leto-year xxv, .suunpiion »OHO Chicago, III., četrtek, 14. aprila (April 11), 1932 Motion 1103. Act of Ocu », 1917, asthomod ob Bankirji žanjejo profite ;j Uhaja «kfcin«i praimkut. ROSVE * / GLASILO SLOVENSICE NARODNE PODPORNE JEDNOTE (JrtdnllM hi apramiUil pro«torti M>7 8. Lavnds)« Avs. Orftot of PublkatJotf tU! Soulk L*wnd«U Aro. T.lopboM. RockwtU 4904 Nesoglasje ni razorožitve-ni konferenci v Ženevi Francoska delegacij« pobija a-merici načrt. Konferenca Ig norirala sovjetske propocidje glr.de redakcije oboroževaaja Ženeva, 13. apr.—Francoska delegacija na razorožitveni konferenci je juverjena, da bo ameriški načrt glede odprave tako-zvanega napadalnega orožja pokopan. To orožje so tanki, težka artiljerija in strupeni plini. 0 tem načrtu bo posebni komitej danes podal svoj odlok. Francoski premijer Tardleu je imel včeraj daljši govor, v katerem je kritiziral ameriški načrt. Rekel je, da ne vsebuje garancij varnosti in ne more preprečiti vojne. Jezil se je todi, ker ni bila. Francija informirana prej o tem načrtu kot je bilk Švica in Velika Britanija. Proti koncu tedna bo ameriški državni tajnik Stimson prišel v Ženevo in se udeležil diskuzij na razorožitveni konferenci. Kakšno stališče bo Stimson zavzel, se še ne ve. Momentalno izgleda, da je nesporazum med francosko in ameriško delegacijo nepremostljiv. Maksim Litvinov, načelnik sovjetske delegacije, je včeraj izjavil, da bo sovjetska Rusija podpirala vsak načrt, ki naj bi onemogočil vojne. Za to pa je potrebna splošna razorožitev. Zagovarjal je sovjetski predlog, da se vse armade nad dvesto tisoč mož zmanjšajo za 80%, armade med 30,000 in 200,000 mož pa za pet odstotkov. Slično se naj reducira tudi zračne in pomorske oborožene sile. Ker so velesile odkkmfle po*poro sovjetskemu načrtu, je bil mirno pokopan. Svet Lige narodov je včeraj tudi formalno priznal izjalovlje-nje podonavske konference, ki se je zadnji teden vršila v Londonu. Vprašanje finančne pomoči tem državam bo ponovno prišlo na razpravo v prihodnjem mesecu. Napoveduje uspeh k Rizma v Evropi V desetih letih bo zavladal nad velikim delom Evrope, pravi Williams STEV.-NUMBER 89 ^ Rezultat primarnih volitev v IMnoteu Chicago. — Zadnji torek so bile v IUinoisu primarne volitve za imenovanja kandidatov republikanske in demokratske stranke za splošne volitve prihodnjo jesen. Len Small, bivši gover-ner, je spet republikanski kandidat za governerja, sodnik Henry Homer je pa demokratski kandidat za to mesto. Za zveznega senatorja je renominiran Otis F. Glenn na republikanski strani, NVilliam H. Dietrich pa na demokratski strani. Za državnega pravdnika v okraju Cook John A. 8wanson, republikanec in Thomas J. Courtney, demokrat, '»sije so bili nominirani kandi-<1*1 je za ostale uradnike v vseh okrajih, državne uradnike, kon-irn snike, državne reprezentante "i senatorje, krajevne in narodih odbornike stranke in delegate za narodne konvencije. HurlMMMkl demokrat podpira administracijo , WMKhinjrton, I>. C. — Senator KobinsoB iz Arkansasa podpira ll'*)verjevo administracijo, ki prifioroča odpravo nekaterih n iadnih birojev in redukcije plač Jeznih uslužbencev. Robinson je r^kel v senatu, da je na delu lo-•>ija. ki hoče preprečiti Hoover-jev načrt, toda on ga bo vseeno Podpiral. Dejal je, da so cene živ-lanskim potrebščinam za 60% je kot pred d verne letoma in je redukcija plač upravičena Senator Vanderbuerg Iz Minirana se je pridružil Robineo-»iovi zahteve glede redukcije. Buffalo, N. Y. — (FP)—David Rhys VVilliams, ki je v zadnjih letih .večkrat obiskal sovjetsko Rusijo, je na konferenci tukajšnje postojanke Lige za industrijsko demokracijo dejal, da bo v prihodnjih desetih ali petnajstih letih komunizem zavladal nad velikim delom Evrope. "Niti druga svetovna vojna, ki se obeta, ne bo mogla preprečiti napredka komunističnega gibanja v Evropi," je dejal Wil-liams. "Komunistična propa ganda se širi in dobiva čedalje več pristašev v skoro vseh evropskih državah. Ako bo prihodnji petletni načrt, ki ga pripravlja sovjetska vlada, uspel, tedaj je ni sile, ki bi ustavila napredek komunizma. "Sovjetska Rusija zaznamuje v zadnjem desetletju velikanske uspehe. Odpravila je brezposelnost, prostitucijo, omejila bolezni in zmanjšala število smrtnih slučajev ter dvignila življenski standard ruskih mas na stopnjo, s katero se ne more ponašati nobena druga evropska država." Mokraška predloga prid Ameriška delavska federacija podpira zakonski osnutek, ki dovoljuje varjenje piva z 2.75 odst. alkohola Washington, D. C., 18. apr.— Agitacija, da nižja zbornica vzame v pretres predlogo glede le-galiziranja varjenja piva, ki bi vsebovalo 2.75% alkohola, je ponovno oživela. Peticijo, da odsek za pota in sredstva predloži načrt v zbornici v svrho diskuzije, je včeraj podpisalo osemdeset kongresnikov, potrebuje se pa 145 podpisov, da pride predloga na razpravo. Predlogo sta sestavila kon-gresnika John J. 0'Connor in William E. Hull. Zagovorniki predloge pravijo, da bi vlada dobila pol milijarde dohodkov na leto. ako bo načrt, ki določa tri cente davka na pajnt piva, uzakonjen. - Ako bo peticija dobila 145 podpisov, tedaj se bo otvorila diskuzija o predlogi 25. aprila aH pa 9. maja. Kongresnlk 0'Connor Je dejal, da ima načrt veliko število pristašev. " Za načrt se je zavzela tudi Ameriška delavska federacija. Eksekutivni komitej je poslal odprto pismo kongresnikom, v katerem Jih urgira, naj podpišejo peticijo, "da bo ameriško ljudstvo vedelo, kakšno stališče zavzemajo njihovi zastopniki o vprašanju, katerega milijoni vo-liloev smatrajo za zelo važnega." Eksekutivni komitej dafle pravi, da ne bi nobena druga zakonodaja prinesla tako zadovoljivega rezultata kot sprejetje 0'Connor-Hullove predloge. Dodkovt agent je na vali I l,v sod- Redukcija as monmr|e < >allpolis, O. — Organizirani M rnarji, ki so zaposleni na ladjah katere vzdržujejo tranapor-tacije po reki med Chariestonom. w- Va.# in Louisviltom, Kjr.. so •prejeli redukcijo mesde ss de-*t "dstotkmr. Aberdeen, WaSh.—Tekom obravnave proti trem komunistom, ki so biK obtoženi kršenja zakona proti kriminalnemu sindlkali-zmu, so prišli v sodno dvorano imigracijski uradniki. Ko je sodni1- zaključil obravnavo, so e-gfcfltje zaprli izhode in zahtevali od vsakega udeleženca fekazilo o legalnem vstopu * Združene države Krog petdeset oseb je fcllo aretiranih, ker niso imeli izkszJI pri sebi. Nekateri so bili posneje izpuščeni, ostali pa so bili pridržani v zaporu v svrho nadaljnje preiskave. U0YI GEORGE ZA ČRTANJE VOJNIH DOLGOV Združene držav« imajo v rokah ključ, s katerim lahko odpro Vrata prosperiteti, pravi bivši premijer New York, 18. apr. — Svetov-ni ekonomski polom je mogoče preprečiti le s takojšnjim in kompletnim črtanjem vojnih dolgov, revizijo carinskih postavk navzdol in razorožitvijo, se glasi svarilo bivšega angleškega premijerja David Lloyd Georgea. To svarilo vsebuje njegova knjiga, ki jo je danes izdala firma Doubleday Doran. Bivši premijer, ki se je nedavno po daljši bolezni spet vrnil v politično življenje, opisuje povojno zgodovino finančnih od-nošajev med državami, ki so 1-grale glavno vlogo v vojni in poznejših mirovnih pogajanjih. V njej silno napada Raymond Poincareja, francoskega premi-jerja za časa vojne, in Andrew Mellona, ki je kot ameriški ca-kladniški tajnik s premijerjem Baldwinom skoval pogodbo o vojnih dolgovih. "Amerika ima v rokah ključ do prosperitete," piše George. "Velika Britanija ga nima več. Hooverjev moratorij je bil korak naprej, toda vrat prosperiteti ni odprl. Zavlekel je polom centralnih evropskih držav, toda preprečil ga ni, Nihče ne ve, kaj se bo zgodilo, ko poteče moratorij. Negotovost, ki .prevladuje, je paralizirala industrije." Uoyd George opozarja Združene držaVe, naj se odločijo za akcijo takoj, kei; odlašanje u-stvarja note nevarnosti. Ako črtajo vojne dolgove« tedaj bodo na dobičku, kajti drugače groci Ameriki popolna izguba