^ da» razen sobci 1 0 ^ pomikov. , My except Saturday ^JJJiJ, sad Holidays_ PROSVETA % GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE .rtAB XXXVUI Četa listo Je tSJO blind M •I Chicago, Illinois, "•c jtffcs^s 2 slbtss chicago is. ill.. Četrtek, ta. avgusta (august aa). i946 Subscription $«.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 163 Acceptance for mailing it special rata of postage provided for In taction UOS, Act of Oct a, 1917, authorised on Juna 4. IMS iriški državni department poslal protestno noto Jugoslaviji Tito odgovoril ihu Pattersonu >A AMERIŠKE DIVIZIJE jion, D. C« 21. avg.— državni tajnik Acheson j sestanku s časnikarji izja-[ii je poslal tretjo noto ju-inski vladi. Nota vsebu-j protest proti jugoslovan-ktalcem, ki streljajo na transportna letala, ka-ia pojavljajo v ozračju nad javijo brez dovoljenja. No-hteva takojšnjo izpustitev in članov posadk letal, i Wi internirani, i. dostavljena jugoslovan-[viadi, omenja, da so jugoslo-letalci streljali na ame-i transportno letalo C-47 in [ prisilili na tla 9. avguste. t iz strojnice so ranile ene-ka. Nota dalje pravi, da nadaljnje ameriško tno letalo, ki je odletelo aju proti Vidmu, Italija, on je dalje rekel, da in-i te vrste ne bi smeli politi trenja med prijatelj ski-avami. Nihče ne bi smel &ti na letala, ki se izgube vremenu. Jugoslavija i dobila zagotovilo, da ame-i letala ne bodo letela pre-ega ozemlja razen v slu-I slabega vremena, avni podtajnik je dejal, da > še ni pojasnila svojega glede ruskih zahtev o sovjetsHo-turški kon anelske ožine, zaeno pa gnil, da bo Amerika pod-i Turčijo. Acheson je prl-lda so ameriške bojne ladje " z Atlantika proti Sredo-nu morju. Ameriško i brodovje, kateremu pove-l admiral Marc A. Mitscher, uje križarke, rušilce in ca Franklin D. Roose-Acheson je naznanil, da so (poleti ameriških letal iz Av-iv Italijo ustavljeni, iavni tajnik Byrnes, ki je nzu, je informiral predsed-l Trumam, ki se nahaja nfc j lahti, o situaciji v Jugosla-LCharles G. Ross, Trumanov > j« dejal, da ne ve, ali bo dnik podal izjavo ali ne, zavisi od razpleta dogod-* on. 21. avg.—Jugoslovan [ananji urad je priznal, da •kjvaniki letalci streljali Tisko transportno letalo, [J 'gnoriralo signale, naj se ^ na tla Priznanje vsebu-h je bila izročena ame-6U Poslaniku Richardu C nonu v Belgradu. " Tito je odgovoril Pat-ln ^nikal trditev, da se '^ubilo v slabem vre »poletu z Dunaja proti Tito je rekel, da Jugo-1 **li mir, toda ne za vsa* |kJ1,A'anhka vla(,a obžalu-toda odgovornost avtoritet," je reke "Avtoriteto bl|e ^ več. ^zorjtn« m posvarjene PJJJoriliranih invazij ju-*aske?a ujxm Ja Odgovor ■**ent* v, t,)d. ( lani polkih letal, ker »gno-^ dfc * morajo spu- omenja invazije po ameriških 2»vr.o Jf ameriška letela nad Ljub-L,Vn »vg.jfti, Je sedem l*al mvadirslo 12. avgusta I'a avgusta osem le- do zaključka, da ameriške avtoritete nočejo prepovedati poletov preko ozemlja prijateljske države. To je sistematično kršenje suverenitete Jugoslavije." Jugoslovanska vlada ni komentirala pridržanja sedmih ameriških državljanov, ki so bi-na letalu, ki se je moralo spustiti na tla v bližini Ljubljane. Ti se nahajajo v nekem ljubljan-skeh hotelu. Vlada še ni naznanila, kdaj bodo izpuščeni. Maršal Tito je zanikal Pattersonovo trditev, da se je ameriško letelo izgubilo v teku viharja. Dejal e, da sploh ni bilo viharja in da je bilo nebo jasno. Gorica. 21. avg.—Deset tisoč vojakov ameriške 88. divizije je v polni bojni opremi izzivalno paradiralo v zavezniški okupacijski coni ob Morganovi liniji v Julijski Krajini. Parada je bila razkazovanje sile, da so jo lahko opazovale jugoslovanske čete na drugi strani lilije. Vsi ameriški vojaki, ki stra-žijo Morganovo linijo vzhodno od Trsta, so se udeležili parade. Organiziraha je bila v momentu poslabšanja odnošajev med Ameriko in Veliko Britanijo na eni strani in Jugoslavijo ter Rusijo na drugi. Vojaki so paradirali mimo odra, na katerem so stali general John C. H. Lee, vrhovni poveljnik zavezniških sil v Sredozemlju, general Bryant E. Moore, poveljnik ameriške divizije v Julijski Krajini, In drugi visoki Uro- ameriški in britski vojaški častniki. Parada je bila v bistvu pretnja Jugoslaviji in Rusiji. — -muMi osem ie-**a«ta dva bombnika letala. 15 avgusta a^tka. 1« M,«,,.,. ~ M«k • .fiskegs oz-^IJujejo* pravi ju "Prišli smo Domače vesti Novi grobovi Presto, Pa.—Dne 16. avg. je naglo umrl Frank Skerl ml., star 29 let in član društva 166 SNPJ. Zapušča ženo, sina, starše in Štiri brate ter eno sestro. East Palestine, O.—Dne 8. avg. ie umrla Josephine Steber, stara 30 let ln rojena v Ameriki. Bila je članica SNPJ od otroških et in ob ftmrti članica društva 55 SNPJ. Zapušča očeta, dva brata in tri sestre. Vojaško sodišče prevzelo oblast Avtoritete odredile preiskavo obdolžitev Friedberg. Nemčija. 21. avg.— Ameriško vojaško sodišče je prevzelo oblast nad ameriškimi civilisti v Nemčiji. Prevzetje je povezano s slučajem Ralpha K. Betza, bivšega ameriškega vojaka, ki je obdolžen, da se je vrnil v Nemčijo nelegalno. Zagovornik Betza je stotnik Earl J. Carroll iz San Bruna, Cal. On je dejal, da je vojaško sodišče s prevzetjem jurisdikci-je kršilo ameriško uatavo. "Oblast vojaške vlade izvira iz ustave," je dejal. "Vojaško sodišče ne more zanikati ustavnih pravic ameriškemu državljanu. Betz je civilist in njegova zadeva ne spada pred vojaško sodišče." Carrollovo izvajanje je zavr nil major Marc J. Robinson, pomožni šef pravne divizije ameriške vojaške vlade. Dejal je. da je general McNarney, vrhovni poveljnk ameriških okupacijskih sil v Evropi, poveril oblast vojaškemu sodišču in da ima on odločilno besedo v vseh zade- vlh- » i. Glavni ameriški stan v Frank furtu je naznanil, da je odredi preiskavo obdolžitev, da vojaške avtoritete drže nekatere ameriške civiliste v ječi dva meseca brez obravnave. Nekateri sploh ne vedo vzroka sretacije. Vladna agentura obdol zena zapostavljanja Washington. D. C.. 21. avg -Trgovinaki tajnik Henry A Wallace je obdolžil federalno upo-slevelno agenturo zapostavijanja zamorcev ln rasnih diakrimina-cij. Te se očitujejo v plemenskih ločitveh. Obdolžitev vsebuje pismo, katero je Wallace poslal delavskemu tajniku Schwe lenbechu. New York, N. Y.-Tukaj je umrl Ivan Malalan, star 55 let in doma iz Opčin pri Trstu. Bil e vdovec in v stari domovini zapušča sorodnike. tičejo svojca Springfield, 111.—Anton Aubel e prejel pismo od svojega brata s prošnjo Pavle Lovše, Zg. Koseze št, 8, pošta Moravče, Domžale, Jugoslavija, ki želi izvedeti zs svoje brate Franceta, 'epeta in Načeta iz Kale pri 'erni nad Savo. Pišejo naj ji na gornji naslov. Barberton, O. — Mathew Ja nesh je dobil pismo od svoje svakinje Ane Janež, Babno poje it. 39, pošta Stari trg pri Rakeku, Jugoslavija, ki išče svo-e brate Franceta, Jožeta in Toneta Urblh, po domače Lahovi, doma Iz Podgore pri Starem tr gu blizu Rakek*. Prosi jih, da se oglsaHq, ker Je v velikem po-m'arftltsBjif. * ' Is Clevelanda Cleveland.—Dne 18. avg. je umrl John Ogrin, star 6» let, doma li Stare Vrhnike in v Ameriki 40 let. Tukaj zapušča ienp, dva sinova, tri hčere in enega srats ter vnuka, v stari domo* vini pa več bratov in sester. Bil je član društva št. 5 SNPJ.— Istega dne je umrl Paul Nad-bath, star 58 let, doma iz Ljubljane in v Ameriki 34 let. Bil je član SMZ in delničar SND. Zapušča ženo in enega sina, ki je mornarlčni zdravnik, v sta rem kraju pa brate in sestre.— Dne 16. t. m. je umrla Veronica Markovič, stara 48 let in doma iz Hrvatske. Zapušča moža, sina, hčer in dve sestri ter dvs brata.