvič v slovenščini! iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiMiimiiiiiiniimmitiiiiimHnMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiiiuiiiitiiuiiiii SMRTNA NESREČA PRI ANGORISU Trije razbiti avtomobili ob truplu mrtvega šoferja Vzrok za nesrečo • prenagla vožnja na ovinku Prejšnjo noč ob 1. uri se je pripetila na cesti pri Angorisu prometna nesreča, pri kateri je izgubil življenje 50-letni Giuseppe Coo«, po rodu iz Dolenj, uradnik v Trstu. Po državni cesti je s precejšnjo naglico vozil Coos svoj avto fiat 850 od Krmina proti Trstu ter na nekem ovinku zavozil na levi s ceste in treščil v drevo. Avto se je prevrnil deloma na cestišče in šofer je zaradi prebitja lobanje ostal na mestu mrtev. Kmalu potem je privozil avto innocenti 30-letni Danelut Darij, železničar iz Ronk, ki se je ustavil, da bi nudil pomoč ponesrečencu. Za njim je privozil fiat 850 kup« 26-letni študent Elio Croetini iz Kp-mina, ki je imel s seboj tudi 23-letno Adriano Luis iz Krmina, k« je imel nizke luči, ni opazil, da Je cesta zaprta in treščil najprej v enega in potem še v drugega od ustavljenih avtomobilov. Danelut, Coattini in Luis so na srečo ostali pri tem nepoškodovani. Pač pa e Croattinijev avto utrpel za 350 fi-soč lir škode. Avto innocenti za 50 tisoč lir, avto umrlega Coosa pa je dobesedno uničen. Vsa tri vozila so bila zavarovana. Truplo ponesrečenca so z dovoljenjem sod- nih oblasti prepeljali v mrtvašnico krajevnega pokopališča. Na Goriškem so postavili številne mlaje Ko so naši mladinci tekil 1. majo skozi slovenske vasi so v vsaki vasi videli lepe mlaje, na katerih so skoro povsod plapolale rdeče delavske zastave. V nekaterih krajih so domačini mlaje okrasili s pomarančami. Postavljanje mlajev Izhaja v naših krajih iz stare navade in le v malokateri vasi ga ne postavijo. Mladinci se že več dni pred prvim majem potrudijo, da bi našli ustrezno drevo, nato ga v noči na 1. maj s skupnimi močmi postavijo. Na žalost Je bilo tovrstno praznovanje letos pokvarjeno, kajti v So vodnjah Je nekdo, pred županstvom postavljeni mlaj posekal. Sorodenj-ski mladinci so mlaj postavili v prvih nočnih urah, mlaj Je bil posekan okrog pete ure zjutraj, okrog osmih pa so mladinci postavili na isto mesto drugi mlaj. Taks rteja-nja so vse obsodbe vredna tn nimajo primere v naših vaseh. sko delegacijo KPI. Ob tej priliki so razpravljali o najbolj perečih problemih naše narodne manjšine in o delovanju mladinske komunistične zveze (FGIC). Pri tem so zlasti poudarili vprašanje slovenskih šol v Beneški Sloveniji, položaj slovenskih šol na splošno in problem finansiranja naših kultur-rKKŠporfcndh ustanov. Predstavniki komunistične mladine so prikazali svoje delovanje v sklopu borbe za stanovanja in za izboljšanje položaja vajencev. Ob zaključku so oboji izrazili željo za nadaljevanje stikov zaradi medsebojnega . spoznavanja in še večjega sodelovanja. i' *"i iii O lepotah Kamniških Alp bo v sredo 6. maja zvečer ob 20,30 predaval v klubu «Simon Gregorčič« v Gorici, Verdijev korzo 13 na pobudo SPD znani planinec prof. Mirko Kambič iz Ljubljane. Predavanje bo poživlje. no s številnimi barvnimi diapozitivi. Prof. Kambič je imel v Gorici že več zanimivih predavanj. Izlet v Brda priredi SPD lz Gorice v četrtek 7. maja popoldne z avtobusom in z lastnimi sredstvi. Avtobus bo vozil preko Nove Gorice, Plav, VrhoveM, Gonjač, Dobrovega do Medane. V Gonjačah pri spomeniku se bodo izletniki poklonili padlim za svobodo ob 25. obletnici osvoboditve. Vpisovanje in podrobnejša pojasnila pri odborniku A. Košuti v Gorici, Ul. Ma-meli. CORSO. 17.15: «L’aimica», L. Gasto-ni din G. Porzetti. It. barvni film; mladini pod 14. letam prepovedan. Dodatek «Perchš proprio io«. Dokumentarni film deželnega odbora za zdravstvo. VERDI. 17.15: «La pazza di Ohail-lot«, C. Hepburn in J. Brirmer. Ameriški kinemaskope v barvah. MODERNISSIMO. 16.45: «Zorro al-la oarte d’Inghilterra», S. Pocas ln C. VVelles. Italijanski barvni film. VITTORIA. 17.15: ((Ometete dl caio-re», J. Seberg in L. Pietilli. Italijanski kinemaskope v barvah; mladini pod 14. letam vstop prepovedan. CENTRALE. 17.15: «Professlone bi-gamcM, L. Buzzanoa in T. Tor-day. It. Mmemaskope v barvah. 1 rži č AZZURRO. 17.30: «Sono Sartana il vostro becchino«, J. Garko. Barvni £Llm. EXCELSIOR. 16.00: »Zabriskle point«. Antomiond. Barvni film. PRINCIPE. 17.30: «Rose rosse per il FUhrer«, A. M. Pierangeli. Ammi (inrica SOČA (Nova Gorica): «Sto pušk«, amer .barvni Ulm — ob 18. in 20. DESKLE: «Mc Kemnino zlato«, ameriški barvni filjn — ob 20. uri. SEMPAS: Danes zaprto. SVOBODA (Šempeter): ((Skrivnostni agent 077», jap. barvni film — ob 18. in 20. uri. RENČE: ((Lisice«, jugosl. film — ob 20. url. PRVACINA: Danes zaprto. KANAL: Danes zaprto. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Golid je dane6 ves dan in ponoči dežurna lekarna CRISTOFO-LETTI, na Travniku 14, tel. 29-72. V TRŽIČU V Tržiču je danes ves dan in ponoči dežurna lekarna «AL REDEN-TORE«, Ul. F.lii Ross?.TI, tel. 72340. Prizori $ partizanskih prireditev 1. maja v krajih na Goriškem Pred spomenikom padlim partizanom v Doberdobu so priložnostne pesmi recitirali otroci slovenske osnovne šole v Doberdobu Na Vrhu je ob prihodu mladinske štafete govoril domači dijak Lucijan Cemic. Okrog njega so se zbrali številni mladinci. Na Vrhu so domačini postavili slavolok in so se zato še posebno izkazali Pred ploščo padlima partizanoma Njegovanu Mozetiču in Vladimiru Santiniju so venec položili tudi bivši člani VOS, Mozetičevi tovariši i Skupina mladih članov športnega društva »Juventina* iz Štandreža ob postanku štafete na glavnem goriškem pokopališču. Na sliki so športniki Plesničar, Corva, Marvin, Nanut (s štafetno palico v roki), Bratovič ln Lutman Dijakinja Nadja Gergoiet je na goriškem gradu recitirala pesem »Osvoboditev* 11111111111111 iiniiiimiiiii iiii iiiiiiiiiiiiiiiii m i!rNuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii„ini|||l||||| Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POHUKfc V tednu od 26. aprila do 2. maja se je v Gorici rodilo 29 otrok, umrlo je 12 oseb, poročilo se je 6 parov in 7 so jih oklicali. ROJSTVA: Valentina Nlcolotti. Edi Cociancig, Roberto Tomasinsig, Sergio Iannazzo, Angelo De Simone, Silvia Bartol«, ti, Massimo Zanet, Andrea Lupo, Beatirice Pe-coraro, Massimo Devetri, Luca Furlani, Massimiiiano Fabbiro, Carla, Gratton, Sergio Marchetti, Al- berto Parco, Rosetta Oagnolin, Francesco Intini, Massimiiiano Fab-bro, Irena Polacco, Costamza Ru- sca, Fabdo Delbdanco, Lords Zon- chi, Ferfoglia Robi, Aiessandro Goretti, Cosimo GlLvieri, Massimo Pituelli, Roberta Valdemarin, Atles-sia Zotti in Marco Zuccolotto. UMRLI: upokojenec 74-letni Michele Mare; upokojenka 89-Ietna Olga Sedevcdc; upokojenka 80-letna Lucda Mimussd vd. Goruppd; upokojenec 74-letni Ciro Scuoto; 77-lelina Amelia Galupin; gospodinja 81-letaa Terezija Nanut vd. Tomšič; invalid 58 letni Antonio Grise- tig; 80-letna Francesca Battestin vd. Miani; upokojenec 63-lotni Tar-cisjo Rocco; upokojenka 601e(na Pderima Furlani; 71-Lefcnd Francesco Iust in 75-ietna Tranquilla Tonetti. POROKE: mehanik Aurelio Fi-gallo in delavka Arturina Mane-ghini; uradnik Feirpuccno Brigan-tan in učiteljica Jeanette Mc Ken-zie; geometer Beppino Zanotto in uradnica Liliana Kodermac; mesar Bruno Scanel in delavka Bruna Mo-setifci; elektromeliam k Vojko Vončina in uradnica Miryam Vida; u-radnik Maurizio Cecoaroni in uradnica Mariaelisabetta Gergoiet. OKLICI: finančni stražnik Dome-nico Cagliari in blagajničarka Albina Pinosa; prodajalec Zdenko Ožbot in frizerka Giuseppina Perl; trgovec Gianni Leoni in gospodinja Nadia Pisani; finančni stražnik Francesco Le Porta in ii-skarisa Maria Luisa Zorzenon; šofer Mario Klanjšček in gospodinj* Majda Mikluš; mehanik Saverio Glessi in delavka Giovamna Silvestri; mehanik Guerrino Bressan in uradnica Franca Spessot 5. maja 1970 Po občinskih volitvah na Koroškem Koroški Slovenci odklanjajo «geto» V zadnjih treh mesecih so šli Korošci že trikrat na volišča. Zadnjič so šli 26. aprila, ko so imeli občinske volitve. Pri teh volitvah so se, kot smo že v nedeljo zabeležili, ponovno močno uveljavili socialisti, ki so dobili 122.452 glasov in s tem 51,5 odst. vseh glasov in si priborili absolutno večino v deželi. Koroški demokristjani, t.j. Oesterreichische Volkspartei je dobila 65.294 ali 27,3 odst. glasov, Freicheitliche Partei Oesterreichs je dobila 26.752 ali 11.2 odst. glasov, komunisti so dobili 3316, kar je nekaj manj kot poldrugi odstotek, razne druge liste pa so dobile v celoti 21.628 glasov ali skupno okoli 9 odst. glasov. Avstrijski socialisti so pri zadnjih volitvah pridobili kar 10.322 glasov, kar je 1,9 odst. več kot pri prejšnjih, demokristjani so povečali število glasov skoraj za 6000 ali za 1,9 odst., medtem ko sta FP in KP izgubili. Predolgo bi bilo naštevati glasove iz vseh krajev na Koroškem, koder žive tudi Slovenci, zato bomo navedli podatke iz pomembnejših krajev. (Socialistična stranka — SP, Volkspartei — VP, Freicheitliche Partei — FP, komunistična partija KP. Poleg števila glasov je število mandatov, v oklepaju prejšnji glasovi). MARIJA NA ZILJI- SP 716 - 7, VP 456 — 5, FP 99 — 1 (650 — 426 — 116). PODKLOŠTER: SP 2488 — 15, VP - 4, FP 202 — 1, KP 242 — I 5 - 630 — 215 - 300). SV. KOB V ROŽU: SP 1303 - 10, VP 806 — 6, KP 118 (SP 1097 — 9, VP 602 — 2, KP 210 — 1). BILČOVS: SP 436 — 6, Gemein- deliste 394 — 5 (SP 376 — 5, Ge-meindeliste 379 — 6). BISTRICA V ROŽU: SP 450 — 5, FP 33 — 0, imenska lista Franca Beguscha 124 — 1, imenska lista Semmelweiss 148 — 1, imenska lista Stefaner 343 — 5 (SP 619 — 7, Arbeitsgemeinschaft 311 — 3, imenska lista Begusch 155 — 1). GRABŠTANJ: SP 380 - 4, FP 78 — 0, imenska lista Deuischmann 874 — 9 (SP 443 — 4. VP 741 — 8, pp 93 __ KOTMARA VAS: SP 771 — 8, VP — 323 — 3, FP 61 — 0, Wahl-gemeinschaft — Volilna