trga v Evropi. Brezposelnost v Združenih državah bo naraščala, banke bodo še nadalje propadale ln tako bo Amerika utrpela večje izgube kot če bi črtala vojne dol-Ko ve zavezniškim državam. Ce ss preeeUte, naznanite pošti novi naslov Chicago. — Cikaški poštar nas prosi, da obvestimo vse one či-tatelje, ki so že in bodo to pomlad menjali stanovanje, naj ne pozabfjo dati pismonoši svojega novega naslova. V tem času, ko se ljudje navadno selijo, pride nazaj veliko pošte, pisem in časopisov, ki se ne morejo dostaviti zaradi pomanjkanja novega naslova. Naročniki Prosvete, ki se preselijo, naj takoj sporoče svoj novi in stari naslov uprav-ništvu lista. PrisillM so aa plačevanje Buffalo, N. Y. f-(FP) — Stališče bankirjev fapram pomoči za brezposelne je bilo pokazano v jasni luči, ko j* to mesto apeliralo na nje, naj kupijo bondno izdajo za $4,7900. Trije milijoni tega denarja so bili določeni za pomoč brezposelnim, o-stala vsota pa sa razne izboljšave. Mesto M zaposlilo več delav% oev pri resnih delih, da tako zmanjša breapoe^lnost. Bankirji niso hoteli kupovati teh bondov, ker so bile določene nizke obresti. dele ko so bile obresti zvišane na šest odstotkov, so jih bankirji pričeli kupovati. Dasi vse banke lahko dobijo denar od federalne rekonstruk-tivnc korporacije pod zelo ugodnimi pogoji in nizkimi obrestmi, so odklonili kupovanje bondov, dokler ni bila obrestna mera zvi- JAPONSKI VOJA $KI VLAK POGNAN V ZRAK Enajst vojakov ubitih In 80 ran-pust japonske vlade v ftangaju •MMMMM* ' Tokio, 18. apr. — Vlak. na katerem se je voaU oddelek japonske vojaške divizij«, j* bil sinoči pognan v zrak z dinamitom v bližini Harblna, Mandžurija. Preiskava je pozneje pokazala, da je bil tudi del proge razdejan pred eksplozijo. • Eksplozija je vrgla vlak, v katerem se je vozilo 160 vojakov in častnikov Čez nasip v globino 25 čevljev. Enajst mož je bilo pri tem ubitih in 80 ranjenih. Ogenj, ki je nastal po eksploziji, je deloma uničil vozove. Vojaki so se vračali v Har-bln iz Fangčiena, kjer je prej- rasna *ana na šest odstotkov. Največja AnJ' <**n divjala bitka med nji število bondov je pokupila Ma- ml in kitajskimi rebeli, ki ae u rine Truet Oo. Ti in druga ban- plrajo japonski dominaciji Man ka bodo v prihodnjih treh letih džurljc. prejele od mesta samo na obre stih $540,000 na ričun brezposelnih. Mettni odbornik G. T. MaoGo-wan Je srdito napadal lakomnost bankirjev. 2igoaalje njihovo'hi-navščino, kar vedno naglašajo, ftangnj, 18. apr. — Kratko u-radno poročilo, ki je bilo danes objavljeno, se glasi, da je japonska vlada razpustila komitej, ki Ja funkcioniral na ozemlju v ftangaju, katerega ao zasedla Japonske čete. Naloga tega komi "da moramo vsi prinašati žr- teja je bilo vzdržf vanje miru in tve pri reševafcju ekonomske reda v okupiranem teritoriju, krize". Dejal Je* da so bankirji | Japonakl konzularni uradniki v tem slučaju pokazali, da v prvi so priznali, da komitej vsled razvrsti skrbe za svoje profite, za1 nih zaprek ni mogel vršiti svo-drugo pa se ne brigajo, daai bo- Je naloge. Pravi vzrok razpusta do breaposelni okrajšani pri pod- so pa bili ostri protesti s strani Vozniki preprečili redakcije Hazleton, Pa. — Organizirani razvažalci mleka so zastavkalf proti desetim podjetnikom, ki so po poteku pogodbe zahtevali, da vozniki pristanejo na redukcijo mezde za deset odstotkov. Po dvodnevni stavki so podjetniki umaknil* (zahtevo in podpltaali novo pogodbo z unijo. pori. Bankirji in nekateri veletrgov-ci ao tudi otvorlli kampanjo, naj mestna uprava redjaclm plače nameščencev sa 4e*yt odstotkov. MtrliM VINI |KlifWI|0 MmM yfl|a*d Lk| VzMc vadaa večjim davkom, javni dolg narašča New Yof%. — (FP) — Skupni vladni izdatki, federalni državni in munkipalni, so za leto 1929 znašali M,MS,000,000. To Je 1480,000,000 več v primeri s prejšnjim fiskalnim letom. To število u ključu je skupne izdatke vladnih avtoritet v Združenih državah. Ta pregled Je sestavil odbor Narodne industrijske konference. Ako bi vsaka oseba plačala e-nako vsoto davka, bi prišlo na vsakega $107.87. Pregled dalje pokazuje, da izdatki sa vzdrževanje vlade stalno naraščajo vzllc večjim davkom, poleg tega pa se viša tudi javni dolg. Ebpkiiji granate ubila mladega fanta Gorica. Italija, 18. apr. — Sedemnajstletni Joža ieušček Je pri kopanju zemlje zadel granato, ki Je bila zakopana v zemlji. 81edlla je eksplozija, ki Je vrgla fanta več čevljev visoko ln ga ubila. ameriških dlplomatlčnlh lastop-nikov v ftangaju. Ameriški konzulat Js protestiral zadnjo aoboto, ko Je sUšsl pritožbe, da je akuial 'komitej Izsiliti velike vsote od amartlkJh kompanjj v Sangaju pod pretvezo, da protektira njihovo lastnino. (Neka večja ameriška firma, ki je hotela transportlratf večji tovor leaa la čapeja v mednarodno naaelblno, jo bila Informirana po Japonskih avtoritetah, da to lahko stori te, ako plača Japoncem vsoto pet tisoč dolarjev. r Japonci so formirali to vlado prod dvema tednoma s očitnim namenom, da posneje rasAlriJo svojo oblast na večji del Aanga-Ja. Proti temu js takoj protestirala kitajska vlada, sedaj so se pa protestu pridružili tudi ameriški, britski in frsncosld urad-niki v ftangsju. Neorganizirane učiteljice ae morajo preprečiti redukcij Seattle, Wash. — Mestni šolski odbor je nasnanil, da bo sni-žal učiteljicam plače aa 18%, da Uko smanjša izdatke. Učiteljice sicer protestirajo, toda to Jim nič ne pomaga, ker nleo organizirane in vsled tsga na bodo mogle preprečiti redukcljf. Prsd par leti so imele učiteljice v Hesttlu unijo, toda šolski odbor Jih Je vseeno prisilil ns podpis "ysllow dog" pogodbe. Posneje Je bila U pogodba odpravljena, toda unija nI bila re- IttifliMi. , ' t l'<»ltHj« proti Izbruhi ognjenikov ponehali ljudstvo v ogroženih krajih se je pomirilo Buenos Alrss, Argentina, 18. apr. — Panika, ki je prevladovala med prebivalstvom velikega dela Argentine ln Clleja radi aktivnosti ognjenikov, se je polegla, ko so Izbruhi včeraj prenehali. Atmosfera se polagoma čisti ln solnce je prodrlo skozi oblake vulkanskega pepela. Znanstveniki so šli sedaj na delo in proučujejo vzroke izrednega pojava. Skupina seisjnolo-gov sedaj is zraka preiskuje pokrajine v bližini ognjenikov. Julio Bustos Navarrete, direktor saltskega observatorija, ki/je včeraj s letalom obiskal ognjenlško pogorje, je poročal, da Je sedaj samo vulkan Las Yequas aktiven. : Veliko ozemlje od Pacifika do Atlantika, ki obsega del Argentine, Clleja ln Urugvaja, izgleda kot da bi ga obiskal snežni vihar. V nekaterih Krajih pokriva zemljo 14 palcev debela plast belega vulkanskega pepela. Pepel vsebuje dobre gnojilne snovi in poljedelci bodo Imel! od Izbruhov veliko korist. Potresni sunki, ki so spremljali ognjeniške Izbruhe, so tudi ponehali it) ljudje, ki so bili v nevarnosti, 4a jih strupeni plini saduše, so se pomirili. NtmftiJl bo razpttHla h- Vlada se pripravlja na to akcijo fteddjčaaa Berila, li. apr. — V političnih krogih ao s« pojavil* govorice, da bo vlada danes objavila nam. d bo, ki določa raapust Hitlerjeve armade, katero tvorijo "sunkov-ne" čete. to armado tvorijo povečini mladi fašisti ln nekateri vojaški častniki bivše cesarske armad«*. > Na to akcijo se Je vlada fte pripravljala od aadnjih policijskih navalov ns fašistične urade. Policija Je takrat zaaegla veliko število dokumentov o fašistični zaroti. V pruski sbomici Je socialistično - centralistična . demokratska koalicija predložila amend-ment k ustavi, ki določa absolutno večino ss izvolitev premljer-Ja. Amendment Je bil sprejet s par glasovi večine. To pomeni odpravo ožjih volitev. Amend-ment ao pobijali člani strank, ki tvorijo takosvano narodno opozicijo. Neki poslanec Je dejal, da Je amendment politična slepari-* __ Waahlngton, D. C, — Priče, ki so nastopile ns zaslišanju pred federalno obrtno komisijo, so izpovedale, da Je Arkansa*. Mlssouri Power Co„ kateri na-čeluje Martin J. Insull, potrošila več tisoč dolsrjev v volilni kampanji sa t. H. Wst»ona, ki Je kandidiral za župana v Jones-bofu, Ark. Watson je vodil agitacijo, da bi prebivalstvo tega mesta prodalo municlpalno elektrarno Insullovim Interesom. Watson je skušal tudi a podkup-nino pridobiti na svojo stran u-rednlka Umkajšnjega čaaopiss, kar pa mu ni uspslo. Pri volltvsh Js bil kandidat elektrarskega truata poražen. Premestitev radarske obravnav« llfriao, Ky.