—Dne 18. t. m. je umrla Mary Kočevar* stara 70 let in doma U ljubljanske okolice. Zapušča sina, brata in sestro.— Dalje je istega dne umrla Terezija Kmet, po domače Kmetova mama, stara 78 let.—Dne 19/ avg. je umrl Frank Okoren, 'kar 68 let. Zapušča ženo, tri sinove in dve hčeri. Vzpostavitev kon-trole cen odtejena Žito in mlekarski izdelki izvzeti Washington. D. C.. 21. avg.— Dekontrolni odbor i je odredil vzpoatavitev kontrole cen za vse vrste mesa, olja Iz zelenjave in produkte iz bombažnega semena. Naznanil je, da so vsi člani odbora odobrili odredbo. Paul Porter, načelnik urada administracije cen, je dejal, da bodo vzpostavljene stropne cene, ki so bile v veljavi 30. junija. Zadevno odfo&tev bo podal federalni poljedelski department v petek, Žito, mleko in mlekarski izdelki so izvzeti, toda kontrola bo re8tavrirana, če bodo cene naraščale. s Načelnik dekontroilnega odbora je Roy L. Thompson. On je sinoči govoril jpo radiu in apeliral na ame^illo ljudstvo, naj podpira odbor v vseh ozirih. Izrekel je tudi upanje, da bo ljudstvo podprlo vse korake, katerih cilj je preprečinje inflacije. Kitajska ni počistila pristanišč Embargo bo ostal v veljavi . Washington. D. C., 21. avg.— Pomožna organizacija Združenih narodov UNRRA je naznanila, da Kitajska ie ;ni počistila svojih pristanišč, da so stroji in drugo blago ie na f&roiklh, namesto da bi bili poslani v kraje, kjer jih potrebujejo. Iz tega razloga bo oatal embargo še v veljavi. Zadevno naznanilo je^objavti general Lowell W. Rooks, pomožni direktor UNRRA. Dejal je, da se embargo aplicira le za stroje in drugo industrijsko o-premo, ne pe za živila. Pomož-na organizacija še vedno pošilja živila v kitajske pokrajine, • v katerih ljudje stradajo. Konmc stavke mornarjev blizu Detroit, Mich., 21. avg —Glav ni stan Splošne mornarske unije, včlanjene v Kongresu industrijskih organizacij, je naznanil, da bo stavks mornarjev na par ntkih, ki vzdržujejo promet na Velikih jezerih, kmalu končana Nekatere kompanije so že sklenile pogodbe z unijo. Med temi je Michigan-Atlantic Transportation Co. Podpisala je pogodbo, ki določa zvišanje plače in skrajšanje delovnega tedna na 40 ur. Joseph Curran, predsednik unije, ki je oklicala stavko, je naznsnil pogajanja z drugimi kompenijami. brttske vojaške utrdbe v palestini Avtoritete odredile evikcije Udov v mestih APEL NA RUSIJO ZA INTERVENCIJO Jaruaalem. Peleetlna. 21. avg. —Britska vlada v Palestini, razkačena, ker ne more. kakor izgleda, ustaviti napadov židovskih teroristov, ki so dosegli višek v eksploziji bombe v hotelu King David, se je odločila sa akcijo, ki nima primere v moderni zgodovini te dežele. Odredila je evikcijo Židov iz stanovanj v centralnih distriktih Jeruzalema, Tel Aviva in Halte, glavnih židovakih mest v Palestini. V teh distriktih bodo zgrajene brlt^ke/vojaške utrdbe. Evikcije bodo povzročile po-težkoče za prizadete. Oni, ki bodo izgnani, ne bodo mogli najti novih atanovanj. Židovski trgovci so izjavili da bodo izgubili vse zaradi britake akcije. Evik* cija je bila poverjena britskim četam in policiji. Odredil jO je general Alan Cunningham, brit* ski vrhovni komiaar v Palestini. Voditelji židovskih organizacij protestirajo. Glasilo teh or ganizaclj piše, "da pričakovanja,, da bodo židovske ustanove skrbele za one, ki bodo izgnani iz stanovanj, se ne bodo Izpolnila. Britske avtoritete so s svojo ak cijo demonstrirale, da smatrajo vse Žide za odgovorne za dejanja, ki so jih izvršili členi tero ristlčnih grup.n Britske avtoritete so izjavile, da ao evikcije potrebne sa tašči to vladnih uatanov pred napad terorističnih grup. Ahmed Sukslry, besednik A rabske lige, je zapretil, ds bo liga apelirala na Rusijo zs ln tervencijo, če no bo kmalu pa lestinsko vprašanje rešeno prilog Arebcem. Namignil je, da }e liga že navezaal stike Moakvo in da bo poalala dele gacijo v Rusijo. "Embargo je v soglasju s kongresno akcijo," je rekel Rooks. "Zdaj pošiljamo le živila in druge potrebščine na Kitajsko. Naš urad na Kitajskem je dal zagotovilo, da bodo živila dostavljena lačnim ljudem." Pošiljanje strojev in industrijske opreme na Kitajsko je bilo ustsvljeno 10. julija. Razkrita je bila korupdja med kitajskimi urniki podružnice UNRRA v Sanghaju. * Konvencija tiskarske unije v Floridi Kritika voditeljev Ameriške delavske federacije Miami Beach. Fla^ 21., avg.— delegati mednarodne tiskarske unije so prišli na konvencijo svoje organizacije, ki se je pričela v tem meatu. Slišali so ostro kritiko voditeljev Ameriške delavske federacije. Kritik je bil James A. Grif ey, delegat krajevne unije v Little Rocku, Ark. Dejal je med drugim, da se ADF ne za nima za organiziranje delavcev v Arkansasu. V državi ima samo dva organizatorja, dočim jih Ima Kongres industrijskih organizacij 38. Griffey je pobijal predlog de-egata Johna W. Jamiaona iz Birminghama, Ala., naj tiakar-ska unija podpira organizatorič-no kampanjo ADF v južnih dr šavah. Predlog je bil poražen. Drugi predlog, naj so konvencija izreče za uposlitev večjega števila vajencev v tiskarnah, je bil tudi poražen. Oglasilo se je več delegatov, ki so v svojih govorih naglašali, da mora unija ščititi pravice vojnih veteranov, ki so bili ponovno uposlenl v tiskarnah. Prihodnja konvencija tiakar-ake unije bo v Clevelandu, O. La Guardia odstavil uradnika UNRRA Diskuzija o problemu brezdomcev . Jamal Husselni, podnačelnik eksekutivnega odbora Arabske lige, se je izrekel proti britske-mu načrtu glede razkosanje Palestine na itlrl separatne pro vince. Izjavil je. da njegova or ganizadja ne bo poslala repre zentantov Ha konferenco v Londonu, na kateri bo razpravi o razkosanju Palestine. Prostovoljci prihajajo v ameriško armado . Washington. D. C.. 21. avg.-Cez MO.0OO prostovoljcev se je prijavilo za službo v armadi po porazu Japonake pred enim le tom Zadevno naznanilo je objavil vojni department. Preosnova glavnega mesta Prusije . Sovjetske avtoritete odprle ruske iole Berlin. 21. avg.-Koenigsberg, glavno mesto Vzhodne Prusije tri trdnjava tevtonsklh vitezov v trinajstem stoletju, se razvija v novo sovjetsko pristanišče ob Baltiku velike komercialne in vojaške važnosti. Rusi so ga prekrstili in se zdsj imenuje Kaliningrad. Ime je dobilo po Ml-hajlu Kallnlnu, predsedniku Sovjetake unlj^ ki Je umrl pred nekaj meseci. Mesto je natrpano z ruskimi vojaki in civilisti in dobilo je ruski značaj. Zeleznifka linija med luko in zaledjem, ki je bila poruiena v teku vojne, je bila popravljena Na postajo priha jajo vlaki z imigrantl iz Rusije. V pristan ličnem delu mesta je živehno vrvenfe Ob pomolih delavci razkladajo s parni ko v stroje In drugo opremo, katero »o Rusi pobrali v nemških to Policija streljala na stavkarje Bagdsd, Irsk, 21. avg.—Pet oseb je bilo ubitih in 23 ranjenih, ko je policija streljala na oljne delavce, ki so zastavkali v Kirkuku. Policija je nevalila ns vtavkarje, ko so demonstrirali ns glavnem trgu meste. varnah. Parniki dovažajo tudi živila za ruske okupacijske čete Nemški cestni nepisl so bili odstranjeni in nameščeni z ruskimi. V šolah in tudi na univerzi, na kateri Je lmrnanuel Kant poučeval filozofijo, se sliši ruski jezik. Sovjetske avtoritete ao odprle veliko število ruskih šol. Berlin, 21. avg.