skupnost 88-0 (SP 683 - 7, VP 250 - 2, pp 47 _ o, imenska lista Liendl 97 — 1, Wahlgemeinschaft — Volilna squpnost 93 — 1). SVETNA VAS: SP 249 — 6, VP 110 - 2, FP 53 - 1, KP 28 - 0, imenska lista Miiller 34 — 0 (SP 150 - 3, VP 120 - 2, FP 40 - 1, KP 62 — 1, Kmečko delavska lista 105 — 2). ŠKOFIČE: SP 647 - 8, VP 217 — 2, Skupnost kmetov in delavcev 142 - 1 (SP 627 - 8, VP 173 - 2, KP 20 — 0, Skupnost kmetov in delavcev 105 — 1). ŠMARJETA V ROŽU: SP 229 -4, VP 348 — 6, Volilna skupnost 50 — 1, imenska lista Harter 16 — 0 (SP 261 - 5, VP 253 - 5, KP 37 _ o, Volilna skupnost 56 — 1). ŠT. TOMAŽ: SP 510 — 7, VP 291 — 3, FP 81 - 1 (SP 448 - 6, VP 295 — 4, FP 74 — 1). VETRINJ: SP 1315 — 11, VP 549 — 4 FP 269 — 4 (SP 1084 — 10, VP 593 - 5, FP 249 - 2). ŽIHPOLJE: SP 364 — 7, VP 251 — 4 FP 50 — 0 (SP 244 — 5, VP 235 - 4, FFP 114 - 2). ŽRELEC: SP 1171 - 9, FP 79 -0, Lista M. Rebernig 487 — 4 (SP 834 - 9, VP 348 — 3, FP 95 - 1). DOBRLA VAS: SP 1674 - 10, VP 937 _* 6, Volilna skupnost 231 —1 (SP 1411 - 10, VP 958 - 7, FP 93 — 0, Freie Wahlgemeinschaft 122 — 0). GALICIJA: SP 462 — 6, VP 422 — 5 (SP 441 - 7. VP 156 - 2. FP 47 — 0, Hedmatliste 115 — 1, Kmeč-ko-delavska zveza 76 — 1). GREBINJ: SP 414 — 4, VP 1148 — 12, FP 92 — 1 (SP 452 — 5, VP 942 - 10, FP 172 - 2). PLIBERK: SP 943 - 8, VP 683 — 5 FP 104 — 0, Občinska volilna skupnost 471 - 4 (SP 849 - 7, VP 699 — 6, FP 159 - 1, Delovna skupnost kmetov, delavcev in obrtnikov 415 — 3). ŠKOCIJAN: SP 979 - 9, VP 759 — 7 FP 100 — 0, Gospodarska lista 199 - 1 (SP 873 - 9, VP 619 — 6, FP 96 — 0, Gospodarska lista 201 — 2). VELIKOVEC: SP 1285 - 10, VP 775 - 6, FP 227 - 1 (SP 1067 - 9, VP 765 - 6, FP 328 - 2). ŽELEZNA KAPLA — BELA: SP 1489 - 13, VP 550 - 4, KP 77 - 0 (SP 1398 — 12, VP 614 — 5, KP 103 - 9). V zvezi z rezultati na volitvah je »Slovenski vestnik* iz Celovca ugotovil, da se volivci tudi na Koroškem usmerjajo k velikim strankam. O tem »Slovenski vestnik* piše- »Na dvojezičnem ozemlju položaj in razvoj nista bila drugačna. Tu vendar ima ta razvoj šo svoje posebno obeležje. Koroški Slovenci nočejo več biti zaprti v getu, nočejo ostati v izolaciji, marveč se želijo vključiti v družbeno življenje v državi, v kateri živijo in tam soodločati.....Iz tega spoznanja je Zveza slovenskih organizacij že v svojem prvem stališču do občinskih volitev jasno poudarila, da se integracijske težnje in želje po rešitvi iz izolacije tudi pred občinami niso zaustavile. Iz tega spoznanja smo zato tudi svarili pred zgolj nacionalnimi listami v občini in svetovali, kjer je to mogoče po dosedanjem zadržanju velikih strank do naših teženj, njihovo podporo, kjer pa to ni mogoče, formiranje takih list, ki bodo prekoračile nacionalno zaprtost in s svojim programom ter po kandidatih nagovorile vse občane. «Rezultati občinskih volitev so nam dali prav. Povsod tam namreč, kjer so se naše skupine že doslej znale vključiti v družbeno dogajanje in se povezati pri delu v občini z drugimi strankami in so na ta način vplivno soodločale v občini, povsod tam, so tudi pri teh volitvah žele lepe uspehe in napredovale.* ALBERT KLUN V soboto je v Kulturnem domu nastopil učiteljski zbor «Emil Adamič* iz Ljubljane ob 25-1 etniči obnovitve slov. šol na Tržaškem in Goriškem. Med drugimi je zbor pozdravil tudi Miro Prešel, ki je tudi povedal, kako je zbor nastal pred 45 leti v Trstu. MEDNARODNO SREČANJE BIVŠIH DEPORTIRANCEV Po 25 letih spet r Buchenvrald k obujanju žalostnih spominov V snežnem metežu podoživljanje nekdanjih razmer - Pred steklenimi omarami z orožjem in s spomini - Ponovitev prisege - Izročitev priznanj Ob 10. uri je 11. aprila dospela na obširno parkirišče v Bu-ohenvvaldu avtobusna karavana, ki sta jo pripravili skupina bivših jugoslovanskih deportirancev Zveze borcev in ANED iz Trsta. Pred rami so stale nekdanje vojašnice, v katerih so bili naši krvniki esesovci in so jih sedaj spremenili v okrepčevalnice, poštni in informacijski urad. Večina naših bivših deportirancev je tedaj bila prvič po 25 letih zopet na kraju, kjer so jih nekoč dolge mesece mučili. Sorodniki tistih, ki se iz tega kraja niso več vrniili, so se spontano zgrnili o-krog tistih deportirancev, ki so v najveoji meri spoznali življenje v taborišču. Med/tem ko smo stopah proti vhodu nekdanjega koncentracijskega taborišča, se je reka obiskovalcev neverjetno naglo večala. Avtobusi so nenehno prihajali, medtem ko so drugi ljudje prihajali z vlaki, ki so se ustavljali kakih sto metrov stran od parkirišča za avtobuse. Spoznavali smo francoske, nemške, avstrijske, poljske in druge deportirance, ki so se iz vse Evropa zbrali tam, zaradi zastavic, ki so jih nosii. Izračunali so, da je bilo v Buchenvvaldu tedaj kakih 150.000 oseb, kljub temu, da sta obisk taborišča ovirala oster veter in neprijeten snežni mefež. Mi iz Buchenvvalda smo taiko še enkrat podoživljali grozne zimske dneve na apelu. Odšli smo proti glavnemu stolpni, kjer je bila straža in kjer je vhod v taborišče z železnimi vrati z esesovskim napisom, ki opozarja: »Vsakomur svoje*. Tiste, ki so mi sledili, sem takoj opozoril na žalostno stavbo krematorija z značilnim dimnikom. Nato sem šel proti prostoru za dezinfekcijo, ki so ga spremenili v taboriščni zgodovinski muzej. V sobah so panoji in predmeti, ki spominjajo na mučenje in poniževanje, ki smo ga pretrpeli. Nismo imeli časa, da bi se ustavili pred vsako vitrino, ker nas je množica obiskovalcev porivala naprej. Zgodovina Buchenvvalda se je odvijala pred našimi očmi v svoji kruti realnosti. Šli smo na kraj, kjer je upodobljena »Mednarodna solidarnost taborišča*. ki se je v duhu gesla »Vsi za enega, eden za vse* bojevala proti esesovskim zločinom. Končno smo prišli pred vitrine, v katerih so razstavljene lahka brzo-streka in puške, ki smo jih u-kradli esesovcem in jih na skrivaj namestili v taborišču, primitivne ročne bombe, bajoneti in noži, ki so jih sami deportiranci izdelali in s katerimi so izvedli upor v taborišču, pri katerem je bilo osvobojenih 21.000 deportirancev, ki so se rešili pred neizogibnim pokolom. Na obrazu nekaterih tovarišev, ki so sodelovali pri tem neenakem boju, je stekla solza, kljub temu pa so ponosno razlagali tistim, ki so jim stali v bližini, da so osvobodili taborišče dva dni pred prihodom ameriške vojske z gene-ra'om Pattonom na čelu. V tržaški skupini je bilo šest bivših aktivistov in borcev, ki so sodelovali v aprilski epopeji pred 25. leti: 4 Slovenci in 2 Italijana. leju, ki je posvečen tajniku nemške KP Thaeimanu, katerega so v tabdrišču ustrelili m ga zažgali krematorijski peči. Medtem ko smo čakali na prihod predstavnikov oblasti, ki naj bi začeli veliko zborovanje na nekdanjem Ape platzu, so nekateri tovariši želeli videti še enkrat mesto, na katerem so stale njihove barake. Na mestu teh so sedaj oštevilčeni kamni in žal ni bito mogoče hoditi po vsem taborišču, ker ga je pokrivala visoka snežna odeja. Ob enajstih so prišli predstav- niki oblasti; predsednik mednarodnega komiteja taborišča, Francoz Paul Marcel je začel zborovanje. Zvočniki so oddajah pozdrave raznih delegacij v jezikih vseh narodnostnih skupnosti, ki so živele v taborišču. Ponavljali so prisego, dia se bodo vedno bojevali, da bi nikoii več ne bito takih taborišč smrti po svetu in da si bodo prizadevali doseči mir, ki je tako potreben za napredek vseh narodov. Opoldne so se tržaški in gori-ški Slovenci pridružili jugoslovanski skupini: skupina 300 06eb, Pred nocojšnjim solističnim koncertom Neva Merlak-Corradova ... _.... . ’ Vojko Cesar Daniele Zanettovich Za zaključek sezone je Glasbena matica pripravila intimen solistični koncert s sodelovanjem naših koncertantov basista Ivana Sancina, fagotista Vojka Cesarja, pianistke Neve Merlak-Corrado ter pianista in skladatelja Daniela Za-nettovicha, enega izmed obetajočih mladih tržaških glasbenikov. Pestro sestavljen spored obsega poleg vrste opernih arij, samospevov in črnskih duhovnih pesmi, še nekatere zanimive skladbe za fagot :Saint-Saensovo Sonato, Lantie-rovo Danse bouffonne ter za zaključek Zanettovichevo Sonato v h-molu. Ivan Sancin, Vojko Cesar in Neva Merlak-Corrado so že dobri Obisk smo zaključili v Maivzo- ..................................................................................................................... Z energično potezo se boste izma- OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne spreminjajte svojih ciljev. Upoštevajte svoje živčno stanje. BIK (od 21.4. do 20.5.) Manjša razočaranja. Skušajte jih premagati. Pazite, da bi spričo ljubosumnosti ne storili kakšne napake. DVOJČKA (od 21.5. do 22 6.) Neka novost v okviru vaših poslovnih odgovornosti. Deležni boste velike družinske sreče. RAK (od 22.6. do 22.7.) Sprejmite brez bojazni nove naloge. Le neki dogodek bi utegnil spremeniti način vašega življenja. LEV (od 23.7. do 22.8.) Posvetite se danes manjšim praktičnim pro- blemom. Manjša neprijetnost v dru žini. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Pričakujte nekatera manjša poklicna nasprotovanja. Nastopil je ugoden trenutek, ki ga lahko izkoristite. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Nakazuje se vam uspeh tudi v nekem novem poslu. Prijetna družba vas bo pritegnila. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) zah iz neprijetnega položaja. Vesel večer. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Uveljavili boste svoje poglede. Več spretnosti v uravnavanju družinskih zadev. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Odlično razpoloženje, ki bo prineslo zaželene uspehe. Bodite bolj popustljivi do ljubljene osebe. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Pogumno se lotite tekmecev. Delali boste načrte za letošnje počitnice. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vaša sposobnost bo zalegla več kot tuja praksa. Prijetno vzdušje v novi družbi. Ivan Sancin znanci našega koncertnega občinstva, saj jih pogosto srečujemo na koncertnem odru. Prvič pa se nam bo predstainl Daniele Zanettovich kot pianist in avtor Sonate za fagot in klavir. Zanettovich se udejstvuje kot skladatelj, pianist, timpanist in dirigent orkestra. Klavir je študiral na konservatoriju Tartini s prof. Dariom De Roso in diplomiral z odlično oceno; diplomiral je tudi iz tolkal (pavke in ostala tolkala) pod vodstvom prof. L. Azzoparda. Študiral je kompozicijo s prof. Viozzijem ter dosegel diplomo tudi kot zborovski dirigent. Leta 1963 je prejel na tekmovanju pianistov v La Spezii prvo nagrado kot gojenec tržaškega konservatorija. U-dejstvuje se redno na področju koncertnega življenja predvsem kot pianist in koncertni spremljevalec. Kot skladatelj je dosegel lepa priznanja na mednarodnih natečahh v Vercelliju; leta 1969 je prejel drugo nagrado na natečaju «R. Zandonai» v Roveretu. Njegove skladbe, tako simfonične kakor komorne, često izvajajo v Italiji in v tujini ter jih glasbeni kritiki ugodno ocenjujejo. Številne Zanettovicheve skladbe je posnela RAI, jugoslovanska RTV in radio Monteceneri. Velik del njegove glasbene ustvarjalnosti je posvečen pihalnim inštrumentom. Od leta 1968 dalje poučuje v glasbenem liceju Tomadini v Vidmu. Brezpogojna kapitulacija Nemcev 7. maja 1945 v Ilirski Bistrici med katerimi so bili bivši deportiranci, sorociniiri izginulih na čelu zastava mladinske delovne brigade iz Varoša, ki je hotela poudariti vez med starim in novim rodom, tem je sledilo 12 vencev, je odšla proti spomenikom. Tu so že prej položile svoje vence delegacije ANED, ANPI in CVL. Žalostni sprevod, v katerem so bili vsi ganjeni, je stopil na obširni prostor, kjer spomeniki govorijo o žrtvah nacistov, stopal je po stopnišču Rdeče ceste, ob kateri šest velikih marmornatih reliefov spominja na trpljenje v lagerju. Sprevod je obhodil prve velilke skupne grobove, napotil se je po Cesti narodov med spomeniki, ki govorijo o mrtvih vseh narodnosti. Medtem ko so polagali vence k jugoslovanskemu spomeniku, so navzoči začeli peti «Pesem o padlem tovarišu* in »Internacionalo*. Sprevod je končno šel po stopnišču Bele ceste proti »Svobodi*, za trenutek se je ustavil pred bronastim kipom, ki spominja na osvoboditev taborišča, nato je stopil v veliki Monumentalni stolp, kjer je grob Neznanega deportiranca in kjer hranijo žare z zemljo ostalih taborišč smrti in nekaterih mest, kot Kragujevca in Marzabotta. Medtem ko smo polagali še zadnji venec, je nad nami zadonel Spominski zvon, ki zadoni žrtvam v spomin le trikrat na leto: na dan mrtvih, ob dnevu mirovne pogodbe in na dan osvoboditve taborišča. S svojimi žalostnimi spomini smo se vrnili v avtobuse. Medtem ko je ena skupina odšla v koncentracijsko taborišče Dora, smo se ostali napetih v VVedmar, kjer smo se mogi okrepčati v »Ruski hiši*. Ob 15,15 je tovariš Sime Martinjak vstal, prosil za besedo in pozorno pogledal na uro. Vsi so utihnili v dvorani, le močan Martinjakov glas je zadonel: »Tovariši, spomnite se, da smo se pred 25 leti prav v tem trenutku osvobodili*. Vse nas je pretreslo. Po kratkem obisku zgodovinskega in kulturnega mesta Weimar, smo se vsi zbrali v veliki dvora-ni-okrepčevalnioi cvetličnega razstavišča v Erfurtu, kjer nas je že pričakovala večerja. Ob 20. so v dvorano prišle narodne delegacije, ki jih je povabila jugoslovanska skupina iz Buchenwal-da. Tovariš Filipčič, poslanec in 61an komiteja te skupine, je po kratkem govoru izročil v imenu jugoslovanskih deportirancev iz Buchenvvalda diplomo, spominsko plaketo v spomin na obletnico o-svoboditve in knjigo »Borci za bodečo žico*, ki jo je hrvaška založba ZZBJ pred kratkim izdala in govori o boju Jugoslovanov (v prvi knjigi) v Mednarodnem odporniškem gibanju v Buchenvvaldu, vsem tistim, ki so jim pomagali do svobode v duhu mednarodne solidarnosti in skupnega boja. Ta priznanja so izročili 9 nemškim tovarišem, 4 Avstrijcem, 2 Francozoma, 1 Čehu in italijanskima tovarišema Domenicu Ciufo-liju in Renatu Bertoldniju. Tržaški in goriški Italijani, ki so bili aeto ponosni na tako priznanje, so takoj obkolili Renata Bertoli-ttija, ki ga je tedaj 15-letni Lu-oiano Bossd imenoval z ilegalnim imenom »Papa Sarpi*. Bertodini je bil s tem imenom znan kot protifašistični voditelj, komandir 12 mednarodne brigade »Garibaldi* v Španiji in poveljnik odporniške italijanske skupine, ki je z jugoslovansko skupino osvobodila Buchenvrald. Svečanost se je zaključila s kratkim govorom prof. VValterja Bartola, podpredsednika Mednarodnega komiteja v Buchenvvaldu in z zdravico neminljivega bratstva bivših deportirancev in miru med narodi, medtem ko so navzoči zapeli brniško pesem «Da nam živi, živi. rad*. MARKO BOR Od 29. aprila do 1. maja so naše enote zoževale obroč Okrog taktično obkoljenega sovražnika, že 29. zvečer je 1. brigada 26. divizije dosegla položaje na 2 km pred Klano, 3. prekomorska brigada pa je ponovno osvojila Plesišče, 12. brigada pa Široki rt. Dne 30. aprila je 13. divizija osvobodila Podgrad in Jelsane ter Kracamo in Sušak, medtem ko je 1. brigada 26. divizije popolnoma očistila Klano. Na fronti 19. divizije so bile zelo ostre borbe, vendar- brez večjega uspeha, razen da je ena brigada te divizije vdrla čez Recimo na Reko. Dne 1. maja je vrhovni komandant jugozahoda ukazal 97. nen* škernu korpusu, da se prebije čez Ilirsko Bistrico in Postojno v okolico Ljubljane. Tega dne se je zbrala 26. divizija s 3. prekomorsko in 12. brigado ter ostalimi enotami na prostoru Ilirske Bistrice, Vrbovega, Dcnjega in Gornjega Zemona, naslednjega dne pa je divizija šla v naipad desno in levo od glavne ceste, ki pelje na Reko. 3. prekomorska brigada je napadala v smeri V. Bukovica — V. Brdo — Gradima — Šapjame in 12. brigada v smeri N. vas — Sv. Katarina — Rupa — Lipa in osvobodila šapja-ne, 12. brigada pa Rupo ter križišče cest za Ljubljano in Trst. Ves ta dan, 2. maja, je bil sovražnik zelo aktiven na fronti 9. in 19. divizije, a z artilerijo je obstreljeval okolico Jelenja im Dvornik. Slišati je bilo tudi močne detonacije in videti 'je bilo visok dim, ker je sovražnik uničeval naprave v reški luki. Iz tega se je dalo sklepati, da sovražnik za pušča Reko. Res je štab 97. nemškega korpusa ukazal preboj smeri Ilirske Bistrice in Postojne s 188. gorsko divizijo in borbeno skupimo «Rajmdl» v prvem ešelo-nu, v drugem pa z 237. divizijo z borbeno skupino «Fiume» in 903. polkom 188. nemške divizije, ki je držal poležale južno od Klane in je bila prejšnji dan podrejena 237. diviziji. Dne 3. maja zjutraj je začela napadati 188. nemška divizija. Prebila se je med 3. in 12. brigado 25. divizije, prodrla v Rupo im Jelšane, obenem pa prisilila tudi enote 13. divizije, da se nekoliko umaknejo. Na fronti 19. divizije se je začela 237. nemška divizija z borbeno skupino «Fiume» pomoči umikati, 3. maja je naša 19. divizija, ki je zasledovala sovražnika, naletela le na slab odpor in je 3. maja osvobodila Reko. Z dvema bataljonoma je "podila sovražnika čez Kastaiv in Permane ter je bila zadržana šele na železniški postaji Šapjane. , Da bi sovražniku onemogočil proboj iz obroča, je štab 4. ar rnade poslal iz okolice Trsta dve brigadi 43. divizije na prostor o-krog Obrova, na cesti Podgrad — Kozina, en bataljon tankov proti Ilirski Bistrici, drugi pa proti Podgradu. Pozneje je pritegnil k Ilir ski Bistrici še 8. divizijo ter 1 dalmatinsko proletarsko brigado, ki je držala fronto pri Klani ter zapirala smer proti Zabičam. Čeprav je bil obroč okoli sovražnika dobro stisnjen, je sovražniku vendarle ponoči med 3. in majem uspe’o prebiti se med Ilirsko Bistrico in vasjo Veliko Brdo in osvojiti Prem, na drugi strani pa je pri vasii D. Zemon prebrodil reko Reko in zjutraj 4. maja zavzel Sv. Ahacij, s katerega mogoče nadzorovati prostor južno od Ilirske Bistrice, vendar ga je 12. brigada s pomočjo bataljonov 3. prekomorske brigade, okreplje na s 4. bataljonom tankovske brigade, potisnila na drugo stran reke Reke. Ves 5. maj so trajali ogorčeni boji okrog Ilirske Bistrice. Po silovitih spopadih je sovražnik osvojil Goli vrh, ki ga je pozneje ponovno zavzela 1. brigada 26. divizije, in tudi Gabrovec, v zgodnjih popoldanskih urah pa ponovno Sv. Ahacij, pred večerom pa je sovražnik z velikimi izgubami, ki mu jih je prizadejala naša artilerija in vse naše enote, angažirane v boju, vdrl v Ilirsko Bistrico. Ponoči so bile enote 26. divizije, ki so se že nepretrgoma bojevale, premeščene na Pivko in so pred- Vllllll>ll1lllllllllll*l>>l>>>*la*IIlllia,a,ll,l,,1lia,,tl,l,llllB IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Marioni in Maioli v Tribbiu Za sodobno a bolj oblikovno likovno umetnost dojemajoče obiskovalce galerije Tribbio, je ta galerija pred nedavnim priredila razstavo grafik dveh netržaških slikarjev Mario Marioni je iz Milana, kjer se je izučil mojstrskega jedkanja pri očetu Federicu, skozi čigar šolo je šlo mnogo milanskih umetnikov. Od leta 1952 naprej slikar posebno pogostokrat nastopa na skupnih razstavah v Švici. Tam in tudi doma je zasluženo prejel že nekaj nagrad. Mariom je pesniško nežen pripovednik sanj in preprostega življenja. Je tudi znan ilustrator knjig. Da je pri tem umetniško zelo zahteven, pričajo tu akvatintno obogatene in rahlo obarvane ujedanke, pr.rejene za okras knjige Milanski tatovi*, ki jo je spisa} tiero Chia-ro. S poudarjenim obsenčenjem v akvatinti izjedkanih ploskev učinkujejo ti in drugi kakovostno zasnovani listi zelo slikarsko, vsebinsko pa zagonetno privlačno. Jasnejši in odločnejši v obrisni izvedbi so tiski mlajšega Enrica Majolija, ki je v sedmih letih od svoje prve lastne razstave priredil že celo vrsto drugih v Rimu, Milanu in Parizu ter v Rovenni. Majoli je odličen risar. V barvno-živahnih litografijah ter črno-belo izvedenih ujedankah upodablja pristno življenjsko radost v naravni spoznavnosti prvinsko osnovnih likov stvarstva. Zadostujeta mu ponekod le cvet in školjka, rak in sončnica v rokah ali ob obrazu mladih žensk, da ustvari pravo umetnino v različnosti postopka tiska. A njegovi listi so kljub temu zelo sodobno občuteni, brez tiste bahave likovne naprednosti nekaterih modernih grafikov, ki nam je bolj uganka in skrivalnica njih domnevnega mojstrstva. MILKO BAMBIČ stavijaie armadno rezervo. _ Dne 6. maja je bil sovražna preveč izčrpan in je prenehal napadati naše enote, ki so prešle * splošen napad. Od severa sta napadali 8. divizija od Prema nri Smrje in Zarečje, 7. divizija pa J6 napadala od smeri šimbdlje. Napad 8. divizije je bil podprt, z močnim ognjem petih artilerijskih »j viziomov, 7. diviziji pa je pomagal 4. tankovski bataljon. Od zahoo* sta napadala 1. brigada 13. divizije in 10. brigada 29. hercegovske divizije ob sodelovanju 2. tankovskega bataljona. Te enote 50 osvobodile Harije, medtem pa f sovražnik prisilil naše enote, ® se umaknejo iz Staroda, Veikeg? Brda. Od vzhoda je Nemce p®*’ la 13. divizija do Gornjega Zen)? na, osvobodila je Zabiče, ni P pa več mogla napasita v Vrbov® ker je zmanjkalo streliva. 