—Obravnava proti osmim rudsrjem, ki so obtoženi umora v zvezi z bitko v K-vartsu, je bila premeščena iz Westcheeterja v okraj Ifarlan. Hodnik je upošteval argumente zagovornikov, da bi transporterja prič povzročila velike stroš-ko. . OblsčHal delavci aasUvkall OrssnSboro, N. C. — Več k proti Blue Bell OveraJl Co., ko Je drulba naznanila redukcijo mesd za deset odstotkov, t VLADNA POMOČ ZA AMERIŠKE FARMARJE Senator Wheeler pravi, da ao farmarji v večjih atiskah kot banke in železnice VVaahlngton, D. C. — (FP) — Senator Wheelor is Montane Je predložil višji kongresni zbornici zakonski osnutek, ki predvideva slično pomoč farmarjem kot rekonstruktivna finančna korporaeija bankirjem, železnicam ln zavarovalnim družbam. Wheeler je rekel, da finančna korporaeija ne nudi nikake pomoči farmarjem. Noben farmar si ne more izposoditi najmanjše vsote* Čeprav je njegovo posestvo nezadolženo. Zasilna zakonodaja, ki naj bi omogočila avea-nlm semljlščnlm bankam prodajo bondov, se tudi ne izvaja in sedaj te banke grose, da bodo prodale farme, katerih lastniki ne morejo poravnati obvesnostl, na Javni drašbi. Montanski senator ja podprl svoj osnutek s argumentom, da bi morala federalna vlada priča, ti ekonomsko odpomočno akcijo na dnu, ne na vrhu,'ker farmarji bolj potrebujejo vladno podporo kot bankirji, šelesniške kompa-nije in savsrovalne družbe. Nedvomno bo Wheelerjsv načrt naletel ns veliko oposieijo pri starogardnikih Mn burbon-skih demokratih. Ti vidijtf v načrtu nevarnost, da bodo tudi industrijski delavci vprašali sa slično pomoč in sahtsvall ustanovitev delavska finančne korporacije, ki nsj bi raspolagala s skladom dveh milijard dolar-Jsv. . , M___..A M * -"« - — • ' ' afr wms|>nm. iKNjsrvia i Hasleton, Pa.—(Rudarji na polju trdega premoga, ki so bili na-prolanl, naj se pridrulljo kam-imnjl proti uvosu sovjetskega antracita v Združene države, so ae čudili, ko so Čuli številke o obsežnosti tega uvosa. Sovjeti so I, 1909 uvoalll samo 11A,000 ton premoga v Združeno države in 11,000 ton od tega ja potem bilo odposlanih v Kanado. V istem letu Je Anglija uvoslta 8118,000 ton. Vea uvoz trdega premoga is vseh dftav je znašal le M9.A0U ton, samo Šest deseti nk enega odstotka totalne produkcije trdega premoga v Združenih državah. Jasno je, da ja propaganda proti uvozu sovjetskega premoga navadno strašilo, slično onemu, ki ga Je pred dobrim letom razglasil poljedelski tajnik Hyde, ko Je isjavil, da ja uvoz nekaj milijonov bušljav sovjetske .plenice pognal oene navzdol na čl-kaškl žitni borzi. Novo zaslišan js o VVagnerjevI Washlngton, D. C. — Senator Wagner je naznanil, da Je dobil sagotovilo, da bo senatni komitej za Industrije v kratkem uvedel zaslišanje o njegovi predlogi glede ustanovitve federalne uposlevalne službe. Kongres Je že na prejšnjem zasedanju odobril sliinl načrt, katerega pa ja Hoover vetiral. Nlskr mesde V oblačilni Inds-atriji Boston, Msss. — Prsiskava, ki jo je uvedla državna komisija. Je ugotovila, da Je v trinajstih tovarnah, ki Izdelujejo ženske obleke, povprečna menda d«lavi: $8 na teden. Nekat* re, ki so uposlsne pri akordnem delti, pa prosto ns saslužljo več kot de>u fa.tt m p* hu i » to*. p* 4"**ir«rw—eeMpfal •• M M»UJ». r*U« <* ^ruMMUt^IlMMKHpta -Ul Mt »» »Mbi m m, Ur Im Mr i IM«ft PUOAVET4 mr-ti s«rffc (Mmh, im^to. MFMBKR or TH» rfPBKATCD škandalozna igra Zadnje tedne no ne čiksški sodniki »kregali med nebo j. Spor je bil političen, ker ao nekateri aodnfki kandidirali prt primarnih volitvah za razne druge urade in kot je navada pri U-Irth prilikah, privleče strankarska atraat na dan nelepe reči. Tudi v tam konfliktu ao nskU dali precej gnoja drug drugemu pred vrsta. Naa ne zanimajo toliko običajne volilne aleps-rlje, a katerimi ae navadno obkladajo "dobri možje" a tvojimi akuplnsmi v atsrih strankah; vsrfto je fe tako atsro kot je atsra slsvns ameriška demokracija. Ampak pri tem je bilo nekaj drugega, ki mora zanimati vae one delavce in reveže, ki ao izgubili avoj denar v propadlih bankah. Vaška nesreče je sreČs as nekogs — če et to sme imenovati "areča". Kjerkoli je vojna, tsm ae zbirajo v bližini jate gavranov, ki prafte na Človešks trupla. Za gsvrsne je vojns bogata žetev. Prav tako imajo propadle banke avoje gsvrsne. Ksdsr banka zapre vrata, poatsvl aodilče oakrbnlks, ki likvidira premoŽenje banke in Izplačuje dolgove vložnikom in drugim upnikom. Oakrbnik potem najame štsb pomočnikov, ki ae nsatanijo v zaprti banki ta pregledujejo In pregledujejo, računajo in računajo, iftčejo In iščejo — aploh delajo toliko čsss, da požrejo a avojiml vtaokimi plačami brez malega vae, kar je oatalo premoženja. Vložniki, Id bi morali po vaej pravici biti prvi na vrati, da ae jim izplača na račun vlog, kar je oatalo, ao vedno zadnji. V Chlcagu aamem je v teku kriie propadlo tm 70 bank in vsota prizadetih vlog znaia ogromne milijone dolarjev. Oekrbnlki teh finančnih razvalin ao do danea izplačali vložnikom deaet, dvajaet do trideaet odatotkov njihovih vlog, v nekaterih primerih 60 odstotkov in v gotovem številu is niti cente. Preveč je upnikov in premslo zspuščine! In »dsj, ko ab ae eodniki in rsssi pravdniki - priatsši rasnih političnih frakcij (vsi ao pristani republikanake in demokratske atranke, ki ata lokalno razdrobljeni na več frakcij, koli-kor je vpliva ih voditeljev) — sprli med aeboj v politični kampanji* ao aami razgalili drug dnnpsfs, kako aodnišks in advokataka žlshts Žsnje tisočake in atotiaočske na račun vložnl-kev propadlih bank t Oekrbnlškl Msbi ao kskor tele gsvrsnov, ki oglodajo koati mrtvih bank do gojsgs! V Chicsgu ksr mrgoli lačne avojsti, ki čaka na )x>lome, da dobi alužbe za "likvidacijo." Rea je potem vae "likvidirano", tako dobro js vae pospravljeno in polizsno, ds nič ne oalsne. Omenjen je edsn primer, ko je bilo potrošenih $8000, ds ao izterjali $1000 dolga. To je ropsraka igra, ki živi od krite in na račun onih, ki ao danea najbolj potrebni pri-hrsnkov, katere ao iigubill v propadlih banksh. To ao večinoma delavci In mnogi pd teh so U-gubili zadnje cente. Omeniti je pa treba, da je ta igra — legalna. Zakona nI, po katerem bi megli prijeti človeške gsvrsne. .fteve* nima nobene legalna saščltet Barbarska Kentucky Hribovaka država Keutui:ky, ki je tam, kjer ne začenja ameriški jug. je le vedno v ospredju z barbarskimi novicami Navadno tsm Unčajo črnce. Pred enim letom ao tsm linčalt nekaj rudarjev, ki ao naredili ts (ločin, ds ao ae organiairali, veliko števi-lo rudarjev ao pa zaprllr Ko ao lanako poletje prti« tja Ittcrstjs is New Yorka, ds «1 ogleda -jo to čudovito državo, ao jih zapodili čes mejo kskor gobavce in pisstelja Itreiaerjs ao obtollli nemoralnega čina Zdai pretepajo tamkaj študente iz drugih držav, ki prihajajo tja z late radovednostjo. Drtevs Kentuckjr je lahko v Združenih drže-vsh — faktično je — t« sla Kantukičsoi ne vedo ničesar o avobodi govora. tiaka in sborovs-aja, ki je isjsmčeas v uatavl. To ae is s jih 4|issske vaai in Kentucky bi prav lahko bila kavksika provinca v dobi ruskegs car Umu maftlkr — politične. giM|Kxisrake niU socialne — bi ae bilo nobene. Ameriiki d*in#oti-~« ui. ki pravijo. da je da nešaji kongres v Wa*hingtonu poln boljševl-kuv —• ae kaj radi flfražajo nad ruakiml bolj* tevlki. Ilud nje jo ae. da je v Rusiji tlrsnatv>. priaileo dele. Iinčer.ka ju«tlee itd. Ce bi oni II. M reformirali ku.ijo,' da bi blU tako leivUiBisana in sigMa* kot je — Američani, ki bedijo aijala prodajat v Ru si)o. naj gredo v Kealu« k v e t 1 1 f iz naselbin ¥ ggOSVBTg