—Fiorello La Guardia, generalni direktor pomožne organizacije Združenih narodov UNRRA, Je na seatanku s časnikarji naznanil, da je odstavil britskega generala Frede-ricka Morgana kot načelnika UNRRA v Nemčiji za brezdomce, ker je Izrekel žaljive opazke o poljskih Židih in ruskih vohu nih. Morganove opazke so obja vili ameriški listi, ki sovražijo pomožno organizacijo. Med temi listi je čikaška Tri buna, katero je La Guardia ob dolžil potvarjsnja in zavijanja vesti. Na seji uradnikov UNRRA sa je vršila diskuzija o problemu brezdomcev, ki so odvisni od po moči pomožne organizacije. Med brezdomci so ljudje iz Jugosla vije, baltiških in polJ"1'1*' pokra Jin, ki se nočejo vrniti odmov La Guardia je orisal svoj pro gram glede rešitve problema brezdomcev, ki so v Nemčiji Avutrljl, Angliji In drugih «v ropskih državah, fttevllo teh Jr najmanj 830,000. La Guardia je |jo*Varil generala P. A Kurotč kina, pomožnega poveljnika ru ake okupacijske sile v Nemčiji. Dejal Je, da ne sme biti mehak napram Nemcem. Pozabiti ne ime, da so Hitlerjeve armade v teku vojne porušile več ruskih mest In pobijale civiliste. Korporacija naznanila ustavitev obrata Detroit, Mich., 21. avguata.-Chrysler Motor Corp Je na/na-nila ustavitev obrata v svojih livarnah zaradi pomanjkanja avtnlh pritlklin. Tovarne bodo zaprte teden dni. Ta čas bo produkcija avtomobilov ln tovornih avtov pretrgana ameriški načrt glede administracije trsta Italijanski poskus za revizijo pogodbe še izjalovil USTANOVITEV ZAČASNE VLADE Parla, 21. avg,-Ameriški državni tajnik Byrnen je predložil roprezenUntom 21 zavezniških držav na mirovni konferenci nov načrt glede administraeije Trsta in okolice. Ta predvideva med drugim ustanovitev začasnega režima za mesto, luko in okoliško ozemlje, ki naj bi izvrševal funkcije, dokler ne bo Italija podpisala mirovne pogrebe in se odpovedala suvereniteti in dokler ne bo varnostni svet Združenih narodov odobril sta tuša za internacionalizirano o-zemlje. Do takrat ne bi Trst in okolica imela legalne vlade. Byrnes je dejal, da ae tržaška pokrajina ne sme amatrati za poraženo. To naj bi veljalo tudi %a prebivalce. Dobila naj bi status bivše aovraŽnice. Jugoslavija in Italija naj bi garantirala operiranje vodnih naprav, električnih central in drugih javnih naprav. Ruska delegacija Je pobijala Byrnesov načrt. Vztrajala Je pri zahtevi, da morata polioljska ln orožniška sila priti pod jugoslovansko kontrolo. V administraciji tržaške luke naj bi ime i besedo tudi reprezimtanti Če-voalovaklje, Ukrsjins, Albanije ln Rumurjlj*?, / , i Peakus za revizijo mirovne pogodbe zs Italijo se je isjslo-vil. člani konferenčne komisije so zavrnili pet Italijanskih predlogov za revizijo pogodbe. Poročilo zunanjih ministrov štirih velesil—Rusije, Amerike, Velike Britsni^ in Francije—o ustanovitvi administracije v Trstu bo predloženo mirovni konferenci, Izgleda, da bo Izzvalo ostro debato med reprezentantl capednih dr*av in reprezentantl Rusije ter drugih slovanskih držav. Brazilhka delegacija je predlagala, naj se debata o tržaškem vprašanju odloži. S tem se je postavila na stran Italije, ki je prej profclla za odložitev disku-ilje. Včeraj sta dospela v Pariz En-ver Hodža, predsednik albanske vlade, In dr. Kari Gruber, av-Urljaki zunanji minister. Oba bosta dobila besedo na plenarni seji mirovne konference. Re presentanti Kgipta, Kube, Me hike ln Perzije bodo tudi govorili na Meji. Ruslflkaclja je v razmahu tu dt v drugih mestih In vaseh I Vzhodne Prusije. V Hchlosabei gu, kjer je bivalo čez 10,000 Nemcev pred zaključenjem voj p # Hmuila ne. je »stalo le 500 Nemcev. zločinov v Ameriki Politično sprejemljivi Nemci se lahko vračajo v ruski sektor Vzhodne Prusije. Rusi so raz kose It veleposestva nemških Junkerjev in zemljo so dobili bivši najemniki. Ruska vojaška vlada le zviftala odmerke Živil za delavce, ki so uposlenl v to-vsrnsh. Washington, D C„ 21 avg J Edgar Hoover, direktor fede ralnega detektivskega biroja, je naznanil porast števila zločinov Dejal je, da se Je povečalo za trlnajet odstotkov v prvih šestih mesecih tega leta v primeri isto dobo lanskega leta. Amerika je za pravičen mir Truman govoril o potrebi vodstva Waahlnglon. D. C.. 21. avg — Predsednik Truma« Je v svojem govoru v zvezi s proslavami 30-letnice rojetva ameriške letalske sile dejal, da AmerlRa je za pravičen mir in da ne zahteva reparacij in ozemlje kot zmagovalka v drugi svetovni vojni. Izrs/il je tudi upanje, da bo državni tajnik Byrnes uspel v svojih prizadevanjih na pariški konferenci za mir. ki bo pravi čen za zaveznike ln poražene države. "Amerika mora prevzeti vodstvo v naporih za doaego trajnega miru." je rekel Truman. MAko nimamo odločnosti ln mentalnega razpoloženja za iz-vojevanje miru, ne bo zmaga v vojni d'ieti pomenila. Organi zarila Združenih narodov mora dobiti policij*ko silo za enforsl-ranje miru. Če Ja ne bo dobi la, ne bo ničesar dosegla." PROSVETA ČETRTEK, 22. AVnuci^ i a prosveta THE ENLIGHTENMENT OLA8ILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE OtyM of bj Slovene National Benefit Society and published C; i/ 1 Naročnina sa Zdrušene dišave (laven Chlcn*a) ta na lato. 13.00 aa pol lota. 0130 aa četrt lata« aa Chicago in okolico Cook Co. 17.50 aa celo lato. 03.7» aa pol lata; aa lnoaematvo 00.00. Subscription rales i for the United States (except Chicago) and Canada 30.00 per year. Chicago and Cook County 07JO par year. foreign countries »9.00 per year. ' Cena oglasov po dogovoru.—Rokopisi dopisov In nenaročenlh člankov se ne vračajo. Rokopisi literarne vsebine (črtice. pevestL drame, pesmi U4L| Se vrnejo pošiljatelju le v slučaja, če je priloiil poštnina. m «• Advertising aates en agrevment.—Manuscripts of communications and unaollcited articles will net be returned. Other manuscripts, suck aa stories, pUtfp. poems, etc. will be returned to sender only whan accompanied by self addressed and stamped envelope. n Naslov na vsa, kar Ima stik s listomi PR OS VETA 2657-M So. Lawndale Ave., Chicago 23, Illinois ' ii_ Trst je prijrodna luka Jugoslavije (Za Trst ae bije huda borba v Parizu in izven Pariza. Po zaslugi politike zapadnih sit, predvsem Amerike in Anglije, Trst tudi po tej vojni ne postapedel Slovenije in Jugoslavije, kajti pravica teh držav ima zavezane uči, oziroma spada le v besednjak ... Ko pišemo te vrstice (pred konvencijo), ne vemo, kakšen bo končni odlok mirovne konference v Parizu. Izraziti ne mOremo drugega kot željo, da bb mirovna konferenca upoštevala najnovejši načrt Jugoslavije, ki gre za tem, da Trst se z internacionaliziranim zaledjem vred gospodaieko in deloma tudi politično naveže na' njegovo naravno gospodarsko zaledje. Brez močne gospodarske povezanosti z JugosJavijdin centralno Evropo bo Trst pod svojim mednarodnim statusom sploh prišel z dežja pod kap, kajti vanj ne bo nobena država zabijala težkih milijonov kot jih je Italija po prvi svetovni vojni, da ga obvaruje pred popolnim gospodarskim zatonom. Kako je važe/^Trst za Jugoslavijo in centralno Evropo, ali pa to gospodarskojfaledje za Trst, je posebno razvidno iz naslednjega članka izpod perMarijana Kocijančiča, ki je bil objavljen pro-šlega februarja v tržaških "Izgledih". Članek se peča z gospodarsko zgodovino Trsta in v njem je avtor zbral zelo važno statistiko, ki pokazuje globoko povezanost Trsta s svojim naravnim za-lediem. Prinašamp ga v informativne svrhe. Ured.) Trst se je razvijal iz neznatnega obrežnega mesteca v velik emporij in industrijsko središče. K temu razvoju je pripomogel v prvi vrsti geografski in politični položaj Trsta v bivši avstro-ogrski monarhiji, v, kateri je bil privezan s svojim naraynim zaledjem brez poltičnih, carinskih in tarifnih pregraj. Statistika iz dobe pred prvo svetovno vojno prikazuje vrtoglavi razvoj tržaškega gospodarstva, posebno tranzitne trgovine. Značilno, je, /ia se je gospodarstvo tako razvijalo, ker je tedaj Trst tudi politično pripadal svojeifufttlftrokemu zaledju. Katastrofalno nazadovanje tržaškega gosffe^arstva v dobi po prvi svetovni vojni, ko je bil Trst odcepljen M svojega naravnega zaledja in priključen Italiji, navzlic temu, da se'je gospodarski standard zaledja znatno boljšal, je dokaz za trditev^ da je to mesto gospodarsko odvisno pd svojega naravnega zaledja,' dn uspeva in hira s svojo povezanostjo ali s svojo odcepitvijo od njega. Zgodovina Trata in Benetk priča o antagonizmu med tema trgovskima središče^. Trot je že v srednjem veku moral braniti svoj obstoj proti tedanjemu beneškemu imperializmu, ki ga je skozi stoletja hoU^niČiti samo zato, da se ga iznebi kot trgovskega konkurenta. SE ZAHVALJUJE ZA DARILA w. Aliqulppa, Pa. — Ivanka Tomše, Smolenja vas pri Novem mestu, se zahvaljuje za darila iz Amerike. Med drugim piše: "Draga tovarišlca!