19. (*' vizija ob sodelovanju treh divi®? nov artilerije je osvojila sovrpB kove položaje južno od Šaipj* prišla v Rupo in Gradino in P® dila sovražnika k Ilirski Bistrih Pod silovitim navzkrižnim ognje® naše artilerije in vseh enot na*e armade, fizično in moralno pan, je zaprosil sovražnik zvec®’ za premirje in razgovore zaM® kapitulacije. Pogajal se je štab * korpusa in 7. maja zjutraj F ' lirski Bistrici podpisal general laijtoan-t HOSLIN, namestnik ** PKKJKIJ SMO TECNOSINTESI. Notiziario mensile di informazioni industriali per giomaUsti A cura delTUfficio stampa della Montecatini Edison. IL COMPAGNO LUIGI LONGO. I Comunisti, anno VI, 1 maržo 1970. CENTRO INTERNAZIONALE RI-CERCHE STRUTTURE AMBIEN-TALI »PIO MANZU’*. Proposte metodologiche per Tinterazione di strutture umane, tecnologiche e industriali. namestnik ra" njenega komandanta nemškega armadnega korpusa, generala sitih trup KUBLERJA — kap*? lacijo. Ker ni bilo mogoče tak® obvestiti vseh enot o premirju, j* se boji prenehali šele opoldne, *■ p-av je še popoldne trdil načel® štaba nemškega korpusa, da ®jr ni uspelo obvestiti vseh mahi®? oddaljenih enot. Vdalo se je mož s poveljstvi in vso oboro®'' jo, tehniko in opremo. Tako J* končal nemški 97. armadni korpi* ki bi moral brezpogojno braF Reko, medtem ko so nemške..e®?” te v Italiji prene-hale z boji ® pred osmimi dnevi. Tak odpor t«P korpusa na stari jugoslovaos*? italijanski meji se da razlagati • mo s tem, da so Nemci hoteli prečiti našo osvoboditev Trsta, sicer pred zavezniki in tudi F, slabšati naše odnose z njinti-dobni postopku tedaj niso bili re°* tudi na drugih frontah. . Tržaška operacija, katere je bila tudi reška bitka, je buaF ocenah naj višjih vojaških stw*r? njakov pravi šolski primer sotkjjj ne operacije, izvršene v najte^r pogojih — pogojih fortifikah£ stalnega tipa na planinskem nu. Treba je bilo namreč P"-®?? črto, ki jo je fašistična gradila mnoga leta, in prav j obkrožiti in ujeti nemški ni korpus. Tega pa ne bi izvršiti nobega neorganizirana'^ sika. Tak uspeh je mogla d®6^, samo vojska organizirana P° > dobnih načelih in z velikimi "L, škimii izkušnjami ter visokiim ralndmi kvalitetami. Nekdanjim borcem 4. arrn* ki so sodelovali v osvobodit® ^ venskega primorja in Istre s**5jj z ostalimi enotami NOVJ, je zlasti v spominu prisrčen ki jim ga je priredilo Pri.nl0S' ljudstvo, še zlasti pa so brli J> ^ L'ii vi rrizori ko so se svojv domačini srečevali z borci armade, med katermi je tN°. liiko primorskih Slovencev in skih Hrvatov, ki so se bili J čnlii v NOB ter preko baze v Bariju prispeli s prekom®j mi brigadami v domovino. večina se je borila v 8. dalm® a skem korpusu, ki je bil P021 vključen v 4. armado JA. (Konec) (Nadaljevanje na 6. strani) TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne: 11.50 Pianist Cas-sano; 12.00 Pratika; 12.15 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 18.50 The Ven-tures; 19.00 Otroci pojo; 19.10 A. Budal o sebi in svojem delu; 19.25 Jazz; 19.45 Zborovsko petje; 20.00 Šport; 20.35 Menotti: »La me-diums; 21.00 Pogled za kulise; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 12.45 Tretja stran; 15.10 Juke box; 15.50 Istrske zgodbe; 16.00 Album za mladino. KOPER 6.30, 6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Otroški kotiček; 8.30 Operne arije; 9.00 Glasbeni tris; 10.05 Prisluhnimo jim; 10.30 Orkester Kostelanetz; 11.00 Prijetna glasba; 11.30 Ansambel Mottolo; 11.45 Glasba in pesem; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.05 Jugoslavija v svetu; 15.30 Melodije; 16.20 Pojp P. Di-mitrijevič; 16.30 Program za mladino; 17.10 Pevec dneva; 17.30 Godalni orkester; 18.00 Tretja stran; 18.30 Serenade; 19.00 Poje I. Ja-netti; 19.30 Prenos RL; 22.10 Motivi za vsakogar. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 12.10 Kontrapunkt; 12.38 Ljudje in dogodki; 13.15 in 17.45 Plošča za poletje; 14.16 Popoldanski spored; 16.00 Program za naj- TOREK, 5. MAJA 1970 mlajše; 16.20 Spored za mladino; 18.00 Dogodki in ljudje; 18.20 Popevke; 19.05 Plošče; 22.20 Mozartova operna glasba. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 9.00, 10.15, 16.05 Plošča za poletje; 9.40 Orkester; 10.00 Radijska priredba; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 »Posebni dopisnik*; 14.00 in 16.50 Zakaj in kako?; 15.03 Poljudna enciklopedija; 17.35 Enotni razred; 17.55 Glasbeni aperitiv; 19.05 Program s S. Endrigom; 20.15 Glasbeni kvizi; 22.10 Srečanje z Mozartom; 22.43 Radijska priredba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Sodobna ital. glasba; 11.45 Baročne sonate; 12.20 Donizettijeva »Lu-crezia Borgia*; 14.00 Skladbe za pihala; 14.30 Plošče resne glasbe; 15.30 Simf. koncert; 17.10 Angleščina; 17.40 Jazz; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Anketa o umobolnicah; 19.15 Beethoven, Kvarteti za godala. filodifuzija 8.00 Koncert za začetek; 8.45 Malipierova Peta simfonija; 9.00 Chopinov Nokturno, opus 37; 9.30 Sodobna ital glasba; 10.00 Beethovnov Trio, opus 11; 12.00 Mu sorgski; 12.30 Operna glasba; 13.30 Portret avtorja; 14.00 Schuberta va Sonata 137. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10.00. 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Na današnji dan; 7.15 Inform. oddaja; 8.04 Operna matineja; 9.05 Radijska šola; 9.35 Ansambel Geisler; 9.45 Slov. narodne; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Starejša in novejša glasba; & ■ Kmetijski nasveti; 12.40 Od v , do vasi; 13.30 Priporočajo vaifl-_| 14.05 Glasba mladih; 14.25 P^. orkester; 14.40 «Na poti s kitar® ’ 15.40 Iz Galupijevega «Podežeti* ga filozofa*; 16.00 Vsak dan vas; 17.05 Koncert simf. orkefri RTV; 18.00 Aktualnosti; 18.1® . torek na svidenje!; 18.45 Sodo®? medicina; 19.00 Lahko noč, ci!; 19.10 Obvestila; 20.00 je; 20.30 G. Strniša; San*£S 2130 Orkestralna glasba; Jug. glasba; 23.05 O. Tumanj*!!! Pesmi; 23.15 Popevke; 23.40 t, kester Strasser. ITAL. TELEVIZIJA 9.30 Šola; 12.30 Proračun v žini; 13.00 Risani filmi; Pj4; Dnevnik; 15.00 Ponovitev 17.00 Spored za najmlajše; l"b 1'nevnik; 17.45 Program za ^ dino; 18.45 Nabožna oddaja; Kako se hranimo?; 19.35 Sp® 20.30 Dnevnik; 21.00 Piraude'1" «Sei personaggi in cerca d’®11 ie»; 23.15 Dnevnik. II KANAL 19 00 Nemščina; 21.0. Dne'1®^ 21.15 «Persone»; 22.00 «Po»e“ 0 oddaja*; 23.00 Sodobno zdrav®1 JUG. TELEVIZIJA 9.35, 14.45 TV v šoli; 10.40. I5'-Ruščina; 11.00 Splošna izobr»?-Chopin; 15.55 TV Vrtec; 16.10 j?, gleščina; 17.45 M. Šusmelj: b* na trgu; 18.00 Risanka; 18.1® ji;i zomik; 1830 Folklorna skuP j(i »Tine Rožanc*; 19.05 Prvi v šolo; 19.25 Iz sveta oblikov®™,, 19.42 Pravilnost besed v tekstu; 20.00 TV dnevnik; J $ .Nesreča’, ameriški film, sle®' ^ let slovenske poročila. glasbe, na 1970 V / kražnik lal na-•ešle « ita na-va čel . pa j« e. Na-z moč-kih * omaga1 zahoča 3. divi-rcegov-2. tan-lote s° P3 j? >te, na 'eikega e po®' Zen«-ni P Vrbov«. 19. * divia«' civraž«*' Saipjao. in P* Bistrin1, ognje® ot na* ”JS zal*® štab 4 ad general-rnk £ rega ^ ala fi* ka# ■e tak«! jirju, f dne, & načel«'* da f. manjši je 1?.^ »orožiha Pako J* katW| bra®11 ške en«; boji * por tež* ovaiisl®’ >tek Pl ['reta, * ttidi P ird.L >ili re®11 iere *} J bila^ strok* t sod* em ^ a H»*5 >1 »«j f3d> rt, s« 'mi.vg kima ® b®fS SVOJ«? I zi 2*5 dalfflj poz*1 .: 12-5 )d vaS! vam--; Ples® 2S£ Sfv !&* Č. otp Melod; 'm0Sl5 ianjkx .40 01 i 9 m < -s •& <*z ravstv A Jugoslovanska nogometna prvenstva 1. ZVEZNA LIGA Izidi Hajduk - Dinamo 0:1 Hadnieki (N) - Željezničar 1:1 Partizan - Vardar 1:0 Sloboda - Velež 1:1 Radnički (K) - Bor 3:1 vojvodina Beograd 2:1 Olimpija - Čelik 2:0 Zagreb - Maribor 3:0 Lestvica 25 17 2 0 zvezda “fljezničar Velež Oinamo »»grad Partizan Hajduk Sloboda Hadnički (N) Jerajevo Bor Vojvodina Maribor Hadnički (K) Ceiik Vardar ^Harpija (-3) Zagreb 6 54:27 36 26 13 8 5 43:27 34 26 13 8 5 48:35 34 26 12 10 4 39:21 34 26 11 9 6 44:26 31 26 10 11 5 25:21 21 26 12 4 10 35:25 28 26 9 9 8 27:27 27 26 10 6 10 27:27 26 25 26 26 26 26 7 10 8 22:24 24 4 14 7 26:32 24 7 9 10 29:35 23 9 5 12 26:39 23 8 4 14 27:34 20 26 6 8 12 25:39 20 26 8 4 14 19:34 20 26 7 4 15 28:44 15 26 3 7 16 16:43 13 Prihodnje kolo Zagreb - Hajduk, Maribor - Sa-vV?> c- zvezda - Olimpija, Čelik 1 vojvodina, Beograd - Radnički, S°r - Sloboda, Velež - Partizan, atdar - Radnički (N), željezničar • Omamo. 2. LIGA - ZAHOD ,, Izidi Varteks - BSK 2:2 Orijent - Karlovac 0:0 Metalac - Ljubljana 3:1 železničar - Split 2:3 lokomotiva - Jedinstvo 0:1 Svetlik - Rudar 0:1 čadar - Trešnjevka 2:1 ^ac - Rijeka 1:2 Lestvica :a 24 17 4 3 64:22 38 ‘C 24 14 2 8 40:23 30 24 14 2 8 37:30 30 24 11 7 6 28:21 29 24 10 7 7 39:43 27 24 11 1 12 31:30 23 24 9 5 10 26:33 23 24 8 6 10 35:33 22 24 8 6 10 35:33 22 24 7 6 11 33:40 20 24 9 2 11 24:32 20 24 7 5 12 26:40 19 24 6 6 12 21:33 18 24 7 3 14 32:46 17 24 5 6 13 17:47 16 24 2 6 16 20:52 10 Hijek; Hrijent Harlovac Rudar Metalac [rešnjevka ®dmstvo janičar Vjrteks Šibenik It1«™ lokomotiva „ Prihodnje kolo w°orac - Varteks, Rijeka - Zadar, .