Stavka v Obte iiellaire, Ohio. — Že več meae-cev nazaj ae je med premogarji v vzhodnem Ohiu govorilo, da bomo prisiljeni organizirati radi naa nosnih razmer, katere vladajo na vse* koncih in krajih. Prvo poavetovanje ae i« vrši-lo dne 20l marca t. 1. v Miner*' templu, Bellaire, Ohio. Zaatops-nlh je bilo 27 biešib podružnic UMWA. Sejo je vodil John Cin-que in glavni govornik je bil Lee Hali. Sklenjeno je bilo, da se akllče a pet deleggtaka aejs JS4. marca za nsdalj no poavetovanje fn da kooperativno proalsvimo prvi april a pohodom po meatu. Opazil niaem noti nOja pregovarjanja od 111 na vzetih premogar-jev, ampak ao bili vai za UMWA. Dne 4. aprila je bila akliesna aeja pri rovu 6 (R. R. Coal Co.), dvorana je bila nabito polna, tako ds nfao mogli vsi noter. Po dsljiem razpravljanj u*je bil sta-vljen predlog: "Kateri ate za atsvko, vataniteT' Kskor bi tre-ičil ao bili vai pokogci. Potem je bila dana prilika tistim, kateri ao pri volji delati, da vatsnejo. Oatsli ao vai sedeči. Torej sogtaa-no za atsvko. Izvoljenih je oilo 6 delegatov za ureditev leatvlce. Nadalje je bilo zaključeno, ds če bi kateri rev naalino obratoval, ds ae gs tekaj maano piketira in pridobi ns doatojen način ns stavko. Zaključeno je bilo, ds ae piketirajo val bliinji rovi v W. Vs„ nakar ao mestni in državni policaji zsstrs. žili vae mostove, ki vodijo čez reko Ohio, na obeh atraneh. Sprva ae nekateri niao zmenili za o- fin, dokler ae nI razpočila bs aolzavica med njimi. Dru-je bilo vse mirno. Poakuailo ae je Hi tudi a t roki in avti, ps ao ae morali vrniti, s pripombo, ds nimsmo Ohijčsmi pravice pi-ketirsti v W. Va. Doedsj je v ti okolici vae mir-no. kako bo nsprej, je težko prerokovati. Delo počiva, mi ps pri- fvljemo vrtove (kdor gs ims), vasj aolste pridelamo, aaj za maao ni bilo veliko groiev tudi poprej, zdsj ps ntč.J&amogarji smo prsetsll že dovolj gorjs. Ce bomo it#H kskor en mož rsmo ob rs«iir asm prepričan, ds bo zmaga na nsii a t ran i! Pokažimo bsronom premoga, da i mi imamo prsvice do poltenega življenje, ds ni le izginila med nami, premogaraka aolidarnoat, kste-rs je bruhnila ns avetlo naenkrat v obliki atsvke. Stojmo v ofenzivi in ae ne premsknimo, dokler ne bodo vallisne naAo zahteve, za kstere amo ilt v boj In ga nadaljujmo, dokler ne doaelemo cilje In nsilh prsvlc. Med nsmi ne ame biti omshljivcev, ampak vsi kskor fn met atojmo za nsio bo-dočnoat ns atraiil—Stsvksr. "Dslsvčev" prvi koncert (leveleod. Oble. — Pevako druitvo "Delsvec" odeek aoc. klube it. 88 JSZ, je obdrftsvslo avoj prvi koncert v nedeljo 3. s-prila v SO dvorani na E. 1<» in Prince ave. i obiirnim programom. Sodelovala ata pevaki zbor ^ Za rja" in ki pevski zbor "Vojen", is ksr jim v imenu aUors "Deisvec" izrekam lakre-no h vai«, enako tudi vsem, ki ao nam pomagali ns sn ali drug na 41n. IJapek je bil VM Ktrsnsko za dovoljiv, aakar grejp^bmsiim dslsvcem, bodla! dttnom tudi drugim, ki w nam prfpom« gli do tafs, da je bilo vao v lapirm rodu. •vVI pa. ki aU agitirali proti Ur rszgovsrjsll Mudi. da ni treba i-ti V dvorano ter jih tudi nekoliko pregovorili, se mojo oaebo ae vam zahvalim, ker čim be|j ru-jeie proti ssm. toliko večji uspeh imsmo. Vae vete otročje norčije nem korlat|jo» vsm ps, bodite prsprlčsnl, ds Ikodije. Imenovs-tl nekaj, ksr ni, ni lepe in kljub temu nekateri nem in prsvtčno-ati naaprotnl ljudje vendar delajo tako. Rujejo proti poitenim delavcem, ne kot posssaeeniku. i»ač pe proti akupini. Ne pieniali* jo. da aoc. klub |iri|isds aoc. ntrankl. katere ae bori ta aptoi-hi dobrobit vsega ^loveStva . To no pobsasli. ds sssorutuje-iu. ko ae le dvakrat poeeSall tali, v iavnoatl. Namreč, prvič, ds U in ti so bil v Kanado na dopuat. r>f«ičal. fcr«Jev ae obljubili — «60.00 kot nagrada ako ae dokaže, da je to neum. noat naredil kateri izmed njih. Oslje je bilo rečeno, da ae bo dalo njih knjige na mizo ter u-vedlo proiakavo. Ostalo je pri o-WjuW. Zakaj?! Ps imejmo potrpljenje, saj vaeh dni le ni konec! Joaeph I.ever. 7. zvečer. Na programu bo boju ka enodejanku, ki je v dobrih ro^ kah. NaatopHi bedo govorniki, ki nam bodo poveduli mnogo koriatr nega za izboljianje naaega d lav akega potožaja. Pevski zbor "Je-vornik", ki ae je redno izkazal požrtvovalnega, nam je tudi to pot obljubil, da bo zapel par novih komadov. Mnogo bo sebave. Zs mlade in stsre bo igrsl Tomšičev orkester. Odbor klubs vsbi vae aomttlj nike, rojake in rojakinje, da pridete na to klubovo prireditev v obilnem itevilu/ds pokafete, ds ste res za delavsko atvar, ker le delevsks stranka je edina atran-ka, ki naa pripelje do selitve. Vetopnina je aamo 26c, mladina pod IS. letom plača lOc. Odbor bo preakitoel po avoji naj bol j ii moči, da bo .postrežbs dobra. _ , Odbor. Trbovlje, Hrastnik in Zsgorje Chicago, IU. — V pondeljkovi Številki Proavete aem zapezii dopis br. Bsrbioha pod naalovom "Hudič Trbovlje treae". Ne o-glaiam ae, da bi bil morda užaljen, ker aem alučajno od tam doma. Naobratno! Ponofen nem, da aem iz kraja, katerega skoraj vai alovenaki premogarji poznajo. Trbovlje, Hraetntk ki Zs* gorje ao bile neksks predpripra-vnlcs bodočih rudarjev. Iz teh krajev a "cajgneaem" v žepu ao ae izaelill v Leoben, Fonsderf in Nemčijo. Le malo jih je šlo na-, ravnoat v Ameriko. V Trb*n Ijah Je blio ae "grinarje" dmarjk kot smeti ob "colongah". JMačilni dan (colonga) je pa bil prejinj^ leta le enkrat na meaec, in sicer v Trr bovljeh vaako tretjo nedeljo v meaecu. Ob alabih "colonga^" so k večjem ubili enega, ob dobrih pa po dva in tri. TepeŽ ae je ps redno obdržsval vsako tre tj p nedeljo in pondeljek. "Kora*fedri" ao Čeato bili le po par ur na klobuki Br. Barbich je vae naštel, pozabil je pa na "waaerpinča". Pri pomožnem kopaču je tiskovne pometa, ter ae ima glaaiti f ler* haer" (lehrhauer). Tolmačenje "itirca" ni pravilna "Stirc" (etueraen) je po angleško "dum-plng ground", ne pa "tiple'VPrl Trboveljskem "gverku" je šel "miat" is "Mulna" (jame) na-ravnoat v "itirc", ne pa v "beša- flireditev kluba št. m r . Ilerberton. Ohio. — Tukajšnji nocialfaiični klub it. 2»2 prirediJ ^ tlUf0- ^ *****t ^ "M- rijo" (pralnico). Premog, jen is opran, je bi! "afedran" v -lure" (vaaonp), nič pa ni iio iz "bešarije v "Uirc.'f Vai pri "gv&ku* ao bili 100% organizirani in "check-off" |i-atem po 20 krajcarjev je iel v aociaKatično organizacijo. Punt je bil vedno po polen, akebov tem niao pognali. Po preobratu svetovne vojne ao komuniati zahteval) denar za "duea", socialisti pa tudi kot preje vae leta. Ker |o bili komunisti v ogromni ve£L ni. je družba enostavno ukinila pobijanje prispevkov. Včasih #o «&ialiatičnim "ieaderjem'* dali "žtajgarsko" službo, danea pa ni veaelico 17. aprila v dvorani e morm vseeno posloviti iz tiste "prijazne doline", katero hudič čedalje bolj treae. Paul Berger. Nevednost ali aovreštvo? / Chicago,. III. — V Proaveti z dno 8. aprila piše Joaeph Drob- £, Gleaaon, Wia., "da nobeden B aloveaskili aoc. klubov ni llsn aoc. stranke, to je druge in-ternecionale v tej deieU, to zato, ker »ločenci eo v stranki le kot aritifelbu, brez pravice staviti predloge ali ps glaaOvati o njih, tprej ao aamo aimpatičarji druge internacionale . . ." Ne vem. ali je pisec zapisal to laž iz zlobe ali nevedno*!!. Pravi, de je že član aoc. kluba, in če je bil, ae je pač zelo malo, o-ziroma nič poučil ne o JSZ in ne b socialistični stranki, ne o drugI internacionali, zdaj pa dopisuje, kskor ds je v delsvaki politiki avtoriteta. Ako je zapisal prej citirani stavek iz nevednoati, naj bi ae veaj prej poučil, da ne bi begal poštenih delavcev, katerim je delavsko gibanje več kakor ps atreasnje , neslanosti v dopiaih. Ce ga je napisal iz zlobe, je vreden še toliko večje obsodbe. Ako hi ae bil obrnil prej zs informacije name, bi mu pojssmfl: ;»1. Jugoslovanska socialistična zveza je seatavnl del ameriške socialistične stranke. 2. Člani JSZ imajo v stranki Me pravice kot vsi drugI njeni dobro« to ječ i člani. . 3. Vsak član vaakega kluba J.-8. Z. ame glasovati o vseh predlogih in vptsšsnjfh, ki aodani ns referendum strankinemu članstvu. « 4. Vask Član JSZ ima pravico kandidirati ns listi soc. stranice v politične urade, ako ga atranka hominira z veČino glaaov. * & Vaak klub JSZ Ima isto pravico staviti Inlcistivne predloge * Miran k i kskor sngleško posle-joče strankine krajevne organizacije. In te predloge amejo na-ii klubi podpirati prav teko ks-Mpr angleiko poslujoče stranki ne organizacije. C. V socialistični stranki ni "pritiklin", nego enakopravne pjoatojanke. m 7. Vaak član JSZ ima pravico ksndidirati ns atrsnlrin« konvencijo in biti izvoljen. »Meture«. King Levinski, bokaSr, ki U premagal Pnigagyjs. / - ^ Ako že rojak Drobnich hoče metati slabo luč na aocislistično atranko in omalovaževati Jg&, naj se pri tem vsaj ne poelušuje nereanice. Saj je človek tudi nasprotovanju lahko poštenjak, samo sko hoče biti. Kdor pa ne, ae s tem samega sebe predstav javnosti zs "pritiklino". Charles Pogorelec, tajnik JSZ diatrikts, to je Glsce Bsy, Neir Waterford, Sydney in Sydney Mine«. V tsko zvsni "nevtralni coni" policije ali katera druga oblsat nima pravice ladij revidirati, čeprav jim je znano, da je na njih "tiato," kar je na au hem prepovedano, zato ao tam ladje na varnem in brez atrahu. Butiegarji pridejo do ladje vae-lej ponoči z malimi čolni, ai tam nakupijo kolikor ai želijo in zopet v temi na morju izginejo, ds se neopsžano vrnejo do auhega, kjer čakajo trokl. Pozabiti ne sme, da vladne atraže pazijo dan in noč. Prodaja ae na ladjah samo na debelo in poceni; en galon najmočnejšega ruma tam stane $5.00 in manj, butiegarji ga potem a polovico vode pomešajo in prodajo en galon najmanj za $10.00 do $20.00, ker imajo avoje sezone. Ce imajo ti butiegar ski trgovci srečo, da apravljo avojo robo arečno v avoja akri vallšča, da jih inšpektorji , ali straža na obali ne ujame, tedaj napravijo dober bizniai • Da pa včaai imajo tudi inšpektorji ali strsže malo smole, pokala to, kar ae je zgodilo zadnji teden: inapektorjl so zsaačiM butiegar je in jim zaplenili $2 sodov (vaak po 5 galonov) ri/roa. Vae te aode ao apravUi v klet enega policaja, kjer ae je zmi-rom zaplenjena roba spravljala (kar je butlegarjem bilo Že dobro znano). Korajlni butiegarji ao naslednjo noč tako previdno udrH v klet, da ao imeli čsa, ds ao sodov nazaj zsnlmiiU, ne darf* kdo elišal, čeprav je v hiši spalo • oaeb in e* policaj. Frrd kratkim as je v tej oko-lici zgodilo še sledeče: V bližini na&lhlbe, ob obrežju Atlantskega oceana, stoji zapuščena atf-ra farma. Potno proti večeru ae pri zapuščeni farmi ustavita dva prazna t roka, laatniki tro-koy ao se pa kmslu izgubili. V tistem času ao ae videli daleč ne morju 8 čolni akupej, ki so se pribite vali obali narav noat k atari farmi. Ko je bilo le tema, ao se pokeasle tri msle lučke le veliko Mftje (na obrsA-ju je bilo "oko pravice" ne^Jft Moški in ženske Uganka itevllčnegi razmerja M ^^ (Nadaljevanje in konec,) Vzrokov je mnogo. Med tem ko se igrajo doma z lutkami, se dečki nt straii?" tankega ledu. plavajo daleč ven, 8e & ^ ^rnlidncolea^^^bljsjo ^ivljem'^ ko? m ',no" Ji, rucUrji, letalci, a^ferji, v^ krovci, elektrotehniki Ud.; postanejXv^ deklic« tepov «1, dvobojev, « u-tnele »radllZZ »kih polomov, kiidiju, pijejo. Z ^»jSaj,??-nj^ mor,jo zaradi ljub««, kruh, p i vr,m?u ven te hiSc. tetudi imajo\ah!„u 7h mu« ipenak«, morajo bojevati boj za tivli. 2 MIMAM /Iriiuru/«! M .-. . ___» • ' "J* povsem drugače, z mnogo pTnJv^Z nje le omejene velike nezgode, amwk J go bolj manjše, navidezno naftne. " mno. življsjo ^ 7. in 8. dssetktiaSgritsSaUZ vobče Živijo mnogo pravilneje in krnjs zaradi tega zdravejše srce, mnogo tf^ejle živce; »k kohol in nikotin jim ne kvarita tako zelo ledvtT Proti koncu življenja je razmer]?^ sMrr & I/7-50'1000 I w 'l^?: v ®fr?*klh bofo^ je več dečko* kot deklic, v hiralnicah več žensk kot moSkih! Razmerje med spoli ni nič uaolnega Ni n uatvarila previdnost, kakor je mislil SueasmilclL vrstnuc Friderika Velikegs, ds bi ae po vojn* razredčeni bstaUoni zopet iRpopolniU, ali da b našli, kakor pravi, vdovci z mnogimi otroki p. smrti svojih žena še dovolj kohort starih devie, ki ao vesele, da dobijo može, četudi je star Si let ter ima 7 otrok. Rssmerje med spoli ji biološko utemeljeno, samo ne vemo, kako; g* tovo je izrsz kake življenjske potrebe ntift prednikov, ps je več ne poznamo; »aj ao tudi t živa atvu razmerje med apoH vobče ur*iili živ. Ijenjski pogoji. Zaradi tega to razmerje tudi ni nič okorelega, ampsk ae lsfclco {spreminja k ae bo Spreminjalo; aaj obstoje dsnea očividm razlike v razmerju apolov pri posameznih aku. pinsh prebivalstva in se opažajo tudi spremen, be. Razlike, ki ao ugotovljsnf med mestom ii deželo, med premožnimi in revnimi sloji, med starimi In mladimi roditelji ai je gotovo trebi razlagati z različno nego otrok. V Franciji ji zaradi nazadovanja porodov pvesefek na dečkik v 19. stoletju padel (baje od 1070 ns 1040), Pri 2idih ps, kolikor psč še živijo »e zakonih svoje vere, je število dečkov dsleko največje r vaej Evropi; oni ne poznajo odpravljanja teles-negs plodu, zaradi tega je pri njih število po-rodov zelo visoko; dojenčkov umre zelo maj. hen odstotek. JUzmerje med dečki in deklic«, mi je 1100:1000. ^^^^^ Večje število dečkov po vatinsh se da rszlo- Vladna prodsjs slkokolnlh pijač New VVaterford, Csn.—Jnsno je, ds v tej provinci vlada prodaja vse alkoholne pijače, al vaeeno je butlegarstvo v najboljšem cvetju, posebno kar ee tiče ruma in likerjev. V nevtralni coni, to je 45 milj od obrežja, atojijo ladje nakopičene z alko-lu>)ičnimi pijačami, okoli ^fove Scotije, nasproti premogsrskegs' • žiti neprisiljeno: vojne plojsnje nasilno preki- • nejo; po vojnsh se pojsvlja večja volja u po- lo), posnejo je ene Jučks (prvi čolnil) srečno priplavaU do au- » . . ^ , . ^ N« in ae Um uataf^K - 10» Desjamis t erdoae najaeveMI član federalnega vrliev.! pravice" je le bilo veaelo in r. neg. »odišča. • katerem pravih ds je liberalne^ mlAlJenje. (Zk ^T-tr^i tomatvo S posledica tega js tudi, da je narattaj deležen večjega negovanja. Cim manj zarodkov bo človeštvo umorilo, čim bolj ljubezniv« bo ravnslo z nosečimi ženami, s nerojenim ii potem z rojenim otrokom, tem večje bo števila dečkov, Ce bo bodočnoet bolj bdeis n|d otroki pri igranju, nsd življenjem mošfcih pri izvrševanju njihovega poklies, tem dalje laas se bo ohranil preaeletf novorojenih dečkov, tem pozneje se bo pojavilo prav gotoyo obialovanjl vredno stsnje, ds morajo med nsradi, kjer je v nsvsdi enoženstvo, ženske le iz številčnih vzrokov oststf neporočene. In Se je dsnea Ate-vilo dečkov in deklle enako v starosti 16—20 let, se bo ta dobs pomaknila »Časoma v vedno večjo atarost. In nekegg dne bo mogoče doseženo za kulturne narode ideslno stsnje, ko bo v vseh stsroatnih dobsh več nuiš, ki skrbe u svoje žene, kskor pa lena, ki so navessae na preskrbo po možeh. Hš-4if.g , mmmmmmmm+m Nenavadna operacija Pitteburlki ranocelnik dr. Merria je isvršil izredno telko operacijo ns nskem 14-letne» dečku, ki ae je penearečil pri koUnju. Padel je ns alulo, kjer ai je močno poškodoval spodnji del živots, zlasti vranico. Ts nesreča je povzročila pri ponearečenem dečku močno notranje krvavenje. Pojavili ao ae tudi snakl opaane-ga zsatrupljenjs. V zsdnjem čssu, ko le skorsj ni bilo več misliti ns rešitev bolnika, se je kirurg odločil « svojevrsten poskus, S pomočjo dečkovega očeta, ki je tudi zdravnik, je odvzel dečku priblii-no polovico krvi in jo hranil v cevkah v nor-malni telesni temperaturi. Kri je prečiatil m jo nato reinjiciral bolniku v roko. Medtem j« dečkov oče bolniku odstranil vreni^. Bolnik je prenesel transfuzijo In njegovo zdravstveno stsnje ksže že vae znske IzboIJIsnja In komr*-gs ozdravljenja. Pe pe< in dvajsetletnem napernsm rtjldf vsnju se je ameriškemu duhovnemu J"1" Newlandu posrečile fssledM Mvstvene akriv-noati