—Iz daljnih Vaših rojstnih krajev Vas iskreno pozdravljam. Vaš paket in pismo sem z veseljem prejela. Vaše dobrote ne morem drugače poplačati kot z globoko hvaležnostjo. Imam prošnjo do Vas. Ako je mogoče, dajte v časopis, da se vsem prav prisrčno za hvaljujem, kateri so mi poalali pakete. Rada bi se vsakemu posebej zahvalita, toda nimam denarja za znamke. Upam, da ne bo kdo mislil, da sem nehvaležna. Najlepša hvala tudi tovari-šici, ki mi je poslala nekaj denarja, da sem si kupila dve rjuhi. Prejela sem tudi posteljno pogrinjalo, ki je zelo lejpo. -Prejela sem tudi čevlje, ki pa so bili na žalost premajhni, zato sem jih dal4 sestri. Moja številka je 37. V pismu prilagam sliko od, mene in moje hčerke Jožice. Je zelo živa in je ne smem več samo puščati. Jaz se imam bolj slabo, ker nisem prav zdrava Noga jf aicer nekoliko boljša, tako da malo hodim in tudi nekoliko delam. Tudi roka se mi je precej dobro pozdravila. Vse bi bilo dobro, če bi bil vsaj mož živ. On je padel kot partizan v Belgradu. Poročena sva bila samo šest mesecev, tako da je hčerka sedaj stara samo 6 mesecev. Zelo mi je v veselje v mo ji bridkosti. Stanujeva pri sestri, katera Je tudi vdova s tremi otroki. Njen mož-partizan je padel pri Grosupljem 1. 1944. Vse kar sem imela od moje mame, pohištvo in posteljnino so mi pobrali domači izdajalci medtem ko sem bila pri partiza nih, tako da nima sedaj druge-lin št. 1, vsoto $514.70 v glavni ga kot to, kar so mi poslali do- urad SANSa. (Imena prispeva wi ljudje. Torej se Vam še en-1 teljev so bila že objavljena v krat zahvalim za Vašo dobroto in trud. Vaša V>"*rišica Ivanka Tomše." Iz gornjega pisma je razvidno, Modicevem dopisu.—Ured.) Naj še omenim, da bo gospodinjski klub SD!D priredil vinsko trgatev dne 8. septembra ob kako zelo je revica hvaležna za I dveh popoldne v Slovenskem vse, kar je sprejela iz Amerike, delavskem domu. Le pridite vsi Ker nima denarja za znamke, ji od blizu in daleč, mi pa bomo ni mogoče zahvaliti se vsakemu vsem postregli. Vstopnina bo posameznemu. Upam, da boste prosta. Seve, tudi brez godca vsi, ki ste ji kaj poslali, vzeli ne bomo in če ne bo preveč to zahvalo za-dobro. - Theresa GerseL POROČILO O PIKNIKU IN DRUGO Detroit. Mich.—Naj nakratko poročam o skupnem pikniku tU kajšnjih dveh podruinic SANSa ki smo ga priredili v korist sklada za otroško bolnišnico v Sloveniji. Na pikniku je nastopil kot go toplo, se bomo tudi malo zaobrnili. Če bo kaj dobička, ga bomo porabili za delegate, ki se bo udeležil Vseslovanskega kongresa v New Yorku. John Kraly. IZ MILWAUKEEJA Milwaukee, Wis^-Ravno danes sem prejel par pisem iz stare domovine. . Pisma opisujejo 'veselje o prejemu paketov iz vornik Stane Krašovec, ki nam Amerike in pa različne družin-je podrobno razlagal težave na- ske razmere, ki seveda ne bi za ših bratov in sestra v stari do- nimale širne naše javnosti. Je movini. Prav lepa hvala, Stane! 1» P*r odstavkov v teh pismih, Uspeh piknika je sijajen, bodisi ** bodo zanimala vsakogar, mor-v finančnem ali gmotnem oziru. <*10 elevelandskega boritelja Posetniii so pokazali, da se za- z* čaršijsko Jugoslavijo žalost-vedajo trpljenja in pomanjka- opomina—in pa njegovega nja, kj je zadelo slovenski na- junaškega soboritelja, mihvau rod. Vsem najlepša hvala! Po-1 šl*ega Radota. Morda celo kak sebno priznanje pa gre vsem, ki «<*vokata, ki kljub njego- so tako neumorno delali, na pri- vemu "ogromnemu znanju" še mer Frank Modic je imel veli- P«1*8 ne ve, da Je v Jugoslaviji ko opravka. Dalje se zahvalju- staremu režimu odklenkalo. jem podružnici 1 SANSa za žga- Takole piše svakinja Mici nje. Imeli smo težave s pripra- Hre£ 12 Dobletine pri Mozirju vami, kajti dandanes se zelo 111 Štajerskem; . . nikar ne težko dobi razne potrebščine, verjemite propagandi, kaj se pr vzlic temu pa »mo dovolj sku- na?d0^a- Vse je v redu! Od paj spravili. nošaji se na vse strani obračajo Skupni dohodki z vstopnica- na boljše. Samo to Je veči stvarni znašajo $962.55, izdatki pa f1 * »j dobi—ker Jih pac bi— $544.35, torej znaša čisti prebi- ker> bll° xVse oničeno. Kadar tek $418.20. Pbleg tega pa ao si bomo naše porušene domove Babrali tudi Bekaj prostovoljBih P°fr® ' P°?fm bodo ze rane prispevkov, tako da smo poslali "celJe"f' *at° ?e 24 v imenu obeh podružnic, št 108 ni " x * ^ 'v kratkem bo še to prišlo!" Pismo, odstavek, katerega pri občam, je bilo poslano iz Doble tine, ki je dober streljaj odda ljena od velikega nazarakega frančiškanskega samostana,', katerega področja pač ne bo Bih- če pričakoval kakšnih ''brezver- skih komunističnih propalic**! IB vendar ta odstavek pisma pri- 1932 2,072,000 60.1% 2,882,000 106.3% 1933 2,801,000 62.2% 2,966,000 111.3% 1934 2,407,000 71.3% 3,754,000 140.9% 1935 2,440,000 7».3% • 4,415,000 1165.T% 1936 2488,000 67.1% 3,629,000 136.2% 1938 3,185,000 92.4% 4,153,000 155.5% • 1938 3,380,000 98 % 4,207,000 160.9% mc čarovništva ETBIN KRISTAN V kakšnem manjšem gledališču nastopa "čarovnik" pred J >m stoji vratar v baje indijski noši, Ba reklamnih deskah m f etične slike spečih krasotic, v zraku plavajočih oseb liL nemogočih poziturah. Ozadje odra je črno zagrnjeno inJZfl zvezdami, podoboo so pogrnjene mizice, vse dela mističen vti* J gledalca. Čarovnik nastopi s pi- ___n< Razvoj tržaške tranzitne trgovine pred prvo svetovno vojno,. . uml*^ ako ga primerjamo z razvojem pod italijansko upravo, z navede- kazu5e veliko za*ip*hje v Bovi Bimi statistikami jasno dokafcuje, da Trst spada k svojemu narav- red v Jugoslaviji, katerega Bato nemu zaledju in ne k Italiji, da je razvoj gospodarstva Trsta ali preroki gnilih idej prika- TržaŠki emporij se je začel razvijati, ko se je rešil beneškega Bjegova propašt odviana le od povezanosti z zaledjem in da Italija zati kot "Izd«1alsIco komuBistič- gospostva in ko se je po svoji lastni volji politično povezal na Tr»ta ne potrebuje. Ko si Je po svetovni vojni prilastila Trst, je ne8*" No, da, pa bo mogoče svoje naravno zaledje, t. J. na ozemlje bivše avstro-ogrske monar- postopala z njim kot z vojnim plenom in absorbirala njegove co- kdo rekel: "komunisti so vse du- ---„ . . JK K hovnike poklali, tudi menihe v hije. spodarake sile na škodo tržaškega gospodaratva. Gospodarska kriz* Trsta pod Italijo je izvirala iz dejstva, da Trgovski promet gloni v glavnem na železBiških prometBih zve- r^11. int lj"dstVo 8ex je ®p4ri" se Je leta 1918 to rnjsto pripojilo Italiji iz nacionalističnih, ne pa L.h ftr je nFedeljivo pw$Jn z Jugoslavijo in prekP0 nje g ^ iz realnih ekononvyxih razlogov. Ko Je bil Trst pfc, letu 1918 priključen Italiji, se Je dotedanji širšim zaledjem. dilo—zato hvali pregrešne ideje. —Pa si oglejmo odstavek iz drugega pisma, ki mi ga je pisala vru;,:;!^ zf':tnJski i^T1 r?" pTet> 86 pre„tek; F^3-ča&vM™ beneški trnovski promet pa Je istočasno napredoval na ikodo trž«-1, , n)e50vemu »leaJu oor*mo v 8'»vnem po aveh!z,r],_ k, je po, ure hoda odd.