^ojevka - Šibenik, Rudar - Lo-- jhotiva, Jedinstvo - Železničar, V , - Metalac, Ljubljana - Orient, oarlovac - BSK. slovenska liga v Izidi Rovinar - Slavija “Voboda - N. Gorica Ilirija Lestvica 0:2 6:3 1:5 V 2. AMATERSKI NOGOMETNI LIGI Vesna na kvalifikacije Moštvo Brega izpadlo Tudi Juventina mora zapustiti to ligo ■ Tekma z Libertasom prekinjena zaradi izgredov Nafta Mura ^£da Nafta Uoia SNnij Sudar 5?vinar pNja fca Go ^rava Navija j-Gelje-Kladivar - Svoboda, Izola . /a. Slavija - Rudar, N. Gorica K^va. Nafta - Aluminij, Ilirija - A CONSKA LIGA Izidi 1:0 4:0 0:1 15 9 3 3 39.13 21 15 8 4 3 29:14 20 16 6 6 4 27:24 18 15 7 4 4 20:17 18 14 6 5 3 25:17 17 15 4 9 2 22:18 17 16 4 7 5 27:31 17 16 3 9 4 16:20 15 14 3 5 6 12:23 11 ca 15 4 2 9 13:30 10 15 1 8 6 19:30 9 16 3 3 10 13:24 9 Prihodnje kolo *aHODN p^astnik - Zagorje rimorje . lth SnJar - Sava »Sl Sava Le,^e Lestvica 15 9 5 1 37:11 23 15 9 4 2 48:14 22 15 8 5 2 28:16 21 15 6 4 5 27:25 lfi 15 5 5 5 28:18 15 15 6 2 7 25:23 14 15 6 2 7 25:23 14 15 5 4 6 28:36 14 15 5 3 7 18:42 13 15 3 5 7 16:25 11 15 4 1 10 17:38 9 15 2 4 9 14:37 8 Prihodnje kolo 'ih i» ”?va - Primorje, Lesce - Adria, rje . Tolmin, LTH - Koper. Vesna - Rosandra 2:0 (1:0) Vesna je tudi v zadnjem kolu prvenstva osvojila obe točki in je tako potrdila svojo dobro formo. Križanom je zadostovala točka, da bi se lahko udeležili naknadnih tekem drugouvrščenih ekip za prestop v prvo kategorijo. Igralci Vesne so morda preveč čutili pomembnost tekme in zato niso prikazali dopadljive igre. Poleg tega je v obrambi manjkal standardni igralec Primi in to mesto je prevzel kapetan Barbiani. S to taktično razporeditvijo je Vesni skoraj docela manjkala «organizacija» na sredini igrišča, kajti Milič in Barbiani sta bila predaleč drug od drugega, da bi lahko urejevala igro svojih. Tudi gostje niso pokazali najboljše igre in tako je bila tekma precej nezanimiva in tehnično skromna. Obrambi sta v glavnem prevladovali in sta dobro zapirali prostore pred vrati in napadalci niso prišli do izraza. Vsekakor pa je bilo jasno, da drže Križani vajeti igre v svojih rokah, le da niso znali uveljaviti te svoje premoči. Sprednji napadalci so namreč imeli črn dan in so le redkokdaj zgradili lepšo akcijo za gol. Domačini so tako prišli do gola šele s prostim strelom. Manjkala je le minuta do konca prvega polčasa, ko so gostje zakrivili prekršek nad kriškim napadalcem. Prosti strel je izvedel mojster* Codemo, ki je s točno parabolo ukanil nasprotnega vratarja. V drugem polčasu so Križani lepo začeli: izpeljali so nekaj učinkovitih akcij. Igralci Rosandre pa so kmalu uredili svoje vrste in so u-spešno napadali. Vratar Rado Ten-ce je z dvema lepima posegoma preprečil gotova gola. V 15. min. pa je prišlo do preobrata. Kriški napadalci so izvedli protinapad, nasprotni branilec je padel na tla in je z roko namenoma prestregel žogo. Sodnik je povsem upravičeno dosodil enajstmetrovko, ki jo je Boris Milič tudi spremenil v gol. V izvajanju enajstmetrovk je Milič mojster in tudi tokrat ni zgrešil cilja. S tem zadetkom je bilo tekme praktično konec. Gostje so sicer ostreje odgovorili, toda Tence je bil vedno na mestu in je za vrnil vsak napad. Križani so tako zasluženo zmagali, čeprav niso igrali na običajni ravni. Najboljši v kriških vrstah so bili: Tence, Finotto, Barbiani in Milič. h. I. Llbertas - Juventina prek. Zadnja tekma letošnjega prvenstva se je slabo končala za štan-dreško enajsterico, ker je sodnik tekmo prekinil. V prvem polčasu so Siandrežci (čeprav so zadnji na lestvici) krepko napadali vodilno ekipo te skupine in so pripravili tudi dve prav lepi priložnosti za got. Tržačani so se morali ves 1. polčas braniti. V drugem polčasu se je tekma uravnovesila, Li-bertas pa je imel v igri več sreče in je po golem naključju prišel db gola. Vsekakor ga ni zaslužil, saj je igral trdo in izzivalno, a sodnik ga ni nikoli opomnil. Povod za prekinitev tekme je prišel v 25. min. 2 polčasa zaradi stalnih psovka in brc; končno pa je prišla še beseda «ščavo». Libertasova št. 8 je to besedo zabrusila Iviču Ferfolji in ta je na njo prvič odgovoril. Sodnik je stal točno na sredi med obema igralcema in je oba slišal, izključil pa je le Ferfoljo. Ta je pri tem zaradi žalitve zgubil razsodnost, prijel je sodnika za srajco in ga stresel. Sodnik je (smeje se) prekinil tekmo. Dosegel je, to, kar je hotel. Pri izhodu z igrišča je (morda najkorektnejši igralec Juventine) sreče, saj ga je med drugim rešila tudi prečka. Na končni lestvici imata zdaj Itala in Breg enako število 20 točk. Razmerje golov je pri Itali 27:33, pri Bregu pa le 17:33 in tako se bo morala zaradi slabše razlike od te lige letos posloviti brežan- ska enajsterica. » * * Tudi najmLajši nogometaši Brega so doživeli v nedeljo drva poraza: pri začetnikih jih je premagala ekipa Pio XH s 3:0, pri naraščajnikih pa Don Bosco z 1:0. NAMiim nnn Mihael Kodrič z obžalovanjem dejal Libertasov št. 13, da taka izzivanja in žaljivk^ ne sodijo v šport. Nagovorjeni pa ga je v odgovor s pestjo tako močno sunil v obraz, da je Kodriča zrušil in so ga morali odpeljati v bolnišnico za prvo pomoč. Ferfolja je res zgrešil, ker je zgrabil sodnika. Toda res je tudi, da se je v takem srečanju, polne, o udarcev in psovk težko zadržati. Zato se vprašamo: do kdaj bo trajalo tako stanje na naših igriščih’ D. R. Breg - SPI Isonzo 0:0 Vsi napori enajsterice Brega, da bi si priboril obstanek v 2. amaterski ligi so bili zaman. Srčno se je boril prav do zadnje tekme in ko je v nedeljo že kazalo, da mu bo neodločen izid zadostoval za dosego cilja, ki si ga je zastavil ob začetku prvenstva, je vest, da je tudi Itala izenačila proti Auri-sini (2:2), podrla vse upe Na slabem igrišču na Padričah so Brežani tudi v tej tekmi dali od sebe vse sile, da bi ohranili vsaj neodločen izid. Menili so namreč, da jim bo ta že zadostoval za rešitev pred izpadom. Zato so splavi* tudi zaigrali precej obrambno in so prepustili pobudo gostom. Ti so imeli zelo mlado ekipo, ki je dokazala, da je precej nevarnejša, kot je kazalo spočetka. Zato je kmalu nadkrilila Breg, pri katerem je prišlo v moštvu do precejšnjih sprememb. Namesto odsotnega Bassaneseja je igral Vat-ta, na njegovo mesto pa je vstopil Veljak. S tako postavo je Breg v prvem polčasu (predvsem po ?.a-slugi Ralze in Grahonje) še nekaj naredil, ko pa sta se ta dva utrudila je v drugem polčasu z naj-veojo težavo ubranil neodločen izid. Pri tem je imel tudi nekaj ............................................. V GORIŠKI ODBOJKARSKI PROMOCIJSKI LIGI Štandrežci premagali Dom NOGOMETNO PRVENSTVO 3. AMATERSKE LIGE Samo Primorje in Primorec zmagala Zarja, Vesna B, Devin in Union so ostali v tem kolu brez točk Jikoval predvsem v prvi polovici tek- Prosečani so izkoristili kot, v zmedi i •_1_/]nln 4/vn in nnn^ TTninrvmrimi tirati Kil 113 1171511 Primorje - Vesna B 2:0 (0:0) STRELCI: v 45. min. Pescatori (enajstmetrovka); v 60. min. Ver-ginella KOTI: 4:2 za Vesno SODNIK: Mistron (Trst). Pomladansko sonce je v nedeljo pozdravilo v Nabrežini tekmo Primorje — Vesna B. Čeprav ni šlo za tradicionalni spopad, saj je treba upoštevati, da moštvo Vesne B sestavljajo rezerve prvega moštva, ki igra v 2. amaterski ligi, se je zbralo ob robu igrišča lepo število navijačev. Odsotnim je lahko žal, da si niso ogledali tega lepega in borbenega srečanja. Že v začetku je kazalo, da bo bitka za točke ostra. Primorje je igralo brez Prašlja in Prestija na mmiinmmiiu»»«»»n»»»»»»»»|ll>lllll,1,m,lw,IMIllimilllllllllilll>l>>niimiimilllliminni,milimi111 Memorial I. K. Ferletiča Igralci goriškega Doma v Doberdobu najuspešnejši v Tekmovanje je lepo organiziralo SD Mladost V četrtek zvečer je bilo v Doberdobu, v prostorih PD Jezero, finalno tekmovanje turnirja, ki ga je ŠZ Mladost priredila v spomin I. K. Ferletiča. V finale so se uvrstila tri društva in sicer ŠD Dom, športni odsek PD Danica z Vrha ter ŠZ Mladost. ŠD Juventina je bilo izločeno že v kvalifikacijskem kolu. ŠD Dom je zasedlo vsa najboljša mesta ter si tako zasluženo priborilo pokal tega turnirja. Igra je bila zelo kvalitetna, še posebno zaradi prisotnosti domovcev, ki v tem športu izstopajo med vso goriško mladino. Doberdobci res niso še i-meli prilike videti tako kakovost- DOM - JUVENTINA 1:3 (13:15, 15:7, 15:15, 9:15) DOM: Komel, Černič, Sossou, To-mazinčič, Bottaino, čonč R. JUVENTINA: Corva, Nanut, Ho-ban, Kodrič, Silič, Riovec, Roner. V sredo zvečer je bila v dvorani UGG tekma med Domom in Ju-ventino. Srečanje ni bilo zanimivo, kajti obe ekipi sta pokazali malo borbenosti in veliko žog je bilo slabo zaigranih. V prvem nizu je Juventina že od začetka vodila in to po zaslugi dobrega Corve, ki je e-dini prepričljivo in uspešno tolkel. Zgubljeni niz je pomagal, da so se Goričani zbrali in učinkovitejše zaigrali. Čeprav ne v najboljši kondiciji, so se izkazali Komel, Černič in Sosou, ki so večkrat dobro tolkli in tako set osvojili (15:7). Tretji in četrti set sta bila v prid Juventini, ki je tako osvojila dve dragoceni točki. Omeniti pa moramo, da je v tretjem setu Dom vodil že 8:0, nato pa je z številnimi slabimi podajami podlegel nasprotniku (15:13). Tako sta obe ekipi na 4. mestu na lestvici. V zadnjem srečanju promocijskega prvenstva se bo Dom moral srečati z Ve-loxom, Juventina pa z Mladostjo. Stanje na lestvici je tako: Mladost U.G.G Audax Dom Juventina Brda Velox 01ympia 12 10 8 6 6 6 0 0 nje je bilo živahno in zelo borbeno in to priča sam rezultat: U.G.G - AUDAX 3:2 (15:5, 14:16, 10:15, 15:11, 15:9) * • * V soboto je bilo na igrišču Dijaškega doma srečanje med Mladostjo in Juventino. Zmaga