uWnegs gumija, ki gs ssesost M* " toliko Čsss. Najvažnejše sirevlna za pHšow* ven je Uga gumija je kaldljev Imrboaat. t***^ na snov acetilenskega plina. Prad 21 Newland i raztopino, v kateri je Wl k karbid, baker In amonijev klorid pro^«^ plin, po mnogih nadaljnjih poekuaih i* poleg tsga še neko olje in le pozneje Mlao stično snov, ki je imela neko podobnost »f**" Po teh poekuaih, ki ao mu modeli jem. ■ u Kil pumiuniii, KI w »•»* ■ T^--- '. ^ umetnega gumijs, je zečel seetilenski P'«« ^ __ a ■■ ravnavati s hidroklorovo kislino akrito In je vae dobro opaaoVe-J dolgo taksno snov. Novi gumi aker *s w praven ss avtomobilska obrele. kaše pa lastnosti, ki mu dajejo prednost pred gumi jem. Predvsem ao odpornejši P^F^T iS raznim drugim snovem, ki uničuj«** B'n ni gumi. ^ - ——^ fETBTEK, 14. APRILA. Vesti iz Jugoslavije DrugI koncert "Adrtje" Buciki, Ohto. — Kako prijetno, veaelo In tivo Je v«« spomladi. T«k« im tudi a prihodom apo-mlsdl n«*« dramsko druttvo "A-drljs" prav lopo rasvlja in pripravlja m »pomladanski konesrt, katorl ae v ril dne 17. aprila v H. D. domu na lUohar avs. Ker bo to drugI koncert "A-drljs", isto sa prijasno vabi vsa eenjeno občinstvo Is blllnja oko-lloa, ds sa po motnosti odsovete naiemu prijasnemu vabilu (n tako pripomorete do kultumtfa »nun j m in llrjanja kultur« v na-aelbini tam, kjer Ja te nI. Pri koneartu bo tudi sodelovs-lo peveko druttvo "Sode" is Col-llnwooda. Program bo bogato Is-bran • alovenakiml pasmami. Vsi ns koncert, ds bosta sopet ankrat alitsli »lovansko pašam na odru glovenakegs druttvenega doma! Ne lamudite ta prilik« I ftUUhaw Dab«v«c, tajnik. N«w York, L9. apr. — M«d potniki, ki so ae ninotfi vkrcali ns parnik Bremen, j« tudi grupa m ameriških delavcev, ki Ja n« poti v fluiijo. Oblaka la bo rasne kraj« Sovjetske unija in prou-£avala tamkajšnja industrljsk« metode. Obisk Ja grsn/irsls or-ganisacija Prijatelji Sovjetske uaija. f m Johnetown, Pa, — Federacija ameriških drlavljanov na Mox-hamu Ja sklonila na prolll aaji na fteijo (C luno v In tlanic, kateri letijo poatati ameriški drlavljanl, ds prldeji na prihodnjo redno m-Jo dne 17. aprila ob 2. popoldne v BDI). Federacija bo plačala pri-te in prevotnjp sa člana(toe) is blage j ne, Pouk in vsa navodila bresplsčno H člane In nečlane. Rojaki v Johnatownu in okolici, ksteri telita poatati drtavljs-nI, pridite na aejo omenjenegs dne.—Frank Pavlovirh. tajnik. ■sil v Huffalu naruHu Huffalo, ff. Y — Rlchsrd F. Mulroy, dlrpktof mestnega blaginj akega depertments, Je itjs-vil, da tlevlto osah, ki potaebuje-Ja meatno podpara, stalne nera-hU. Mesto mors akrbeti SS več kot 16^0 drutin in Je potrošilo sa nja v sadnjih taetih meeerlh ttiri milijone dolarj*, Krog M,-ooodelavpvjebfisdele. Imperial, Pa. — Delavske ras-mere »o alabe In nI vredno, ds bi Jih aploh omenial, pa vaeeno te tivotarlmo pod tfoovrovo proape. H te t o Klub tt. SI JHZ Je eklenil ns redni a«JI 8. aprila, da priredi program premikajočih slik (mo-vlea) v HNI) ns fmperlalu na It. aprila ob pol t. svečer. Slike bodo apremljsne s govorom. Drle vel, ss vede J mo ae nalegs polete Ja. Brno t latu volitev. Volitve ao vatn«. dajmo nat« gla»ov« de-lavakim kandidatom. Klub tt. SI M vabi rojake li domete In bil-ftnjlh naeelbln, de ae udeletljo nate priredbe. Vatopnina proeta. Frank Angvetl*. MHTNICA t)R9DNI*TVA Rao Paulo, RraiUlJa, član dru-itva Omua. — Urednittvo m»re Imeti ime In naelov dopienika. BTH' Igor Si«,: RDEČE NOCI — Andrej, to brž preberi. Takoj pojdi. Andrej je raifrnil dani Jistlč in naglo čital. Da dobro prebere vm besede, je »topil prav pod luč. Ko je prečital, je postal nervozen in se hlastno obrnil k Marici. — Kje naj ju U6em? Saj *e povrneta. — Za njima »topi. — Ce ju igrešim? — Stori, kakor vei in znal. Jaz sem pove« dala. Marica se ni utegnija dalje z njim muditi. Odlla je nazaj, Andrej »i je pa dejal: — Potem se je res pripeljala. Vražji ljudje mi pa niso dali dopust« v tovarni. Zelo, zelo ga je jezilo. Nič'prav ni vedel, kaj naj ftori. Listič je apravil v žep, pogledal na žepno uro In potem privlekal na dan drugo pismo. Bilo je od Ivanke. V njem mu je na-znila »voj prihod. Nehote ga je prebiral in »e zatopil v preproste besede. IX. Goapa se j« naveličala plezanja. Vsi, ki 00 prihajali v goetilnUke prostore, niso njej prav nič pomenili. Zopet jo je prevzela želja, da pogleda v zadnjo sobo. Pustila je ples in plesalce, se brezbrižno ozrla na godce in stopila tja, kjer je čital Andrej pismo skromnega kmečkega dekleta. PrUla jt tiho, neopazno. Andrtj je ni prav nič začutil. Stopala Je do njega in oprezno obstala za hrbtom. Z naporom je zadrževala dih valujočih prsi, s težavo je zmagovala. . Andrej j« nekaj začutil. Andrtj se je okrenil. • ; Razširil Je oči In »strmel. Ona pa ni čakala, da bi se od presenečenja vsaj malo osvestil. Pozabila je, da je umazan. Hitro se ga je oklenila In mu iztrgala pismo. Potem ji ni bilo nič več do Andreja. Imela Je pismo in ga s veliko vnemo čitala. Kakor Je bil tedaj, ko je pismo zgrabila, njen obraz velel in razposajen, tako je med branjem postajala mračna. Vidno je pokazala svoje nezadovoljstvo in ga izrazila tudi z besedami. Preden pa je sploh kaj rekla, se je znašel v popolni odločnosti presenečeni Andrej in z ft*» leznim glasom zahteval: — Vrnit Takoj! Gospa je zmajevala z glavo. — To ni moje pismo. Ah, neka druga . . . Zdaj razumem tvojo malomarnost. Jaz sem pa mislila, da se radi mene nisi utegnil preobleči. 81 pr^fel moje obvestilo? o Sem. , — In odgovor? Ga dobim? — Poprej ml vrni, kar si vzela! Nikar me še ti nt razburjaj, ko ee v fabriki dovolj Jezim. Gospa mu Je pismo vrnila. — Na. Zdaj vsaj vem. — Kaj ftš? — Da me varaš. — Vsem drugim si enak! — Marta, prosim te, da se vsega nepotrebnega vzdrtiš. Ta kraj ni za najine prepire in prerekanja. * — Kje pa naj se potem pogovoriva? K tebi ne smem, zaklepaš se. K meni te pa ni. de sem nisi zavoljo naju prišel. Druga te mika, mene se pa izogibaš. < Andrej Je sprevidel, da mora glede pisma in vsega vsaj malo pojasniti. Zato ni bil nič več tako osoren in razkačen. Stopil je k njej in Jo celo pobožal. ~ Z dekletom, ki te grize, sva že izza mlada domača. EdaJ so jo pognali v stiske in ji hočem pomagati. Sem se Je pripeljala, na Kolodvor bi moral, pa nisem dobil dopusta v tovarni. Tem vragom nikoli dovolj ne narediš. Pet Jih je za enim človekom, da priganjajo, sa malo uslugo pa nikogar. Pogovor je zmotila natakarica. V zadregi je vstopila in se obrnila proti njej. Morda je imela skriven namen, da Andreja reši njene nadležnosti. — Gospa, plesalci vas pogrešajo. — Naj potrpe, saj pridem.---Nocoj bom prosta ves večer in še čez noč morda. S temi besedami j* zbodla Andreja, ki ji ni ostal dolžan. — Blagor spočitim ljudem, ki se lahko zabavajo. Da svidenja! Hotel je kar stran. Marica se je vrnila nazaj v notranje prostore. Gospa pa Andreja nI kar tako pustila od se)> be. Hitro je skočila k njemu in ga zadržala. — Andrej, ostani! Andrej se je ozrl nanjo s posmehujočim pogledom. — Gospa, ali ne vidite, da sem sajasto uniformiran ? Umažete se lahko. Gospa se je Andreja oprijela z vso strastjo in vdano zaprosila: —* Ne muči me, ne postajaj zloben. Ostani! — Ne morem. — Moraš! Moraš, Andrej! Ne izpustim te. Tvojega odgovora hočem. To, kar je zdaj, ni življenje in ne smrt. — Zakaj me moriš, ubijaš? Marta je rotila in prosila. Besede so ji mukoma vrele iz srca, predajala se je obupnim izbruhom, Andrej je pa ostal hladen in se ni prav nič menil za njeno vidno trpljenje. Zavrnil jo je z grenkim vprašanjem: — Zakaj si me ti morila vse dolge mesece? Zdaj, ko nisem več tvoja igrača, zdaj obupuješ. Tigrica! Ali z vsakim, ki pade v tvoje roke, tako počenjaš? — Krivičen si. .. Marta je opustila vroče objeme, zaihtela, se obrnila od Andreja in sedla k desni mizi. Njega ni več pogledala, z rokami si je zakrila obras In zajokala. Andrej se je nekoliko ot^jal. — NihM, kdor živi ni pravičen. Ne