^e. tke.. T . P™«^'^ o«1 imenovanega samo- Prebivalstvo;Vrsta se je od 1. 1700 množilo kot sledi: Leta I,H i. 170»'" 5,700 Itftft » 20,000 1824»^ 50,000 1840 1867 1913 80,000 123,000 247,000 - a . . * *. , ,no od prej imenovanega samo- iB to na samo s Slovenijo, nego posredno tudi s Hrvatsko, Slavo- gtana nijo in Vojvodino. Najstarejše železnice v Podonavju in Posavju Ivanka iSe med dru lm t0_le: so ravno one, ki gredo proti Trstu. "Danes, ko to pišem, je rešnje-Trat je ne samo po ovoji tradiciji, temveč tudi po zakonih pri- ga telesa dan. Po trgu in prerode in tehnike vezan na magistralo podonavskega prometa. Nje- ko Lav je po petih letih zopet Dočim pa Je pod. Italijanskim gospodarstvom tržaško prebival-1 gova gospodarska bodočnoat Je v orijentaciji Jugoslavije na Trst. sia procesija. Belo oblečena šolstvo do leta 1938 hafartlo 1® «000 oseb, Je prebivalstvo Benetk Trat ne le da spada v Jugoslovanski prometni sistem, Bego odvisi gka dekleta so bila v procesiji, v isti dobi narastlo za 120,000 oseb. To dejstvo je zelo značilno in | v polni meri od njega, posebno od politike, kateri bo ia sistem kakor v predvojnih časih. Trg podvržen z ozirom na Trst. , . je bil ves okrašen z zelenjem in Statistike iz dobe pred prvo svetovno vojno prikazujejo, da je|na oknih so gorele lučke/' (Ej, Trat dal I Uvoz Goriška .................................... 132,360.0 sanim turbanom na glavi, v kaf-tanu z dolgimi rokavi in £ čarobno palčico v roki Pokojni HoudiBi, Thurston in njim enaki so izvajali, oziroma izvajajo svojo "magijo" v fraku lali v navadni obleki, ampak obi delajo le trike iB Be vsiljujejo občiBstvu vere, da so v zvezi z duhovi ali da imajo posebno ča-rovniško moč. Naš čarodej se pa Be zadovoljuje s tem. Njegove produkcije morajo gledalci smatrati za 'BadravBe pojave in jih uživati z odprtimi usji in strah jih mora obhajati. Poleg drugih nerazložljivih prikazni ima tak mojster Bajbrže tudi hipBozo Ba sporedu. Z zavijanjem rok, z mrmranjem, s skrivnostnimi lučkami v poltemi uspava človeka, najrajši dekle, nemara pozove koga iz občinstva, naj se prepriča, da res spi pa začne s sugestijami. Speča oseba stori vse po njegovem ukazu, vstaja, hodi, plese, smatra ravnilo za meč in Bapada ž njim Be vidne ga sovraŽBika, duha škatljico vžigalic kot šopek rož itd. Nemara napravi človeka tudi kata-leptiČBega, da je trd kakor deska iB se ne upogne. Naposled jo zbudi in ona nima pojma, kaj da je delala. Med gledalci so skeptiki, kateri ne verujejo v čarovBlje. Pre-pričani, da je vse le hokus po-kus, zavržejo tudi hipnotiČBi prizor kot spretBO goljufijo. V tem se pa BavadBO motijo, zakaj hipnotizirati človeka je laže kot uspešno potvoriti hipnozo. Kaj je hipnoza? Razlag je bilo mnogo, ampak reči se more le toliko, da je hipnoza spanju podobno stanje, v katerem je človek nenavadno pristopen sugestijam drugega človeka. Najbližji ji je somnambulizem, ko mesečnjak v spanju hodi in dela reči, o katerih Bič ne ve, kadar se zbudi. Kako stara je hipnoza, ni do-gnano. O nekaterih mohame-danskih derviših v Afriki iB o indijskih fakirjih trdijo, da hipnotizirajo sami sebe in se tedaj lahko trpinčijo na vse mogoče načine, ne da bi kaj čutili, lju dje jih pa smatrajo za svetnike. Tudi pri raznih divjaških plemenih je najti hipnozo, ali pa vsaj staBje, na las podobno hipnotičnemu v zvezi z religijozni-rrti ceremonijami. Pravijo, da Rlavl ji di merodajno za ugotovitev dobe blagostanja. Tržaški ponyjpikl JadiJaki promet je od leta 1810 naraščal v sledečem tempu: * '" Leta 1810 88,176 reg. ton " 1820 2«wi|W»T " 1830 321,049 H H " 1840 ffljlTB H M " 1850 14 P,39! M M " 1860 T17.2W M " I*ta 1870 960,103 reg. ton " 1880 1,111,931 " " M 1890 1,471,464 " M " 1900 2,158,624 M M " 1913 5,480,074 H M [m....... Kranjska Staj traka Koroška V pogUMu pomorskega prometa (izraženegu v tonah) pred prvo Solnograšku D. Avstrija ............................. 98,140.0 OJWatrija. Moravski« Sletija svetovno vojno je značilna primerjava Trsta z Benetkami: Tr*t leta 1900 2,158.624, leta 1923 4,572,588, porast 2,413,964 Benetke 1. 19(H) 1,295,217, leta 1912 2,231,593, porast 936,376 Trst leta 1913 3.450,000, lets 1938 3,380,000, manj 70,000 Benetk«- I 1913 2.064.000, l»-t« 1938 4,207,000, porast 1,543,000 Merilo) za odvisnost pristanišča od svojega naravnega zaledja I Galicija .. pa ni ladijski, marveč JelezniŠki promet. Po želetniških progah j Tirolaka ■ pretaka prom« t m d luko in zaledjem. Da Trst kot luka Italiji Vorariberg nt potreben, dokazuje tale prikaz: Bukovlna ... Trst: uAi* v Italijo 5'I, v inotemalvo 95% Madftarska in Hrvaška Benetke: A voz v Itslijo 95'., v tnosemstvo 9% Boana in Hercegovina Genova: uvoz v Itslijo 95%, v inozemstvo 5% Nemčija (Ki U-ta 1924 pa dq leta 1938 Je Tr»t preživljal krizo v prid be-1 iulija Peikemu piomdu. kikor kaže sledeča tabela pomorakega prome-1 $vlca ta (pri čemer je left 1913 vzeto kot baza 100): | Srbija Francija Belgija Ostalo države 44,720.0 203,730.0 198,630.0 140,340.0 10,410.0 Trst Benetke \m 3.450,000 100 ^ 2.664,000 100 % 1924 2.856,000 2296.000 • 86 9* v 1925 2.853.000 82.T%i 2,122333 79 6% 1926 2,426,000 73 ^ 2,010,000 75.4% 1927 2.4TO.QPO 2.6VS,nOO 7l.r4 2,447,000 919% 1928 7S.I* 2.788,000 104 6'* 1929 2.892,000 SIS"' 3,015.000 113.1* 1930 2.277,000 t 66 •Jfl^OOO 111.1% 1931 2,370,000 2,794,000 104 8'. 10,900.0 191,250 0 194,500.0 17,430 0 36,940 0 4^900 3.430 0 230 0 103^711 5,715 2 52,7661 31.678 0 4.9143 609 06 306.02 1133 6846 t Hi' Izvoz 129,020.0 27,480.0 132,mo 75,940.0 34,050.0 8,394.yv44 8.456.1 3,620.0 4.7(KU) 5,798J 193.0 1.4S8.209 6 1.209,3394 . 2.697,545 2 in prejel sledeče količine ton blaga is svojega zaledja (v letu 1913), kot tule gomjs Ubels !s te tabele je razvidno prostranstvo tržaškega zaledja V trža-fko privlačno cono spadajo prvenstveno dežele v okviru bivše Av-stro-Ofrske (to Je 8» 27*). (Konec prihodnjič.) ameriški slovenski EfijaltLhitro Skupaj | poročajte, da so brezverski Mko- 261,380.0 mUn^ V8ei,,M,°firJ^ne ^ S 72 200 0 verski iin P°klall! podpi-oofi nfl0 0 sanega.) Dalje pravi pismo: "Naš K:!!iupnik 5e t r"" „JJOn J mor so ga S vabi pregnali in vaak dan mašo bere. Verski običaji in obredi niso zatirani ne priporočani. Veronauk se poučuje v ljudski Šoli še vedno, le da ni obligaten. Zvonove so Svabi vse pobrali —po dolini. Ne pa po hribih, kjer so ts ropSrski čin preprečili partizani.** Tako je v pismu! Jaz za svojo o?ebo sem trdno toaoi niPr*Pr^an« da je bolj pametno .JJSr® Uwrjett dvems Slovenkama iz Jugoslavije, kot pa vsetn prero- itwa kom iet!čnih *d*J ln P* voem a 970 J importirsnlm kaplsnčkom, ki ao 4.22S.5 priAIi v to deic,0 z namenom ds nasujejo pesks v oči nam a-meriškim Slovencem. Zanimivo Je pa vsekakor—lažnjivi propagandist! pravijo: "v Jugoslaviji koljejo fajmoštre in zatirajo vero". Pošteni ljudje iz Slovenije nam ps pišejo: "ta in oni fajmo-Šter se Ja vrnil In mi hodimo pridno v cerkev.** Pa zopet za-kriči nebodigatrebs "Partizani 174,430.0 18,760.0 298,730.0 30,640.0 312.340.0 234^7.00 46,810.0 63,420.0 27,460.0 6,4500. 