je šla Mladosti, ki je tako vedno prva na lestvici. Rezultat: MLADOST - JUVENTINA 3:1 (15:11, 15:11, 14:16, 15:13) P. R. V sredo zvečer sta se srečali tudi ekipi U.G.G. in Audaxa. Sreča- lijo in drugimi. V 15. kolu šahovskega turnirja v Zagrebu so bili doseženi naslednji rezultati: Marovič — Smislov 0:1, Kovačevič — Ivkov remi, Bertok Korčnoj 1:0, Gligorič — Minič remi, Brovvne — Fischer prekinjeno, Petrosjan - Hort remi, Ničevski Kurajica prekinjeno, Uhlmann - Gi-tescu 1:0, Udovčič — Parma remi. Prekinjena partija iz 14. kola Kurajica — Petrosjan se je končala remi. Stanje po 15. kolu: Fischer 11 in pol (1), Hort, Gligorič, Korčnoj, Smislov 9 in pol, Petrosjan 9, Minič 8, itd. HOKEJ NA KOTALKAH Na svetovnem prvenstvu v hokeju na kotalkah v San Juanu je zmagala Španija pred Portugalsko. Italijo, presenetljivo Argentino, Brazi- nih igralcev. Navdušenje je bilo izredno ko sta zaigrala za prvo mesto I. Komel in L. Černič. Kot rečeno, so domovci imeli v finalnem tekmovanju največ predstavnikov in sicer med posamezniki I. Černiča, I. Komela, B. Cotiča in R. Pavšiča, Mladost je pa zastopal Laurenčič. V tekmovanju med Dvojicami so domovci imeli dve ekipi in sicer Černič - Komel ter Cotič - Pavšič, društvo Danica je zastopala ekipa Devetak - Devetak, Mladost pa Ger golet - Laurenčič. Rezultati skupnega tekmovanja so bili naslednji: Komel — Cotič 2:0 Černič — Laurenčič 2:0 Komel — Pavšič 2:0 Pavšič — Laurenčič 0:2 Komel — Černič 0:2 Končna lestvica: 1. Černič L. (Dom) 2. Komel I. (Dom> 3. Laurenčič, M. (Mladost) 4. Pavšič R. (Dom) 5. Cotič D. (Dom) V tekmovanju dvojic je bil pa rezultat naslednji: Komel - Černič — Devetak - Devetak 2:0 Laurenčič - Gergolet — Cotič • Pavšič 2:1 Devetak - Devetak — Cotič - Pav šič 1:2 Laurenčič - Gergolet — Komel -Černič 0:2 Končna lestvica: 1. Komel - Černič (Dom) 2. Laurenčič - Gergolet (Mladost) 3. Cotič - Pavšič (Dom) 4. Devetak - Devetak (Danica) Po končanem tekmovanju je pred sednik ŠZ Mladosti Mario Laurenčič pozdravil vse tekmovalce in gledalce ter g. Karla Ferletiča, o-četa pok. I. K. Ferletiča. Izrazil je zadovoljstvo nad uspelim turnirjem ter se zahvalil vsem športnim in prosvetnim društvom, ki so sodelovala na tekmovanju. Povabil je nato g. Ferletiča naj podeli kolajne in pokal. Pokal je sprejel predstavnik ŠD Dom prof. Aldo Rupel, ki je poudaril pomen takih športnih manifestacij med slovensko mladino. Pripomnil je, naj bo ta turnir v spodbudo ŠZ Mladosti za nadaljnjo uspešno delovanje. Ob zaključku je spregovoril še oče pok. Gianija. Zahvalil se je vsem igralcem ter organizatorjem tega turnirja. Izredno sem zadovoljen* je dejal med drugim, «da je mladina na tako lep način počastila spomin na mojega dragega sina.» M. Laurenčič običajnih mestih. Tudi sicer je bilo postavi več sprememb. V prvi vrsti so igrali le trije napadalci. Vesna pa je igrala s svojim običaj nim sistemom, s katerim je v svojih zadnjih devetih nastopih osvojila kar 16 točk. Križani so igrali le z dvema napadalcema, zato so pa imeli močnejšo srednjo vrsto. Tempo igre je bil hiter in akcije so v začetku potekale pretežno na sredini igrišča. V napadu je bilo kmalu opaziti premoč Primorja, Vesna pa je prevladovala s krilsko vrsto. Obe obrambi sta bili dokaj dobri. Presenetila je zlasti Vesna, pa tudi Primorje je zaigralo bolje kot v zadnjih nastopih. Prosečani so imeli nekoliko olajšano delo, ker je bil vratar Vesne precej negotov. Primorje je doseglo prvi gol iz enajstmetrovke v zadnji minuti prvega polčasa. V nadaljevanju tekme je kazalo, da bo naloga Prose-čanov pahka. Toda Vesna ni odprla svoje igre. Zaprla je sredino igrišča in ubrala pot protinapadov. Po 15 minutah so Prosečani z Verginello izid končno podvojili. Po tem zadetku ni več prišlo do bistvenih dogodkov na igrišču in izid se do konca tekme ni več spremenil. Zmago je zasluženo o-svojilo Primorje, ki je bilo v strelih na nasprotna vrata spretnejše. Vesna pa je kljub porazu opravičila svoj sloves dobre ekipe. Čeprav je bila igra borbena, je sodnik opravil svojo nalogo zado- VOljiVO' B. R. Primorec - Devin 2:0 (0:0) Primorec je tokrat s precejšnjo lahkoto premagal moštvo iz Devina, ki se je resneje upiralo le v prvem delu srečanja. Povsem pa se je Primorec spremenil v drugem polčasu, ko je reorganiziral svoje vrste. Trebenci sicer niso niti tokrat zaigrali prav dobro. Morda je bila temu kriva utrujenost. Predvsem je razočaral v prvem polčasu steber obrambe, Milkovič, ki se že dalj časa ne znajde na zanj nekoliko nenavadnem mestu prostega branilca. Nekoliko pa se je popravil v drugi polovici srečanja. Dobro se je tokrat odrezal napad, ki se je odlikoval s streli v vrata, predvsem po zaslugi B. Čuka ter P. Kralja, ki se je po daljšem času popravil ter se pričel v napadalni vrsta bolje sukati. Nedvomno najboljši na igrišču je bil vratar Primorc^.jlp^ j^ od- iKiiitiiiiHiiiimiiiiliimiitiiliTMiiiMmiitiitiimiiiiiii Atalanta — Asezzo Catania — Reggiana 1 Cesena — Piša 2 Como — Monza 1 Foggia — Reggina X Genoa — Catanzaro 1 Livorno — Taranto 1 Mantova — Piacenza 1 Modena — Peruggia X Tcrnana — Varese X Pordenone — Belluno 1 Schio — Trento X Forll — Senigaglia 1 KVOTE 13 — 401.900 lir 12 - 20.150 » 1. — 1. Tedo 2. Carosio 1. Cengia 2. (juotidiano 1. Istinto 2. Massimino 1. Profumo 2. Profeta 1. Fascino 2. Bonheur 1. Dancing Democrat 2. Navicello KVOTE 12 — nobenega zadetka 11 — 418.637 lir 10 - 30.917 » 2. - 3. — 4. — 5. — 6. - me, ko je imel največ dela ter je reševal tudi nemogoče situacije. Na splošno lahko rečemo, da je Primorec zadovoljivo igral predvsem v drugem polčasu, medtem ko je v prvem prevečkrat puščal luknje v obrambi. Morda bi moral trener kdaj pa kdaj menjati vloge igralcev, ako se v določenem sektorju ne znajdejo, ne pa jih držati vedno na istem mestu. Devinu se pozna, da mu manjka izkušenost, kar je razumljivo, saj nastopa komaj prvo leto. Vseeno pa ima nekaj obetajočih elementov, in to predvsem v napadu. Izstopata predvsem Mervič, ki je realizator moštva, in pa vezni igralec Legiša, ki je tokrat prvič nastopil po nekajmesečni odsotnosti. Na žalost pa ne prideta preveč do izraza, kajti manjka jima pomoči od tovarišev, večkrat pa se zmedeta v najkočljivejših trenutkih. Mervič je tako v začetku srečanja zapravil gol, ki bi lahko spremenil potek tekme. Naletel pa je na res odličnega vratarja Primorca Kralja. V prvem polčasu je bila igra precej izenačena. Primorec je zadel drog in je še nekajkrat resneje ogrozil vratarja Devinčanov, ki so pri svojih napadih izkoriščali predvsem negotovost trebenske obrambe. V vrstah Devinčanov je bilo morda nekoliko več reda, kar je pripomoglo k bolj organiziranim akcijam. Popolnoma drugačen pa je bil drugi polčas, ko je prevzel Primorec pobudo takoj v svoje roke ter povedel že v prvi minuti. B. Čuk je streljal v teku, devinski vratar je odbil, toda prekratko. Na žogo je startal Živec ter jo ob tleh poslal močno v mrežo. Podvojil pa je Primorec rezultat v 25. min., ko so branilci Devina podrli na tla P. Kralja ter je sodnik dosodil enajstmetrovko. Streljal je Renato Kralj ter tudi realiziral. Usoda Devina je bila tako praktično zapečatena, čeprav je skušal s sporadičnimi napadi doseči prepotrebne gole, do katerih pa ni prišlo zaradi nepopustljivosti Trebencev. Radi Union - Libertas Prosek 0:1 (0:0) Union se je zopet predstavil na igrišču v okrnjeni postavi zaradi odsotnosti igralcev. Podlonjerci so tokrat sicer nastopili v enajstih: od teh je bilo šest v formi, dva sta igrala kljub poškodbam, trije pa so bili le rezerve. Trener je moral poškodovanega Truanta premakniti v napad, Nadliška pa v obrambo. Izkazalo se je nazadnje, da so vsi najboljši igralci v obrambni vrsti, medtem ko so igrali spredaj le rezerve in poškodovanci. Že to je bilo dovolj za poraz Uniona, ki pa se je hrabro upiral v prvem polčasu, ko je imel pobuda v svojih rokah in je stalno ogrožal Prosečane. Prvih 30 min. je bila igra hitra, stalno je napadal Union, ki je dal dovolj dela tako branilcem kot vratarju gostov. Pri zaključevanju so bili Podlonjerci tudi izredno netočni. Vidna je bila odsotnost v prvi vrsti Nadliška ter Fontanota. Dobro so «držalis> igralci na sredini igrišča, ki so tako v veliki meri nadoknadili pomanjkljivosti bodisi napada kot obrambe, ki pa ni imela preveč dela. Tu je popolnoma pre vladoval Čok, ki je v izredni formi in ni na svojem delu igrišča ime) nasprotnikov. V vsem tem času je vratar Uniona posege! v igro le enkrat, pa še tokrat ni pretila velika nevarnost. Nekoliko je Union popustil proti koncu polčasa, to pa le pri napadanju ter se je omejil na nadzorovanje nasprotnika. V prvem delu igre bi Podlonjerci prav lahko dosegli vsaj en zadetek, toda pri zaključevanju so bili vsi netočni, večkrat pa se je izkazal proseški vratar. V prvi četrt ure drugega polčasa je imel Libertas lažjo premoč, ki jo je tudi izkoristil ter dosegel v 16. min. zmagoviti god. Krivda zanj sloni le na ramah Zege. pred Unionovimi vrati je bil najvišji napadalec Prosečanov, ki je z glavo poslal žogo v mrežo. Po prejetem golu, kou tudi prej, so bile vrste Uniona preveč neorganizirane ter so bile podvržene nenehnemu pritisku Libertasa. Kljub temu pa ni Prosečanom uspelo, da bi povišali rezultat. V drugem polčasu je bila celotna igra precej slabša ko. v začetku. Podlonjerci so popolnoma popustili, morda so se preveč naprezali v prvem polčasu. Predvsem pa je prišlo sedaj do izraza dejstvo, da so morali zadnjih deset minut igrati v desetih zaradi poškodbe Zege. Pričeli pa so tudi nekoliko bolj pritiskati, v upanju, da bi dosegli vsaj izenačenje, ki bi ga, sodeč po opravljenem delu (predvsem v prvem polčasu) morda le zaslužili. Radi Zarja - Portuale 0:1 (0:0) Z golom, ki je padel v zaključku tekme iz zelo stranskega poožaja, je Portuale odločil s.ečaiue, kateremu bi vsekakor bolje pristajal vsaj neodločen izid. To kaže tudi razmerje v