smeši se s solzami. — Kakšen odgovor hočeš? Marta se je s težavo zbrala. — Na pismo. Andrej Je postal skoro ljubeznjiv, stopil je k nji in jo pomiril. — V pismu praviš, da me čaka razodetje. Kaj mi odkriješ? - — Eno samo željo naj zaupam. — Kakšno? Strojnik je vprašal zelo prijazno, zato se ga .je gospa znova ovila in se mu razodela s prepričevalno besedo: — Da ostaneš moj, samo moj. — Andrej, od vseh, ki so kdaj smeli bliže k meni, si le ti pravi. Prepozno sem te spoznala, zato te muke. Vse drugo se mi gnusi, najbolj pa nepremišljen zakon s starcem, ki ga sovražim. Ti mi pa tega ne verjameš. Ti ne poj miš, da sem samo ženska, ki zavoljo tebe trpi in kotne ovire, ki so med nama. Andrej, vse predsodke sem zavrgla, ljudje se mi zavoljo tebe posmehujejo, ti pa postajaš trd, bressrčen. — Sama si kriva. Ne zadržuj me. Saj se še vidiva. Andrej se Je oprostil njenih objemajočih rok, ona je zadrhtela v velikem nemiru. — Andrej, še nekaj naj zaupam: ločim se. Potem ne bo ovir. Andreja je novica rahlo prevzela.' Toda takoj se je znašel v tolikem obvladanju, da je mirno prešel preko nenavadne novice. — O tem se drugič zgovorlva. Ljudje gredo. Zdaj ni čakal. Hitro se Je odstranil in zginil skozi duri. (Dalj* prihodnjih.) Ivan Jontes: Ispeki Fifi ia FM« iz •M« Fifi J« bila kodrasta pstfka, prav srčkana, kakor pravi njena gospodarica, mlada in lepa go-spe, ki si je s njo kratila ča« in preganjala puščobo ftivljenj« v brezdelju. Aristokratska pnitka. kakopak, sieer ne bi mogla hiti tsko rtkoč druftabnica po lenobi I »oplemenitene gospe. Flffoo ari-MtokraUko poreklo se da slnhk* dokszatl z dolgim rodovnikom, v katerem Je skrbno nanizana dol. K« vrsta njenih plemenitih ln čl-«t »krvni h pasjih prednikov, ki »o bili ponos svojega pasjega rodu. Oče in mati sta bila čistokrvna aristokrata, modra kri j* pretakala po njunih žilah. In Fifi je bila svojemu rodu In stanu primerne \mgoje deležna v pohri meri. • Rodila se Je Fifi v gosp»«ki palači; še v neftnl detimki doM »e je naučila Jesti Is lepih krvnikov |q *kode I k, rabiti pravilno •ervlfeto, se navadila spati in poleikavatl po žametnih blazinicah, poleg tega pa se Je navedi!« tudi pravilnega In dostojne?« v*, denja v dri* bi. Tudi je še v dnji mladosti pokaeata. da tiči v nji velHc umetniški talent, ksjti te tedaj je rada plesala po zad- njih noticah; sčasoma se Je ras-vila v precej dovršeno pasjo plesalko. In pa petje, muzlka; — slednja jo Je vso navdušila, da se Ji je takoj pridružila s svojim sladkim paajtm petjem, sa katero pa ljudje, na žalost, nima. Jo prav nobenega smisla. Nu, komaj se Je Fifi priučila in privadila vsemu, kar se spo-dol)! sa damo paaje ariatokrat-ske krvi, že je priila po njo lepa mlada gospa, prijatelj fca Flfine prve gospodarice, ki si je zaželel« talentirane psičke, o kateri je čula toliko pohvale, ter jo vse-1« s seboj. Mali Fifkl je bilo tedaj malce težko pri pasjem srčku, ker nerada je zapustila svoj rodni dom in mater — oče Je bil v službi pri diplomatih v tujini, tod« ker je poleg drugih dobrih lastnosti (MHtedovala tudi dar br> »e prilagoditve, se je kmalu privadil« svojemu novemu domu In giMpodarki. To tem latje. ker Je bil novi dom v vsakem oairu sijaj ne jši »d n ta neg« in se Je Fifi-cl godilo še lepše. Fifi Je dobila svojo lastno so» bkx», faaar doma ni Imela Do. bila je posteljico s belimi rjuhami in blaalnami. zofo ln kup mehkih svilenih blazin. po katerih se Je smela valjaU edino le ona. Teftave pa ji je pmmrotala nekaj dni miaka. n« k«teri m JI aervirall Jedi. ker s dom« Fifi nI bila navajena Je«11 z mtse. Toda temu se je prav hitro priva- dila, kar je bil nov dokaz, da Je v resnici izhajala iz aristokrat skega pasjega rodu. Srečna Fifi Je dobila tudi po-atrešnico, mlado, lepo dekle, ki jI je moralo streči, jo vaak dan lepo okopatl, namazati z dišeči mi mazili, jo parfemiratf in na prašiti s pudrom; zvečer pa jo je položila v belo posteljico ter jo lepo odela. Ce se Je Fifi v posteljici razbrcala in je goepa to videla, je bila ozmerjana služkinja. Fifld se Je videlo to popolnoma v redu. Cemu pa so služkinje na svetu, če ne aato, da strežejo blagorodnim psttkam ter jih negujejo? Dasiprav Je bila Fifina dotgs in gosta dlaka ftf po naravi pre-oej »kodrana, Je morala palčka vetkrat s služkinjo iti v lepotni salon, kjer so lepe In prijazne ženske Flfieo še bolj skodrale, namazale In parfemlrale. Prava dama ne sme prezirati lepotnih salonov, ča hote ostati v modi. in po tem se Je morala ravnati tudi Fifi. Psički Je bilo to kar po godu. Potem si Je izmislila nje-na lanajdljIva goapa, da mora biti Fifina barva, oziroma barva njeneg« kotuščk« v skladu s barvo njene oblake, in tako se Je začela "premftnjatl Fifi v vseh mogočih barvah ln barvnih odtenkih. hanee črna. Jutri vtlečkae-ta, pojutrišnjem mavrkčaaU alt rumena, in tako dalje. Fifi ae Je privadila tudi temu in ji Je na- S vsezadnje to barvanje celo prav ugajalo. To Je povsem raaoumlji-vo, ker Fifi je bila ženskega spola, torej tudi ničemuroa. Rekli smo ie, da je bila Fifina gospodarica blagorodna ženska. ki se Ji lmt taki ni bilo treba plebejslti potiti za vsakdanji kruh. V zlati zibki se je rodila in jedva je shodila, že so jo u-čili, kako se nejkpA* ta najuspešnejše da faaati lenoba in preganjati čas, in v glavo so ji vhi-jali, da je po svojem rojstvu in krvi vzvišena nad navadne Zemljane, in tako dalje. Imela je moža, ki je bil bogat bankir in katerega denar Je smela zapravljati po mili volji in vsaki množini. Fifico je imela dama zelo rada, pred prijateljicami je kar ni mogla prehvaliti, češ, da bi jo njena izguba bolela bolj kot izguba lastne sesti*. Sploh sta si bili gospa in Fifi nerazdružljivi prijateljici; palčka je morala spremljati lepo gospo na vseh njenih potih, nptn, seveda, na plese. Pa tudi gospe j ina zaupnica Je postala Fifi. Tako zelo zaupljiva je bila goepa napram Fifici, da ji je dovolila ostati v svojem bu-doarju tudi kadar je bil pri nji lepi, mladi gospod, o katerem je Fifi vedela, da ni gospe j in modfc, k'i je bil vedno preobložen z denarnimi posli v banki in na borzi. Pa kaj zato — goapa je plemenitega rodu in sme delati, kar se ji zljubi. Sicer pa Je bil lepi gospod s Fifico le malo manj prijazen kot z njeno gospodarico. Toda baš ti sestanki, ki jim Je Fifi bila priča, so bili krivi, da je psička nekega solnčnega spomladanskega dneva pomigala s košatim repkom ter ušla služkinji, ki jo je peljala na sprehod. Tudi Fifkl ae je zahotelo ljubem ni. V zapuščeni aleji, polni smeti in smrdečih odpadkov, kamor je po zaključju zabredla, jo uzrla postavnega psa, ki ji Je takoj na prvi pogled silno ugajal. Kako bi ji tudi ne bil všeč, ko pa je bil mlad, lep in zastaven, prava podoba pasjo možatosti! Fifi je remagala zoprnost, ki jo j« bila jelš v tem nefelago dišečem kraju, in s drobnimi koraki se je približala junaku svojih psič-jih sanj, ki je baš Maj izkopal iz kupa smeti in odpadkov veliko kost. "Fifi mi je ime", se mu je predstavila. "Izgubi se odtod, kosti v tem kupu pripadajo meni!" je zaren-Čal nagovorjeni, brez da bi se 0-zrl. _Jj. MlUL.: "Saj vam ne mislim kratiti vaših pravk, j, lepi gospod", je vljudno pojasnila Fifi. "Od daleč sem vaa ugledala in zaželela sem si vašega cenjenega poznanstva. Všeč ste mi. Tako lepega in postavnega psa aisem še videla. Kar dobro se ml zdi, da sem u-šla svoji služkinji, ko me je peljala na sprehod." Fifi Je bila Na pasle odkritosrčna. Clove&ka hinavščina, ki jo je obdajala sleherni dan, je ni še pokvarila. Fifin pravkar najdeni ideal pa sje devlčice se Je ozrl in ko je u-gledal srčkano psičko, so se mu odi posvetile in sladko se je na-smehljal. "Hudimana, ne zamerite mi, nisem niti slutil, da me ogovarja tako sr&kano dekle! Res ste ljubka, gospodična Fifi. Prav srčno me veseli, da sem vas spoznal. Moje ima je Fido in v tej okolici sem sa rodil in odrstftel. Prijazen kraj, a?" Stopil Je k palčki ter Jo prija-ano ob