2,300.0 236.914.7 5,010.2 5.912.2 877.0 rušijo in ropajo cerkve". Narod pa odgovarja v pismih: "Parti zani so branili cerkveno lastnino pred švabskimi banditi." Ko sem zadnjič bral v Pro-sveti, da je konvencija odobrila nadaljnih $15,000 za otroško bol nišnico v Sloveniji, sem se spomnil na svetopisemsko zgodbico o usmiljenjem Samarijanu. Zgod 1>a gre nekako tako»le: Popotnik je šel iz Jeruzalema v Jeriho. Med potjo pa so ga dobili v kremplje razbojniki in ga oro pali in skoraj do smrti pretepli. Revež je ležal ob cesti, mimo pa je šel duhovnik in levit, a nista mu nudila pomoči. (To je pri ljudeh te vrste.) Pustila sta ga pa ležati ob cesti. Prišel pa Je Samarijan, od vseh popotniških krogov zaničevan in se je zavzel za ranjenca. Poskrbel je, da je pretepeni revež dobil zadostno pomoč, ki je bila potrebna za okrevanje. To zgodbico sem omenil vsled tega. ker je tako silno podobna današnjim dogodkom, nanašajočim se ns pomoč bednemu na rodu v domovini. Slovenska narodna podporna jednota ps je lahko ponosns, da je igrala vlogo usmiljenega Sa-marijana Krogi, ki z visokih prižnic slovesno oznanjajo kr-ščansko ljubezen ln usmiljenje, •e pač ne bodo ponižali do vlo ge SamariJsna To Je delo nas drugih, od njih v dno pekls ob sojenih . . . Prance Pnncer. so v Tibetu poznali "prenašan volje v davnini. Tudi o sibi skih nomadih trdijo to. Kar poznamo v naših krajih in s mer se je znanost dovolj bav, la, da lahko govori, se je začel' v osemnajstem stoletju in je b; lo takrat znano pod imeno; "mesmerizem," po zdravnik Mesmerju. Friderik Anton Mesmer ie b rojen 23. maja 1733 v Weil malem mestecu ob Reni, je št diral medicino na Dunaju slavnimi profesorji kot Swieten, De Haen in dr., ko dosegel doktorat, je pa zaci prakticirati v avstrijskem nem mestu. V tistih časih , bila astrologija v velikih častel in tudi Mesmer je verjel, vplivajo zvezde na človeka svojim "magnetizmom." Taki le prišel do zaključka, da bi bolezni lahko "magnetično zdravile. V nekaterih slučaji je dosegel s svojim magneta presenetljiv uspeh. Leta 1776 se je v Švici sezna nil z duhovnikom Gassnerjem ki je zdravil "magnetično" bn magneta, namreč s polaganje rok, z gladenjem čela, z boža njem. Že mnogo prej je Para celsus, čigar pravo ime je bili Theophrastus Bombast von Ho henheim, učil, da izpuhtevaji zvezde in magneti nekakšno manacijo, v šestnajstem stoletj je pa čislani J. B. Helmont do dal, da prihaja tak fluid tudi človeškega telesa. Tega nauka se je oprijel Mes mer. Mislil je, da imajo neka teri ljudje več moči od drugi in da je on eden tistih, ki oc dajajo dovolj takega fluida, d lahko, zdravijo bolnike. Ampa že on je spoznal, da se le neka tere bolezni vdajo njegovi meto di; nobčne zlomljene kosti, no bene jetike, nobenega raka mogel ozdraviti na ta načini Toda tudi dejanski uspehi m niso pomagali vpričo drugi zdravnikov, ki so ga smešili ii označili za šarlatana. Leta 1778 se je preselil v Pa riz in začel tam prakticirati Kmalu je bilo vse mesto poln stori j o njegovem zdravljen in ponovilo se je, kar se je bi zgodifo na Dunaju. Bolniki se pehali k njemu, zdravnišk fakulteta ga je pa obsodila ko mazača. Razburjenost je tak dokipela, da se je morala vladi vmešati. Medicinci so zahteva li, da se mu prepove zdravi'enj sploh, totia tako daleč se vlad ni upala, zakaj med njegovim bolniki je bilo mnogo zelo vpisnih ljudi in celo kraljica Mari Antoinette. Sestavili so torej komisijo, k naj bi preiskala zadevo in pod» la poročilo. Vanjo so bili im« novani tako odlični ljudje Vak« A. L. Lavoisier, Baillie. dr. C,\ii lotine (ki je pozneje izumil mo rilni stroj, imenovan po njem in naš Benjamin Frsnklin ki s je prsv tedaj kot zastopnik A menke mudil v Parizu. Komi sijs Je izdelala oMirno poročita Priznala je mnogo uspehov jih je Mesmer dosegel, tavrm p. je mnenje, da prma^ o zdrsvljenje kakšen fluid ali življenski Mesmer je čez ^J^T stil Pariz in je leta 181* Meersburgu v Švici. Za nekaj časa ir bil ma** zem, mesmerizem in«x^ne^ • dilizem pozabl.en A«J» patam so prihajala na dan navadna ozdravljenj '» vajala nekatere odisvwteJJ. rom^v^o-^ niči operscije bolnike. Lets 1841 ie <*r v Msnchesterju magnetizmu. fu»i nastale slučajno ® nastale kot socialno "wlWl stremljenj gru-porekla, da si v težkih in neizprosnih prilikah zagoto-oino organizirano Pto** m zaščito. 1 Pogojenost je ro-podporne organiza-P vak 4t-iti|e v težkih <*lnosti. bolezni in Z* v dneh. ko človek opore ph so-■ttjim. da ne bo pre R1**™ da so baš slo- organizacije pot temu razvoji Pnrojena slovenska 1ikc'pl niranost, so * za organiza-Pripomogla k hitrej Z ,n ,zP"polnitvi sa- 1 P bila SNPJ kot *t»nizacijiko naj f^P-ma organizacija »n vznikov "•ternalizma tsvpruhm-da t " od prvih ste- brov, od prvih pionirjev pa do članov dosedanjega glavnega glavnega odbora zaslužijo pred zgodovino družbenih odnosov v Ameriki vso pozornost in priznanje. Druga misel, ki bi rad omenil je ta, da so vse bratske podporne organizacije na čelu s SNPJ globoko demokratične ustanove. One so zrastle iz ljudstva, one so zrastle iz družbenih ljudskih potreb in zato nosijo pečat stroge demokratičnosti. Ta demokratična tendenca je gotovo v nemali meri dediščina krvi naših slovenskih pradedov, ki so se od svoje naselitve pa do velike osvobodilne vojne borili za svobodo in demokracijo. Prepričan sem, da je demokracija kot izraz ljudskih teženj v, podpornih jednotah, imela dobršen doprinos k razvoju obče ameriške demokracije. Tretja misel, ki bi jo rad izrazil, je izredna vloga bratskih podpornih organizacij in SNPJ posebej pri očuvanju slovenske narodne svojstvenosti, slqyenske kulture in običajev, ki bi se brez podpornih organizacij sigurno izgubili. Bratskim organizacijam je uspelo ohraniti kulturne plodove slovenske dejavnosti in jih prenesti neokrnjene v razvoj kulture vaše noVe domovine in jo s tem obogatiti. Ameriška kultura nosi v dobršni meri pečate porekla njenih tvorcev in mislim, da je v čast slovenskemu narodu, da so'njegovi izseljenci unesli v Ameriko tudi nekaj našega, zdravega, dobrega, nekaj—slovenskega. V velikem kulturnem, mozaiku Amerike je precejšen kamenček čisto slovenski in na njem so uklesana imena naših mož na čelu s pisateljem Louisom Adamičem. Ne smemo pri tem prezreti tudi važne vloge slovenske duhovščine, ki je čuvala in gojila slovensko sVojstvenost'lft'Jo Vrtesla v razvijajočo se Ameriko. Ime škofa Barage bo ostalo na vidnem mestu. Iz navedenih misli bi napravil zaključek, da ni slučaj, da je osvobodilna borba proti fašizmu v vaši stari domovini našla naj-globjega odjeka ravno med članstvom bratskih organizacij. Ni slučaj, da je skoro vse članstvo SNPJ istočasno članstvo SANSa, kot političnega predstavnika Amerikancev slovenskega porekla. Ko so vam vaši vodilni možje tlpvenskega porekla: Louis Adamič, Etbln Kristan, Janko Rogelj, Mirko Ku-hel, Vincent Cainkar, Frank Zaitz, Anton Garden, Fred Vi der in drugi prvoborci povedali resnico, kaj se dogaja v vaši stari domovini, vi ste instinktivno začutili, da se Um bije pravičen boj, boj za svobodo in boljšo bodočnost vaših bratov in sestra po krvi. Vi ste takoj pravilno ocenili, da je mož, ki vodi jugoslovanske narode, mož iz ljudstva, da je pravi voditelj jugoslovanskih narodov maršal Tito. Vi ste se, bratje in sestre, spontano izrekli za vso materialno in moralno pomoč jugoslovanskim borcem, ker ste čutili, da bijejo boj proti krvavemu lašizmu ramo ob ramo z vašimi sinovi v ameriški armadi, ramo )b rami z bratakimi zavezniškimi narodi. Vi ste takoj podprli jugoslovanske borce, ker ste čutili, da istočasno z osvobodilnim bojem trgajo okove, v katere so jih uklenili protiljudski izkori šcevalci in oblastniki. Po osvo boditvi jugoslovanske zemlje vi .te z odprtimi rokami dajali in te dajete pomoč, da dvignemo našo domovino iz ruševin. In danes, bratje in sestre, ko sleherno srce v Jugoslaviji utri pije nad usodo nsših bratov in sester v Trstu, Gorici in Istri in Primorski, tudi danes ste z na ml In z nemirom v srcu sprem-Ijste razvoj dogodkov. Danes mora Jugoslavija, ki je brezdvo ma relativno največ pretrpela in največ doprinesla k zrušitvi fa šizma dokazovati, da so njene zahteve pravične. Danes mors Jugoslavija tvetu dokazovati, da ima pravico, da se njeni sinovi in hčere v Julijski Krajini pridružijo Sloveniji, kamor zgodovinsko In etnično spadajo. In reči moram, da hajdemo danes manj razumevanja kot takrat, ko smo lili kri in žrtvovali najboljše sinove jugoslovanskih narodov. Jugoslovanski narodi ne bodo priznali nobene rešitve, ki bi bila na našo škodo. Nadaljevali bomo borbo, dokler ne bomo dosegli tega, kar nam po pravici pripada. Prepričan sem, da nas boste v tej borbi podprli do kraja. Ne zahtevamo ničesar tujega—ali svojega ne damo za nobeno ceno. V tem končnem naporu namučene stare domovi-, ne pričakujemo od vas pomoči, pričakujemo, da bostev složno tolmačili naše pravične zahteve svoji novi domovini Ameriki, ki je eden od odločilnih faktorjev pri pravični ureditvi sveta in zagotoviti trajnega miru. Mislim, bratje in sestre, da se danes pridružuje zgodovinskim nalogam, ki so jih bratske podporne organizacije, na čelu SNPJ, tako uspešno izvršile, nova naloga. >, In ta naloga je, da skupno trdno povezafti z brati Amerfkanci: zgradite trdno o-snovo,, postavite trdno bazo za najboljše prijateljske odnose med novo Jugoslavijo in Ameriko, ki naj bodo fundamentalni kamen pri zgraditvi čvrste zveze med vzhodom in zapadom, za graditev trajnega miru in blagostanja vsega članstva. Naj živi Slovenska narodna podporna jednota! Nič čarovništva Gledališki teden na Jesenicah Na Jesenicah smo lani ustanovili svoje gledališče. Zrastlo, je iz tisočev in tisočev delovnih ur članov gledališča, zato je postajo resnično last ljudstva. Tu smo povezani mladi in stari vseh slojev v skupni težnji: dati gledališko umetnost vsemi S tem geslom bomo v gledališkem tednu zaključili letošnjo sezono. Gledališki teden bo pregled našega dela, zmogljivosti in napredka. V soboto 29. t. m. ob 19.30 bodo fanfare pred 'Titovim domom" oznanile pričetek. Nato bo v dvorani otvoritev gledališke razstave. Ob 20. bo slavnostna in obenem krstna predstava Franc Kllnarjeve drame "Vida-Staša". Drama je iz partizanskega življenja in skrbno pripravljena. V nedeljo zvečer bo predstava Štefan Zweigovo "Slromakovo jagnje", v ponde-Ijek zvečer bo predstava ^avel Goljeve "Triglavske bajke", v torek FinŽgarjeva "Razvalina življenja", v sredo 3. julija ob 14.30 "Triglavske bajke" za mladino, isti dan zvečer pa recita cijski večer članov in nastop dramske in baletne Šole jeseniškega gledališča. V četrtek zvečer bo predstava Katajeve "Kvadrature kroga", v petek Cankar jevo "Pohujšanje v dolini Sent-florjanski"*in v soboto zaključni večer s pestrim sporedom na športnem proptoru. Predstave vzečer bodo vse ob 20. uri. Ves teden bo odprta tudi gledališka razstava. Da bi se našega gledališkega tedna lahko udeležili res vsi, smo cene vstopnicam znižali ta ko. da je obisk vsakomur mo goč. S. M. Ali sto naročonl na dnevnik "Prosvete"? Podpirajte sto) listi (Nadaljevanj* s I. *nmi.) hološkega značaja In je stvari dal ime hipnotizem po grški besedi "hipnos" (spanec). Pokazal je, da oseba v "magnetičnem spanju" nikakor ne pdltane popolnoma brezčutna, ampak da je celo nenavadno pristopna vtisom na Čute; nenavadno obnašanje takega človeka je priDisati sugestijam, prihajajočim, četudi nevedoma od onega, ki ga je u-spaval. Zdravnik je, recimo, hotel, da postane bolnik neobču-ten za bolečine, ki jih povzroči operacija in mu je to brez besed in nevedoma sugtriral. paci-jent pa je sugestijo sprejel, S tem je hipnotizem prišel na novo pot in znanost se je začelu resno baviti ž njim. Ampak še enkrat je prišel sunek, ki ga je vrgel daleč nazaj. Okrog leta 1848 so začeli rogoviliti 'spiritisti in precej ob enem času so odkrili anestezijo s pomočjo klo-roforma. To odkritje je revolu-cioniralo kirurgijo in hipnoza je—vsaj za tedanje potrebe in po tedanjih pojmih postala nepotrebna za težke operacije; spi-ritizem se je pa polastil hipnoze za svoje namerte in jo s tem tako diskreditiral, da Je bilo potisnjena nazaj v •'črne bukve." Polagoma se Je f>a to vendar popravilo, dasi spiritisti še sedaj kaj radi operirajo s hipnozo in ji s tem delajo Ikodo. Dejstva se niso mogla ne fltalevati ne prezirati in in več znanstvenikov je začelo preučevati stvar. Nastale to tri strujo, Ena je bila patološka. Profesor Charcot v Parizu je trdil, da jo hipnoza simptom hiattriie ali histerične epileptija. Ta nauk je danes poplonoirta zavržen. Drugo šolo je zastopal nemški profesor Heidenhgin, ki je polagal največjo važnost na pogled, na dolgotrajno enolično mrmra .nje ali na nasilne vplive na Čutila za dosego hipnotičnega sta^ nja. Proti tej fiziološki teoriji je profesor medicine v Nancv-ju, Bernhem, leta 1884, postavil psihološko teorijo, sledeč študijam dr. Leibcaulta, ki 'je dvajset let uspešno rabil hipnozo v svoji medicinski praksi v istem mestu. V glavnem uči ta teorija, da je za hipnozo naj važno j fti mentalni, duševni vpliv in pričakovanje onega, ki npj bo hopnitiziran. Z drugimi besedami, potrebna je volja od obeh strani. Nadalje je dognala, da napravi hipnoza človeka izredno sprejemljivega za sugestije. Od tedaj je proučevanje tega skrajno zanimivega predmeta postalo resnično znanstveno In rezultati teh študij so »lino vplivali na razvoj moderne ptiholo-giie. Mnogo napačnih Jdej Je sedaj zavrženih. Hipnotlzam se ne sme soditi po produkcijah potujočih "profesorjev" in "čarovnikov," ki dadejo predstsvo za denar in uvajajo vanje mistične in magične neimlile, ampak po tem, kolikor služi znanosti teoretično in praktično. V mnogih slučajih se dandanes prakticira pri manjših operacijah, kjer ni treba bolnika izpostaviti neprijetnosti anestezija z eterjem in podobnimi sredstvi. Tudi pri porodih so že rabili hipnozo v Evropi z dobrimi u-spehi. i Kako se je Charcot motil i svojo "patološko" teorijo, je se-daj jasno, ko Je dognano, da so zdravi, inteligentni ne p« historični ljudje najbolj doftopnl hipnozi. Ljudje, ki so dolgo prakticirali to reč, pravijo, da Je pet in osemdeset .do pet in devetdeset odstotkov normalnih ljudi pristopnih lahki, a le pet odstotkov globoki hipnozi. Napačno je tudi rpnenie, da izgubi hipnotiziran človek vso voljo. Nekemu hipnotiziranemu človeku je operator zaradi poizkusa sugeriral, da je slep. On ne, ^ ajll. i, da Ne zbudim vrnete vida." Če se pred tega ali one-velja njegova DRŽAVLJANSKE prednosti ZA Mttki^naftttli iktliO' tujerodne rojake pa jo odgovoril: se, dokltr mi ne Na tem Je vztraj hipnozo nameni ga nt bo storil, volja tudi v hipnozi. Neki bolnik je v nezgodi dobil poškodbo na rami. Hipnotizirali so ga in izproševali o nezgodi, on pa je bil pripravljen govoriti ,o vsem, o nezgodi'pa ne, Tudi vse prigovarjanje ni pomtgalf), da bi bil ganil i roko. Vcail^ ie policija mislila, da Utegne hipnoza pomagati njenim preiskavam, ampak vsako tako Upanje je splavalo po vodi. Resnični zločinec bi se namonil. da ne prizna ničesar, človek, ki bi kaj priznal, bi pa to storil le pod vplivom sugestijo in priznanje ne bi bilo nič vredno. Prav tako hipnoza ne velja pred sodiščem. Mogoča je tudi posthipnotična sugestija, to se pravi, hipnotiziranemu človeku se sugerlra, da stori to ali ono, kad^r se zbudi aH pozneje, Čez dva, tri dni. Čez mesec dni. Stopil bo, ne da bi vedel zakaj. Nekomu je bilo treba izdretl zob in bal se le tega, ker je vedel, da bo ekstrak-cija tefavna. Hipnotizirali so ga na fihko in mu sugorirall: "Prihodnjič, ko pridete, fedeto na ta stol in takoj zasplte pa boste spali, dokler ne bo operacija dokončana." Mož je prišel in spal celo uro, dokler mu ni zobni zdravnik