kotih, ki je dokaj izenačeno 6:5 za Portuale. Srečanje se je v začetku odvijalo v znamenju premoč« Bazov-cev, vendar pa je bilo opaziti v njihovih vrstah tudi nekaj živčnosti in napetosti. Često so se znašli pred nasprotnikovimi vrati, a u-godnih priložnosti niso znali izkoristiti. Tako je Valenčič v 15. min. sam pripeljal žogo pred nasprotnega vratarja, vendar iz njegove akcije ni bilo nič. Deset minut kasneje je Grgič z glavo usmeril usnje proti praznim vratom, vendar je tudi nasprotni branilec strel prestregel z glavo. Petnajst minut pred počitkom je Bazovce rešila prečka, isto pa se je zgodilo nas-proimikom v zadnjih minutah. Proti koncu so igralci Zarje popustili Portuale se je v začetku drugega dela igre pognal v napad, vendar je Grgič z osebnim pobegom ustvaril pred nasprotnimi vrati v 11. min. d.p. nevaren položaj, katerega je vratar Portualeja komaj razčistili z odbitjem žoge v kot. Igra se je polagoma razžiive’a, postala je lepa, Zarja je prevzemala vajeti tekme v svoje roke in je nekajkrat težko zaposlila nasprotno obrambo. Četrt ure pred koncem tekme p« je prišlo do preobrata. Št. 8 Portualeja je zadela mrežo in s tem postavila kmčrtt izid. F. BLluA IZIDI Atalanta - Arezzo 2:0 Catania - Reggiana 2:0 Piša - "Cesena 2:1 Como - Monza 1:0 Foggia - Reggina 1:1 Genoa - Catanzaro 2:0 Livorno - Taranto 4:1 Mantova - Piacenza 3:2 Modena - Perugia 0:0 Ternana - Varese 1:1 Varese LESTVICA 32 13 15 4 31 16 41 Catania 32 13 14 5 29 17 40 Foggia 32 13 13 6 34 23 39 Mantova 32 9 20 3 33 20 38 Monza 32 13 12 7 25 16 38 Reggina 32 11 14 7 32 27 36 Livorno 32 10 15 7 23 16 35 Piša 32 11 12 9 28 25 34 Ternana 32 9 16 7 27 25 34 Modena 32 8 15 9 20 24 31 Como 32 10 11 11 30 37 31 Arezzo 32 5 20 7 14 24 30 Atalanta 32 7 15 10 27 23 29 Perugia 32 9 11 12 24 23 29 Catanzaro 32 7 13 12 21 28 27 Piacenza 32 6 15 11 22 35 27 Cesena 32 5 16 11 20 27 26 Genoa 32 6 14 12 18 27 26 Taranto 32 5 15 12 21 33 25 Reggiana 32 3 18 11 15 28 24 PRIHODNJE KOLO Catania Cesena, Catanzaro -Arezzo, Mantova - Livorno, Monza Ternana, Perugia - Atalanta, Piacenza • Foggia, Piša - Modena, Reggiana - Como, Taranto - Genoa, Varese - Reggina. tč $ 'M k°ria: »v*{S \A SLOVENSKEGA NAHODA 1* Ilustrira dr. R. Hlavaly Judenburg MjJ^Jaška oblast Je takoj odposlala zveste čete nad upor-*»Ho' ln ko so se tl pripravljali na spraznitev garnizije, Je B^^to Judenburg že obkoljeno. Zasedene so bile vse 6^0 ceste, ki so vodile iz mesta, in vsako uro Je bilo pri-da bodo vkorakale obkoljevalne čete v mesto. Delovi UPornikl je završalo; v mestu je bilo še več kakor bataljona, ki je bil zdaj v pasti. Dokler je bilo še W°j to bilo še mogoče pretolči se proti jugu kar narav-Veg ®ee hribe Na to so silili posebno Usti, katerim se prej 011,1 nikamor ni mudilo. Mnogi so bežali kar na lastno *a|*1K1Ia|U**i**>*i>>Ni»>1>Na>ai||a^|lllllialllllllllllllllllllllB> 13. MAJA ZAPADE ROK ZA PREDLOŽITEV LIST Prva volilna zborovanja s polemiko o levi sredini S noči je vodstvo KD dolgo razpravljalo o listi za pokrajinske volitve Izjava Sindikata slovensk« šole v Trstu V nedeljo dopoldne je tržaška federacija PSIUP začela volilno kampanjo z zborovanjem na Trgu Goldoni. Pm je spregovoril tajnik Ezio Martone, ki je dejal, da se bo moral odnos med demokristjani in socialisti razjasniti, tako da bodo volivci vedeli, kakšna stališča namerava pravzaipravo zavzeti PSI tudi v zvezi z morebitnimi novimi zavezništvi v krajevnih u-pravah. PSIUP je s svoje strani podpirala enotno politiko novega vodstva PSI glede vprašanja Delavskih zadrug. Vito Jercog, kandidat za pokrajinski svet in za dolinski občinski svet, je dejal, da ni niti nova vlada po 25 letih od osvoboditve še priznala Slovencem pravic, ki jim pritičejo. Senator Prisco, član vsedržavnega vodstva stranke, je govoril zlasti o sindikalnih bojih v poslednjih mesecih ter je poudaril, da je glavni rezultat teh bojev ta, da so vedno širši sloji delavcev pridobili predkapitalistično zavest. Tržaška federacija KPI bo odprla svojo volilno kampanjo jutri ob 18. uri z zborovanjem na Trgu Goldoni, kjer bosta govorila tajnik federacije in član osrednjega odbora stranke inž. Cuffaro in Stojan Spetič, kandidat za pokrajinski svet. Predsedoval bo nosilec liste KPI za pokrajinske volitve Mario Coffi. Drevi ob 19. uri bo za sekcijo KPI »Pratolongo« na Škoijetu govoril na javnem zborovanju v Ul. dol Prati) Claudio Tonel o važnosti glasov za KPI. Meditem se nadaljujejo priprave za voitve. Občina je že dala postaviti povsod table za lepake Strrnk, ki so že precej napolnile, dodeljene jim prostore. Danes ob 11. uri se sestane na prefekturi odf>or za voblno premirje, zadnji rok za vložitev list pri volilnem uradu na sodišču pa je 13. maja opoldne. Snoči se >e sestalo vodstvo tržaške federacije KD za potrditev liste za pokrajinske volitve, katere nosilec naj bi bil 30-letni profesor Micho’e Zametki, znan mladinski voditelj KD in nekdanji tribun študentov tržaške univerze. 01 21 kandidatov jih je 16, ki so jih izvolili na predhodnih (»primarnih«) volitvah. Snočnji sestanek vodstva KD se je zavlekel pozno v noč. Poseben poudarek dajejo zasebni prevozniki v svoji stavki protestu zaradi pasivnosti krajevnih uprav, v prvi vrsti pa pokrajin in dežele same, ker se niso lotile z vso potrebno resnostjo reforme krajevnih in deželnih prevozov. Glede represalij v goriškem podjetju »Ribi« pa zahtevajo sindikati, naj jih podjetje prekliče, sicer se bo boj vseh deželnih prevoznikov še zaostril. Druga stavka zasebnih prevoznikov bo danes. Zaradi artikulacije stavke bo prevozni red pooplnoma pretresen, saj določajo pravila stavke, da bodo vozniki avtobusov začeli s stavko, ko se bodo «prvič vrnili na odhodno postajo po opravi prve krožne izmene«. Odbori sindikata so na včerajšnji seji razpravljali o stavki, ki jo napovedujejo državni uslužbenci in sindikalne organizacije šolnikov. Ugotovili so, da te napovedana stavka povsem upravičena, vendar so sklenili, da bodo slovenski šolniki zaradi nriprav na proslavo 25-leitnice obnovitve slovenske šole odložili stavko na prihodnji teden. Tudi v našem uredništvu sprojemamo,prispevke za šolo-spomenik v Cerknem Dev«tag pri ministru Mariottiju Deželni odbornik za zdravstvo De-vetag se je v Rimu sestal z ministrom za zdravstvo Mariottijem, ki ga je seznanil z vsedržavnim skladom za posege na bolnišniškem sektorju. Še prej se je odbornik sestal z odbornikom za zdravstvo dežele Tridentinske - Gornjega Poadižja in z ravnateljima za zdravstvo s Sardinije in Sicilije. Na sestanku so razpravljali o resnem položaju na področju bolnišnic v državi. Govorili so tudi o raznih vprašanjih zdravstvene politike. BOR B — PAV 3:2 (15:4, 11:15, 13:15, 15:12, 16:14) V okviru ženskega odbojkarskega prvenstva C lige je v petek Bor B končno osvojil prvi dve točki, s tem da je premagal drugouvrščeni PAV iz Vidma z rezultatom 3:2. Mlade borovke so zmagale zasluženo, saj so odigrale najboljšo tekmo letošnjega prvenstva. Pozna se jim predvsem to, da skupno trenirajo. Bile so zelo hitre in odlično krile vse igrišče. Od časa do časa je prišla sicer še do izraza kronična statičnost borovk in to jih je v glavnem drago stailo v drugem setu, ki so ga čisto po nepotrebnem zapravile. Posebno se je izkazala Bolčinova, ki je z izredno hitro igro v obrambi in pod mrežo zalagala iolkačice z odličnimi žogami. Treba je pa pohvaliti res vse igralke. O prvem setu ni kaj reči: Kodričeva je s svojimi ostrimi servisi nanizala 8 zaporednih točk, kar je Videmčanke povsem zbegalo in se nasprotnicam skoraj niso upirale. Najlejši je bil drugi niz. PAV je povedel s 4:0, nato so ga borovke dohitele in začela se je ostra borba za vsako žogo. Na obeh straneh mreže so dala dekleta vse od sebe. Ekipi sta si bili enakovredni do stanja 11:11. Tedaj se je v «plavi« vrsti nekaj nerazumljivo zataknilo in PAV je dosegel pet-najstico. Izenačen je bil tudi tretji set, ki so ga z nekaj športne sreče osvojile Videmčanke. Vse je že kazalo, da bo Bor izgubil tekmo s 3:1 saj je v četrtem nizu stanje že bilo 10:3, ko so se «piave» zbrale, dohitele nasprotnice in zaključile set v svojo korist. V razburljivem petem setu so imele žogo Videmčanke in takoj povedle s 5:0. Bor se je zaman upiral in pri menjavi igrišča je balo stanje 8:4 v korist PAV. Do izenačenja je prišlo pri 8:8, ko so «p.ave» spet odpovedale in so nasprotnice povedle 14:10. Takrat so borovke začele zagrizeno igrati in z minimalno razliko osvojile set in s tem tudi srečanje. BOR B: Čandek, Kodrič, Švab, Ozbič, Bolčina, švageij, Kalan. PAV: Baron, Petrucco, Vaiiitolo, Cabatazza, Broccaioli, Cois, La Chiusa, DelTOste, Burattd, Pioco, Rigoni. zmedel. Pri stanju 7:8 so »plave« ponovno odpovedale dn zbrale do konca seta le še točko. Z nekoliko več športne sreče bi borovke tretji niz lahko osvojile. S servisi in s hitrim napadom so večkrat zmedle nasprotnice. Povedle so najprej s 4:0 in svojo prednost obdržale do stanja 10:7. Tedaj je postal glavni sodnik do Edere izredno popustljiv. Borovke so postale živčne, kar je balo zanje usodno. Edera je z lahkoto nizala točko za točko in zmagala. Bor bo ponovno igral v četrtek zjutraj, ko se bo na stadionu «1. maj« pomeril z drugim kandidatom za izpad — z videmsko ekipo Porzio. Upajmo da bodo borovke takrat boljše zaigrale. aiimiiiiiiiiiBaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuaiiiBiiimnitiiiiiiumiBiiiiiiiiaimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiMmiiia VPRAŠANJA IN ODGOVORI Huda prometna nesreča: pridržana prognoza za pešca Tudi danes stavka zasebnih prevoznikov Nekaj minut pred 19. uro so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico Maria Ramanija, starega približno 60 !et, stanujočega v Ul. Molin a Vento, katerega niso mogli bolje indentificirati. Moža so zaradi zloma leve noge in dvojnega zloma desne noge ter odrgnin po zatilniku in obrazu sprejeli s pridržano