vohal. Fifi toliko da nI o-medlela. Tukaj Je potrebno nekaj stavi kov izpustiti, ker ljudje nismo spremljivi za takšno pasjo odkritosrčnost, ki ne poana ovinkov, kakršna je bila lastna Fifki. Ko sta se Fifi in Fido vzdra-mlla iz Ijubeaffiake omotičnosti, sta se začela ljubeznivo pomenkovati. Fifi Je raagrnila pred svo-jim fantom vat svoje pasje življenje in nI poaaMia »bahati ae, da je plemenitega rodu In temu primerno tudi vagojena. Fido Je vzdimit: "Vidi se ns tebi, da se nisi rodila v umazani aleji In da ne *sA, kaj Je boj sa 4bfllMNk .. "Res ne vem", jo+oaegla v bo. eedo m "Pojasni ml, kaj Je to: boj sa obstanek?" Mdo Jo Je postrani pogledal ter se zagnal v kop odpadkov 8 krepkimi tacami Je raafcopaval ne-mamijo. da so smeti In odpadki frčali N*enaokrof. h kupa Je privlekel drugo Imet. (Keess Jstrt) Našim čitateljem je še v dobrem spominu dogodek, ki je nedavno pomaknil razčarani paradiž Havajskega otočja v ospredje svetovnega zanimanja. Trije belokožci so umorili l£4etnega domačina Jožefa Kahahawaja. Zločinci so bili člani ameriške mornarice in pri njihovem podvigu Je sodelovala tudi ženska, žena ameriškega mornariškega častnika in znanega pisatelja. Mladega Kahahawaja so zločinci izvabili v hišo, ga ustrelili in zavili njegovo truplo v rjuho ter ga odpeljali z avtomobilom v skriven kraj, kjer so ga hoteli odložiti na skalovitem obrežju. Mogoče bi se jim bila nakana posrečila, da jih ni fedalo sredstvo, na katerega so se najbolj zanašali. Avtomobil Je brnel tako glaano, da je zbudil pozornost službujočega stražnika, ki je u-s ta vil vozača in mu hotel naložiti globo. Pri tej priliki je opsail v avtomobilu sumljiv zavitek; ki je odkril strašni zločin. V avtomobilu so sedele štiri osebe: mornariški poročnik Thomas H. Maasie, njegova tašča Granville Fortescu in mornarji fedward Lord ln Albert Jones. Vzrok zločina je jasen od vsega začetka. Kahahavvaju so očitali, da je dvema drugima domačinoma in dvema Japoncema lani v decembru napadel in Storil silo ženi poročnika Massieja. Stopila je te hiše z namenom, da bi se navži-la nekoliko svežega zraka. Peto-rico je prijela policija, a jih je zopet izpustila, ko so položili $2,-600 jamčevine. Mešano sodišče iz belokožcev in domačinov ni moglo ugotoviti krivde na obtožencih. Tedaj so ae razvnele plemenske strasti in med belci je šlo od ust do ust geslo: "Smrt drugo-poltnim, ki so onečaatili belo ženo!" Sorodniki onečaščene žene niso preiskovali, kdo je storil o-studen zločin, ampak so sklenili na lastno pest maščevanje. Tembolj je postala stvar znana, ker ima Havajsko otočje za Ameriko prav poseben pomen. Ta razčarani paradiž je namreč prelesten košček zemlje s. krasnim prebivalstvom. Amerika je napravila iz njega naj razkošne j še središče tujskoprometnega zanimanja. Ne samo Amerika, ves svet je vedel, kaj ima v Havaj skih otokih. Vsa Amerika pa je v en glas hvalila in povndigova la honolulftke domačine, ki jfti je sama ljubeznivost, tfrostoduš-nost in miroljubnost. Navalic njihovi rjavi polti jih je Ameri ka, ki sicer mrzi črnce, proglasila zaradi inteligence, ki jftt stavi umoru Kahahawaja je šef ameriškega brodovja Pratt iz j a vil, da pristojl belcem pravica linčanja, če imajo koga na sumu, da se je izpozabil nad belo žen-sko. j | Kar je sledilo po tistem dogodku, je čisto naravno. Nastalo je gibanje proti domačinom na Honolulu in nobena barva ni bila dovolj temna, da bi jfti očrnili, kakor so hoteli. Nenadoma je iz enega v celoti niti ne dokazanega primera nastala govorica, da so domačini na sličen način zlorabili štirideset žensk. To pretirano število se je pozneje- vsekakor skrčilo na 7. Da, oblasti na Honolulu so šle celo tako daleč, da so dopustile ščuvanje belih proti domačinom. Nastala j« afera, ki bi lanko rodila najdalekosežnej-Še posledice in sam predsednic Hoover je slednjič segel v stvar in dal nalog, da se morajo zločinci zapreti. To vse je povzročila plemenska mržnja na Havajskem otočju, kjer se odtlej čujejo pritožbe. Domačini ae pritožujejo nad belci, da nadlegujejo njihove žene in dekleta, bele ženske pa flir-tajo z domačini zaradi njihove lepote in prikupnosti. .Četrtek, 14. APRTLA ^ dragocena dkdčciju Slabi časi se ne ustavljajo niti pred gradovi angleških plemeni tašev in draguljarji bi o tem hi ko marsikaj povedali, če bi hote" li govoriti. Tako je neki aristokrat pozval pred 'kratkim znanega londonskega draguljarja, kateremu je bil prej stalen klient, k sebi na deželo, da bi se zmenila za zlat namizni aervice, eno največjih dragocenosti v btti, ki jo je hotel plemenitaš zaradi denarne stiske prodati« 2elel pa si je, da* bi mu draguljar izdelal kopijo tega servica v srebru in jo pozlatil tako, da bi nihče ne mogel opaziti te zamenjave. Draguljar je vzel za poskušnjo krožnik & seboj. Nekoliko dni pozneje je prišel v grad in dejal plemeni-tašu: "Zal mi je, a servica ne morem kupiti, še manj pa kopi-rati." — "Zakaj pa ne?" je vprašal lord začudeno. "Zato, je odvrnil draguljar, "ker je po vsej priliki vaš oče že prej prišel na isto idejo." V JUGOSLAVIJO služb« vsako sredo opolnoči Is N«w Yorlu: RHK TmM Mu H+mlim tli CHERB0UR6 TRETJI RAZRED partrikcvi MILWMKEE - IT. LMIS - CLEVELAM Pripravne in hitre lelesniške zveso is Cherbourge in Hamburga uftUJ«' • Ve seJ-eile vpcalejto e«t HAMBURCrAMERICAlI UNE NAROČITE SI DNEVHIIt UST PROSVETA Po sklepa I. redne konvencije ss sedaj lnkko narod as list PreeveU is prišteje eden, dm sli tri tlsas ls ese družine 1» Is snega nnslors k esii naročnini. List Prssreta stane ss vse enako, sa člane ali nečlane $6.00 is eno letne naročnino. Ker V člani ie plače Je pri usoementu $1.20 ss tedaik, ss Jim to priiteje k naročnini. Ml prifttejemo enega, dre ali tri člene ii ene družine k eni naročnini. Torej eedaj nI vsrefca, reči, da Je list prt« drag ss člene 8. N. P. J. Ust Proeveta Je vsis lastnina In gotovo Js skoro r vsaki drniinl nekdo, Id M rad čital list vsak dsa. Torej sedsj isuUe priliko, da se tudi VI naročite as dnevnik Prosreito. Cena listu Prosrets Jet Zs Zdrul. drZsre In Ksnsdo HM U Cieero In CMcago Jo......$7M 1 tednik in..............4«M 1 tednik In............... IN 2 tednika In............ 3.60 S tednika in..............s.1« s tednike In ............ 2.40 2 tednike In.............. t Ji Izpolnite spodnji kupon, pri ločite potrebno vsoto densrjs sli Moasj Order v pisma la si nsročite Proereto, list, Id Jo vnia lastnine. Pojasnilo ^-Vselej kakor hitro kateri teh članor preneha biti član SNPJ, ali če ee preseli proč od druiine In bo sshtevnl sam svoj list tednik, bod« moral tisti član Is dotične druiine, ki Je tsko skupno nsročens ns dnevnik Pronveto, to tskoj naznaniti upravništvu lista, in obenem doplsčsti dotižno vsoto lista Prosveta. Ako tsg* ne store, tedaj mora upravniitvo iniisti dstum sa to vsoto naročniku. PROSVETA, 8NPJ, 2657 So. Lawadale Ave., Cklesgo. m. Priloženo poMIJem naročnino ss Ust Proeveta vsote I.......... Ima ..................................................................................Cl draitvs .......... Nulor H__________________________________________________________- Mesto ____________________________________—— DrŽava--------------—.................— Ne? naročnik....----------------------------------Star naročnik--------------------------- Ustavita tednik In gn pripUHte \ meji naročnini od sledečih členov moj« družine: CL društva it..— CL drnitva R~...... TELEFON ROCKWELL 4904 SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela Tlak« vabil* n 1(4. 1 hi shode, vtsitaiee, časnike, kajif«, koledarje, letake krnUkiB, slovaikeai, češke«, jesikn ta dragfk VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.NJU. S DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vm pojasnila dajo vodstvo tiskarne linijsko delo prve Trste FIHU po tafovnadjo na nsstor: S. N. P. J. PRINTERY M67-59 So. Laimdale Areno« CMCAGO, 1LL. TAM SE DOBE NA 2eljo TUDI V8A USTMENA POJASNILA