povedal, da je opravljeno, tept uapehe s hipnozo so do. državljanstva, če bi tudi to želeli ln hoteli. Tozadevni zakon druge svetovne vojne Je nsmreč v svoji izvirni bbllki cahtoval, tujerodni lih aH dok da mora naših vojnih Državni pravdnik Tirni t. Jo 15. julija izdal opozorilo, tikajoča se vseh tujerodnih moških in žensk, več kot 111000 po številu, ki so služili aH le služijo v naših vojnih silah, pa se niso po-služili prilike in prodnosti, da postanejo ameriški državljani na hi» ter in lahek način, kot to predvideva zadevni zakon, sptejet tekom druge svetovne ^ojne. Zapomniti si je treba, da ta posebna vojna odredba poteče z 28. decembrom 1946. peneralni pravdnik Clark je dajal: "Zelo želim, da bi Častno odpuščeni tujerodni veterani naših volnlh sil, med katerimi je mnogo odlikovanih in od vojna pohabljenih in poškodovanih, vodell kako visoko cenimo njihovo zvesto službovanja ter da] smo poskrbeli, da morajo radi toga postavno dobiti ameriško državljanstvo na hiter in enostaven način. Ti naši pogumni Veterani zadnje vojne tvorijo ogromno častno legijo. Naši ra-piski izkazujejo, da se je posebnih prednosti a ozirom na dobi-tov državljanstva posluillo do-zdaj le 10,000 in to od časa V-J dneva sem, ko je bilo 122.000 tujerodnih Članov naših vojnih sil, ki bi bili lahko zaprosili ta državljanstvo na podlagi svdjega vojaškega službovanja." Kot je razvidno iz izjava pravdnika Clarka, je bilo prod dnovom V-J naturallzlranlh več kot 100,000 tujerodnih članov naftih vojnih sil. Driavljanstvo so dobili na najrazličnejših kra-Ui sveta, koder «p pač bile razrešene naje vojaške sila. V Iz-avl so tudi navedene naslednjo nformaclje: "Posebna zakonska odredba, pp kateri so mogli tujerodni vo- segli z ljudmi, ^i ne morejo spa-človekft zdravnik in mu pravi, aa bo sedaj normalno zaspal in se ssm ti. Takega hipnotizira zbudil, kadar bo naspan, potlej da! bo spanec prihajal, kadar koli ga bo j>otreboval. Priporočati pa Je prav resno, naj se hlphoza prepusll zdravhl-kom in znanstvenikom, ki ]o študirajo. Pred kakšnimi trlde-setlmi loti Je bilo hipnotiziranje žo nekakšen ifMft. Lajik pa nfk dar ne ve, kaj bi moglo nastati, kjer si na bi anal, pomagati Prepustimo to tistim, ki to vošči in rabijo hipnozo v prid člova-štvu. Slika kaše množico lladi pred Lfncoinevim spomenikom v Wash lagtonu. D. C« po pristni paradi, k« so |o priredili kot protest proti liačsnju zamorcev v Georgtjl. {e b Jaki naše armada, mornarice Itd., postati državljani žo tekom svojfga službovanja, ako so su-prosili za državljanstvo, bo potekla 28. dec. 1946. Po tem zakonu so bili vsi tu-arodcl, ki so bili legalno pripu-oni v to deželo ln sfužbujočl v nafiili obproŽanlh silah, upravičeni dp sledečih prednosti: NI Jim treba vlagati prošnjo za državljanstvo; nI Jim treba Izpričat; vstopa aa trajno bivanja; Oni, ki so »luilll v naših bojnih *}lah preko morja in izvon naših kontinentalnih meja ne potrebujejo Izkazlla legalnega za veterane nI potrebna stopa; i oločena 'VI dol državah ln nI jim treba napra- Napredek ljubljanske Naprose ' Ljubljana—Ljubljanska "Na bavna ln prodajna zadruga" ' v kratkem £a«u svojega o dosegla izreden napredek. Danes je v Naprozo Vključenih 'te,... . .. »0 odstotkov potrošnikov hub-| naturalitadjaka ln Igrači j iku Ijanskega prebivalstva. 21asti Ni doba bivanja v Zed. rebi viti državljanskega izpita. Omenjeni zakon velja za vso one, ki so vstopili all bili vpoklicani v ameriško vojsko ln vsi upravičeni morajo spričo tega dobiti am*rlAko držsvljsnstvo neglede nato ali se nahajajo v, mejih Zed. držav ali ne, Naša vojak(inja) kitfatl postav- no' pripustitev v to Molelo 1 preden se faore poslu žit i posebnih prednosti v dobitvi državljanstva. ILm ^ . t, . t ilUi Kasneje je kongres ta Član zakona ovrgel za one, JU sp, služili preko morja. Oni, pa, ki so služIli v mejsh Zed, drŽav, mOraJo it vedno izpričati postavni' vstop, ali pa nt mortjo zaprositi za državljanstvo na podlagi svo- • jtga službovanja v amtriikih vojnih silah. Ti zadnji, ki niso sluftlU preko mor}; l.r\ ki nt, mo-rtjo dokazati pogtavpega vstopa, morajo svoja bivanje v tej dt-Žtll legalizirati predan se morejo poslužlti prtonostl v dobitvi državljanstva. To morajo storiti potom ponovntga vatopa (postavnega) skoti Kanado, aH po določbah člana 19 (c) našel jeniškega zakona It leta 1917. Oboja vtama precej vtč časa kot ga ima prizadet veteran(ka) na ratpolago ako hočt vso potrebno urediti pred potekom it-rednega takona ta dobitiv državljanstva. Paktlčno, ako tak vattran(ka) nima lajemhe*pravica v kvoti tozadevnih nasoljenl-šklh predpisih aH vaaj prod-noatnega statuta aprldo sorodstva v ttj deželi, todaj lahko vzame lata prodan mor« lagati-tirati svoja bivanja, posebno v slučaju, da je kvota njogova Ali njen t dežele na^olnjtha ta dolgo časa naprej. Čommoh Council potna več veteranov, ki imajo baš ta pro-bltm pred seboj. Med tami sta dva nltida Grks, ki Ha J^Hila nepostavno v to dažejo pred vtč leti ln sta bila, narfavnb čtitrtn odpuščana It nsše srmade. Služila pa «ta le v tej'delali, kar pbmanl, da nista U prednosti navedeni! zakonu za državljanstvo 1917, člen 19 (c) (2). grška kvota tapolnjhna lat rtaprej, nikakor na morata legalizirati svojega bivanja prid 28. dat. 1946, nag od t kc ovala tbruarja. aproza napred onca letošnjega febrt Medtem ko je od konca lahake ga oktobra do konca latoftnjaga februarja število oskrbovancev nartslo od 29,000 na 16,000, sa je v naslednjih 3 mesecih do konča maja povzptio na 47,000 Članov, tako da jt bil v enem četrtletju beležen naprodtk za Iflf.OOO oskrbovalcev. Da danes Je ustanovi nlc tfaproži I h Že 63 posloya? IJuhlJ ti pr an-pred Tako vtllk napredek 1 ske Na proze je pripisa vsam političnemu delu organi zaclj Osvobodilne fronta, ki to I svojim pravilnim delom tnala v ljudstvu vzbuditi zanimanja za zadružništvo. Naprota pa J* napredovala tudi v svoji notranji organizaciji, zlasti v tmeri specializacije, saj ja odprja več sp< < jalnlh trgovin. Seveda £ so »e pri njanemu delu pojav le tudi prtctjšnjt težave. Zlasti je težavno vprašanja strokovnih kadrbv,.,ki bi bili kos nalogami kakor Jih nalaga današnje za družnlitvo. Danes Ima ffaprbtk 350 uslužbencev, ki jih bo treba še strokovno ln politično izgfa dfti. Prav tako bo treba akti-vlzlratl poslovna odbort, d s bo do prav vršili naloge, ta katafe so itvoljtnj. V (4m pogladv [a bil storjen Že vsžen korak naprej, odksr se sklicujejo ststan ki članov poslovnih odborov ln strokovnih kadrov, na katerih rszpravljaio o vseh vprašanjih, ki sa tlfejo rednega posloVanjs posanieznih podružnic. Da bo Nsprota v hodoft koa vsem halogam, bodo morale biti hjtfte organized je najtesneje povita-• političnimi organlzadjimi ■E imi ru- t Ijdd kateri Osvobodilne fronte, odbori t*r sindikati ni tvorijo vočlno članov NapfP h fla služba je namreč vzpostavila |p zadevne urada ' povsod, koti« i službujejo naši vojaki. Tinti, ki niso služIli izven meja Zed. dri žav, morajo dokazati |e to, da so bili pripuščenl za začasno bivanje. Oni, ki Še službujejo, naj se rodi državljanstva obrnejo na svojega poveljujočega častnika; tisti, ki so že odpuščani, naj zaprosijo najbliŽjt naturalizacij-sk< in imigracljske oblasti, da Jim urede zsdevo dobitve državljanstva po zgoraj omenjenem zakonu.", V zvezi z Izjavo gen. držav-nega pravdnika žtll organizacija Common Council omejiti^ da j* v posebni lohsutbam 0 tem vprašanju t dno 26. Jul. pod-čilano dejstvo, da mnogo od 112,000 upravičencev nikakor ne bo moglo Izkoristiti svojih prednosti z ozirom na dobitav avičena do v fžredntm /o, It leta ln hšr h ia aa vjč eg/t ,0