139
^ Nenavadna oporoka. K redkostim se pač more prištevati oporoka učitelja Henry Waymouth Gjbbs^a na Angleškem, ki sicer ni imel bogve kakega premoženja, a se je v svoji oporoki spomnil kraljic in cesaričinje. Pripomnja se, da ie bil v 1. 1852 do 1858 učitelj piinca Valeškega. Oporoka 761etnega moža ima čudne opazke. Razun, da je mnogim zavodom volil po 2000 mark, je določil, da naj se dva zavoja pisem izročita kraljici Viktoriji. Svojemu bivšemu gojencu princu Valeškemu je zapustil svojo sliko, izgotovljeno od nekega imenitnega portretista. Lepo sliko predstavljajoče grad Vindzor je volil cesarici Frideriki. Princezinjama Viktoriji in Maud je določil 50,000 mark. Vender je volilo princezinji Maud skrčil na 2000 mark, ker se je omožila s princem Ka-rolom danskim, kar pa ni bilo po volji Gybbs-ovi. Vojvodi Jorškemu in vojvodinji FizeSki je volil po 2000 mark. Ostalo premoženje je volil sorodnikom in prijateljem. Razun tega želi ^udak, da se ga sežge in se njegov pepel v rakvi izroči zemlji.
—   Velik požar je uničil minoli teden na Reki pri-stansko skladiSče št. 20. V skladišču je bilo 500 vagonov jute v vrednosti 750 000 gld. potem fižola in ječmena za 50.000 gl. ter druzega blaga Vsa škoda znaša nad 1 milijon goldinarjev Da se ogenj ni razširil na sosednja skladišča fie je zahvaliti gasilcem   Užgala je strela.
—  Razstava slik v Zagrebu Znani sloveči ruski slikar Veraščagin je s 1. aprilom otvoril v Zagrebu razstavo svojih slik. Njegove slike so vzbudile še povsod največjo pozornost in dvoma ni, da dosežejo isti vspeh tudi v Zagrebu. Dana je s tem tudi Slovencem lepa prilika, da si vgledajo nedosežne umotvore v Zagrebu.
—   40oletnica Ameriga Vespuccija. V Florenci so se začele velikanske slavnosti v 4001etni spomin rojstva Ameriga Vespuccija, italijanskega zemljepisca in potovalca, po katerem ima Amerika svoje ime.
—   Dolgovi držav. V Danski pride na vsakega človeka 35 gld. v Nemčiji 52, v Srbiji 71, v Rumuniji 72, na Ruskem 80, v Belgiji 138, v Franciji 242, na Ogerskem pa 411 gld,  državnih dolgov.
—   Morilca 28 Ijudij imenom Vacher so prijeli Lyonu na Francoskem. Vse se je treslo pred tem strahovitežem, sedaj se je vendar posrečilo zalotiti ga. 12 umorov sam prizna   brez dvoma je doprinesel tudi drazih 16 umorov.
—   Zolova afera. Kasacijsko sodišče je na pritožbo popolnoma oprostilo Zolo vsake kazni in izreklo, da je porotno sodišče popolnoma nepravilno postopalo, ker ga je obsodilo. Pritožba navaja sedem točk, ki so bile odločilne za oprostitev Zole. Ni se dovolila Boulancjjevi soprogi prisega, kakoršna je želela sama, ni se zaslišal Kazimir Perier in soproga Drey-tussova. Posebno se je v pritožbi povdarjalo, da je obtožba Zole nepravomočna, ker se je vložila pri vojnem ministerstvu ne pa pri napadenem vojnem sodišču, kakor zahteva zakon. Z  razsodbo   kasacijskega   sodišča je  Zolova  afera   zopet   na
           Novice.
dnevnem redu. Morebiti se vender posreči to zavozljano stvar konečno tako rešiti, kakor zahteva pravica. Drejtusov položaj se mora zvati strašen. V pregnanstvu je oslabel baje že popolnoma duševno in telesno Soproga njegova je Že trikrat prosila, da bi smela k njemu in pri njemu živeti, a vselej so ji odbili prošajo. Vsak pravicoljuben človek more le želeti, da pride resnica na dan v tej zadevi in da se Drejfass reši, če je nedolžen.
— Električni daljnogled Avstrijski Ijadski učitelj je izumil pripravo, s katero bomo mogli viieti tudi skozi zid. Priprava posreduje optične prikazni s pomočjo elektrike in jih zopet proizvaja na oddaljenem kraju. Že pred tremi leti je imenovsni o stvari pisal vojnemu ministerstvu in prosil podpore, da napravi model za svojo iznajdbo Dunajski bankir Ludovik Kleinberg je iznajditelju na to dal pripomočkov, da je napravil model. Danes je ta iznajdba patentovana že v vseh kulturnih državah. O tem daljnogledu se je tudi komisija za pariško razstavo jako povoljno izrekla. O izumitvi, ki je velikanske važnosti ne pove izumitelj nič natančnega, le to povdarja, da so se posrečili vsi poskusi Na pariški svetovni razstavi bode s pomočjo te priprave gledalo v posebnem paviljonu 10.000 Ijudij, vojaške vaje na suhem in na m rju, ki se bodo vršile ob istem času. Kako se bo to uprizorilo, tega ne pove izumitelj.