prognozo na ortopedskem oddelku. Kot so ugotovili je Ramanija med prečkanjem Ul. Flavia podrl na tla 31-letni Giuseppe Millo iz Stradel-le (Zindis) pri Miljah, ki je s svojim fiatom 1500 vozil proti Sv. Ani lllllllilllllllllllllllllMlllllllllllllllllllllllllllllllllllllig Ponovno v Buchenwaldu (Nadaljevanje s 4. strani) Včeraj so uslužbenci zasebnih av-busnih podjetij v deželi stavkali od 10. do 15. ure v znak protesta, ker podjetniki vztrajajo pri svojem trmoglavem odklanjanju zahtev po novi delovni pogodbi, normativnih in gmotnih izboljšavah, kakor tudi zaradi vzdušja v nekem velikem avtobusnem podjetju, za katerega trdi deželni koordinacijski odbor prevoznikov CGIL, CISL in UIL, da vlada v njem fašizem. S tem je minil dan, ki se ga bodo vsi obiskovalci Buchenvval-da še dolgo spominjali, kakor se spominjajo aprilskih dni leta 1945. Ob odhodu je sijalo sonce, kot bi nas hotelo spomniti, da za vsakim žalostnim dnem pride vesel čas. V avtobusu, kjer so bili Tržačani in Goričani, si je slovenska pesem sledila italijanski in furlanski in veselo razpoloženje je zabrisalo vse težave, ki nastanejo na 2340 kilometrov dolgi poti po Evropi, ki jo delijo še ne za vse prehodne meje. S tem je 44 prebivalcev Furlanije — Julijske krajine z Jugoslovani poudarilo tesne proti fašistične vezi, ši združujejo vse narode, ki živijo ob jugostovansko-italijanski meji. S tem so tudi dokazali, kot že pred 25. leti v Buchenwaldu, da so zopet odkrili tisto enotnost v različnosti jezikov in čustev, ki jih povezuje v enotno čustvo in voljo po skupnem boju, da bi nikoli več ne oživela taborišča smrti, da bi bil mir na Jadranu zaščiten, v korist obeh narodov, ki ob njem živita. Upravičenost in višina pokojnine za preživele Pokojnina za preživele (to je po- možem in ženo večja od 20 let. kojnina do katere imajo pravico! Ti zadnji trije pogoji odpadejo, če družinski člani ob smrti zavarovanca), je doživela v zadnjih časih vrsto sprememb, o katerih smo delno že pisali in na katere se danes povrnemo, da odgovorimo na sledeče vprašanje naše čitateljice Albine Z., ki nam piše: očitala sem. da po novem pokojninskem zakonu, pritiče pokojnina za preživele tudi sestri umrlega zavarovanca. Zanima me ali ta odločba velja tudi za pokojnine državnih uslužbencev, in če velja, koliko pokojnine pripada sestri umrlega državnega uslužbenca». Predvsem prva ugotovitev, da za državne uslužbence veljajo drugačne pokojninske norme, kot za o-stale zavarovance, ki spadajo pod socialni zavod INPS. Državni uslužbenci so imeli tudi dolgo vrsto let boljše pokojninske pogoje kot ostali zavarovanci in so se ti pogoji ravno v zadnjih časih precej izboljšali, tako da so si glavne postavke enega in drugega socialnega zavarovanja precej podobne. Zato poglejmo komu in za koliko pritiče pokojnina za preživele v obeh primerih državnega uslužbenca in zavarovanca INPS. Pravico do pokojnine za preživele imajo v obeh primerih vdova, vdovec, otroci, starši, bratje in sestre pod sledečimi pogoji: Vdova ima vedno pravico do pokojnine za preživele, razen v sledečih primerih: da je prišlo do ločitve zakona po njeni krivdi; da se je upokojenec poročil predno je dopolnil 72. leto in da je zakon trajal vsaj dve leti. Pri državnih u-službencih ne sme biti razlika med EDERA - BOR B 3:0 (15:6, 15:8, 15:11) V nedeljo pa so triade borovke doživele poraz. Edera je zmagala predvsem zaradi svoje dobre o-brambe in pa zaradi napak borovk. «Pla:ve» so cd časa do časa res dobro igrale, zlasti napad se je lepo izkazal. Popustile pa so v obrambi in bile preveč statične na igrišču. V vseh treh setih so v začetku vedile, potem pa so nasprotnice nizale točke skoraj samo s servisu, saj se borovke niso premaknile z mesta. Precej jih je s svojim pristranskim sojenjem zmedel tudi sodnik. V prvem setu so borovke povedle s 3:0, nato so popustile in Edera je z lahkoto osvojila niz. Nekoliko bolj borben je bil drugi set, ko so bile borovke enakovredne nasprotnicam in je njihov napad igralke Edere popolnoma so se v zakonu rodili otroci. Vdovec ima pravico do pokojnine za preživele, če je invalid in nesposo ben za delo. Pri državnih uslužbencih je potrebno še, da je živel breme žene za časa smrti in da se je poročil predno je žena dopolnila 50. leto Preživeli otroci imajo do 18. leta vedno pravico do pokojnine. Ta doba se poveča do 21. leta, če obiskujejo višjo srednjo šolo oz. do 26. leta, če obiskujejo univerzo. Polnoletni otroci imajo pravico do pokojnine za preživele, če so nesposobni za delo (hčere le če so neporočene), če so živeli v njegovo breme za časa smrti in da nimajo pravice do pokojnine, če postanejo nesposobni za delo po smrti zavarovanca. Starši imajo pravico do pokojnine za preživele, če pokojni nima ne žene ne otrok. Pri državnih uslužbencih je potrebno, da so starši živeli v breme pokojnika in da so nesposobni za delo. Pri pokojnini INPS, pa je dovolj, da starši nimajo nobene pokojnine in da so dopolnili 65. leto. Bratje in sestre lahko prejmejo pokojnino za preživele, če pokojni nima žene in o-trok, če so živeli v njegovo breme in so nesposobni za delo. Nadalje pa, da nimajo nobenih dohodkov, ki presegajo letni znesek 240.000 lir. Videli smo, kdo in pod kakšnimi pogoji lahko prejme pokojnino za preživele v obeh primerih državnega uradnika in zavarovanca IN PS. Poglejmo še v kakšnem odstotku na pokojnino zavarovanca se v obeh primerih zaračuna pokojnina za preživele. Preživeli Državna pokojnina Pokojnina INPS Vdova in vdovec 50 odst. 60 odst. Starši 50 odst. 15 odst. Vdova, 1 otrok 60 odst. 80 odst. Vdova, 2 otroka 65 odst. 100 odst. Vdova, 3 otroki 70 odst. 100 odst. 1 otrok 1/3 odst. 40 odst. 2 otroka 1/3 odst. 80 odst. 3 otroci 40 odst. 100 odst. 4 otroci 50 odst. 100 odst. Bratje in sestre kot otroci 15 odst. za vsakega SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST obvešča svoje člane, da bo redni letni OBČNI ZBOR v sredo, 6. maja 1970 v Ul. Geppa 9, ob 20.30 v prvem sklicanju, v primeru nezadostnega števila pa ob 21. uri. Dnevni red: 1. Izvolitev volilne komisije 2. Poročila 3. Diskusija 4. Razrcšnica staremu odboru 5. Volitve 6. Razno Člani, ki še niso poravnali članarine za leto 1970, naj to čimprej store in sicer še pred občnim zborom v Tržaški knjigarni ali v Ul. Geppa 9 pri gdč. Norčl Zavadlal. BOR B: Čandek, švageij, Kalan, Bolčina, Kodrič, Ozbič Švab. EDERA: Merson, Sandrin, Mar-zana, Kock, Polla, Saina, Efifc Mairsi, Motka, Zorom, Stulle. j INKA Na dirkah v motokrosu pod LF beljem pri Tržiču je v mednarofr nem tekmovanju zmagal Anglež Arthur Brovvning, v tekmovanju za pokal Karavank pa čehoslova* František Stanek. V 2. dirki za jugoslovansko državno prvenstvo P* je osvojil prvo mesto Zupin V Tržiča. M m m Foletove kotalkarice so v preteklih dneh opravile svoj prvi urad®1 nastop s sodelovanjem na mladinskih igrah V MOŠKI ODBOJKARSKI D LIGI Kras s poprečno igro odpravil tudi Triestino KRAS - TRIESTINA B 3:0 (15:8. 15:13, 15:7) KRAS: Kobal, Guštin, Škrinjar, Drasič, B. in L. Milič, Simoneta, L. in M. Budin. TRIESTINA: Furlan, Plisco, Ben-venuti, Verch, Vascotto, Fonda, Gioneschi, Mezgec, Kobec in Ferro. SODNIK: Treu. S tehnično poprečno igro je v soboto v Zgoniku Kras nanizal svojo dvanajsto zaporedno zmago s čistim izidom 3:0. Uspeh domačinov pa ni bil tako prepričljiv, kot je bilo pričakovati. Glavno zaslugo za to ima vsekakor Triestina, ki je pepelka prvenstva, a se je v tem povratnem delu ojačila z nekaterimi izkušenimi odbojkarji, kar se je takoj poznalo. Poleg tega naj omenimo, da se tudi krasovci težko prilagodijo igri na prostem: v soboto zvečer je toplo-meter kazal 5°C, kar občutno vpliva na podajače in pa na reflekse igralcev. Pa tudi razsvetljavi se je zelo težko privaditi, zato so včasih igralci zagrešili prav osnovne napake. V prvih dveh setih je Krasu že trda predla, toda «belordeči» so v ključnih trenutkih pokazali zadovoljivo trdoživost. Ko so zdržali nasprotnikov pritisk, so se sami razigrali in začeli nizati točko za točko. Po začetnih udarcih je v prvem setu Triestina povedla s 4:2, Kras pa je pozneje izenačil na 7:7. Gostje se niso mogli več protiviti močnejšemu nasprotniku in Kras je z lahkoto dosegel petnajstico. V drugem setu je Kras popustil in Triestina je povedla s 6:0 in celo 11:4. Tega delnega neuspeha je bila kriva velika statičnost Kra-sovih igralcev, ki so »zamrznili« na igrišču. Ob hrupnem navijanju domačih navijačev so se krasovci zbrali in se niso več pustili presenetiti od izkušenih nasprotnikov. Prisostvovali smo zelo zagrizeni borbi, v kateri so se izkazali pred- vsem domačini, ki so prepus'T Tržačanom le še 2 točki in so zas* ženo osvojili tudi ta set. O bor° nosti v drugem delu tega seta zgovorno priča statistični podate-j po vodstvu Triestine z 11:4 je te v teku kar 29 menjav ser'’15 osvojil set z izidom 15:13! . : V tretjem setu si je Kras _ t®^ zagotovil občuten naskok in je te vedel z 9:2. »Belordeči« niso odrt stili gostom, da bi si opomogh tekme je bilo kar kmalu konec. —bs^ KOŠARKA Poškodba med tekmo Med včerajšnjo košarkarsko tej mo Bor — Polet v okviru turn1*^ mladinskih iger se je pripetila P1? lemu Borovemu igralcu nesreča. letni Boris Sjega je med tekmo P® del in si poškodoval levo zap6jjj| Dečka so zvečer morali odprite v bolnišnico, kjer bo ostal dni na opazovanju. p Mlademu Borisu želimo, da čim prej okreval. Izid tekme: Bor — Polet 39:^( V prvenstvu «1. divisione« je te. premagal Servolano s tesnim 52:51, v prvenstvu dečkov P®, Servoiana odpravila Bor s 70;* ‘ VA TCRPOL 0 Na mednarodnem vaterpola^), turnirju v Neaplju je zmagala N p žarska. Končna lestvica je namreč naslednja: 7) 1. Madžarska 5 toC« 2. Italija 4 3. Jugoslavija 3 ,. 4. Romunija 0 toc»«a V zadnji tekmi turnirja je ItejVj. igrala z Jugoslavijo neodločeno i 1 ¥ : \ C : f 4 1 * r f: 'V,*, •%? .J ikitem as Y !»> V Stol. J*. S 2& Poštni Abb. j A Zi tor vl