Ihn fliifciii iJnfiiM ■■ M--■ • rusmrnc pvacuTKj ▼ gorovfni* Leto XXL, št. 50 Upravnlštvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. Inseratni oddelek: LJubljana, šelen-burgova ul. — Tel. 3492 In 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg št. 7. — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št. 190. Računi prt pošt. ček zavodih: Ljubljana št 17.749. Ljubljana, petek L marca I940 Cena 2 Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7. telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Položaj v odmevih Jutri bo poteklo pol leta, odkar se je začela vojna. Na glavnem, zapad-nem bojišču se slika v tem razdobju ni spremenila. Napovedi o pripravah obeh vojnih taborov za večje akcije na zapadnem bojišču so nekoliko utihnile, znabiti v zvezi z misijo ameriškega državnega podtajnika Sumnerja Wellesa v Evropi, pač pa se množe ugibanja o razširjenju sedanje vojne v dveh smereh, zdaj na skandinavskem severu, zdaj na Bližnjem vzhodu. Na splošno se z vojaških vidikov presoja trenutni položaj kot zatišje pred viharjem. ne da bi se moglo v naprej vedeti, od katere strani bo pribesnel ta vihar. Zato je negotovost na vse strani značilna označba sedanjega položaja. V nevtralnih in nevojskujočih se državah. da ostanemo zvesti tej važni razliki v položaju držav izven sedanje vojne, zasledujejo z velikim presenečenjem ta čudni razvoj nove vojne, glede katere so se vse predvojne napovedi izkazale za netočne. Duhovita je bila pred nekaj dnevi opazka Alda Val ori j a v milanskem »Corrieru della Sera«, ki je začetne faze nove vojne takole karakterizipal: »Največje presenečenje te vojne je v tem. da ni bilo pričakovanega presenečenja, in to navzlic odličnim razlogom vojaškega značaja. ki bi ga bili svetovali vsaj eni izmed vojnih strank.« Druga splošna oznaka sedanjega položaja je — sodeč po odmevih o brigah in stiskah nevtralcev — tako zvana »kriza nevtralnosti«, kakor se o njej že marsikje povsem odkrito piše. Posebno značilno je prišla ta kriza do izraza o priliki nedavnih posvetovanj zunanjih ministrov Danske, Norveške in Švedske v Kodanju. Za primer navajamo nekaj misli iz komentarja, ki ga je tej konferenci posvetil vatikanski organ »Osservatore Romano« in ki je vzbudil sološno pozornost glede na okolnost, da se je prav imenovani organ s posebno vnemo boril doslej za zmago pojma tako zvane »čiste nevtralnosti«. »Osservatore Romano« ugotavlja brez ovinkov, da so bili ko-danjski sklepi sprejeti v svetu z razočaranjem. V kolikor je Finska v zaključnem komunikeju navedenih treh držav omenjera, je omenjena v taki obliki (mirna rešitev oboroženega spopada z ohranitvijo popolne finske samostojnosti). »da se smemo vpr?>š=»ti. ali so skandinavske države sosede Finske ali znabiti Patagonije?«. Pa tudi v pogledu obrambe njih nevtralnosti niso skandinavske države sprejele nobenega pomembnega sklepa. Kršitve njih nevtralnosti lahko nastopijo na štiri načine; z akcijo podmornic proti trgovskim ladjam nevtralcev, z delovanjem nevidnih min proti istim ladjam, s kršitvijo teritorialnih voda in z letenjem tujih letal preko nevtralnih ozemelj. Kodanjski komunike vsega tega ne omenja, »da ne bi vsaki vojskujoči se stranki priklical v spomin njenih posebnih kršitev nevtralnosti«. V splošnem označuje list nevtralnost skandinavskih držav za pasivno, pri čemer ne prikriva svojega neugodnega mnenja o usodi take nevtralnosti. V zvezi z nevtralnostjo naj še opozorimo, da je tudi nemški propagandni minister dr. Göbbels govoril te dni o tem vprašanju v Miinstru ter pri tem znova poudaril, da zahteva Nemčija več ko samo »vojaško nevtralnost«; ona zahteva od vseh nevtralcev tudi »(politično nevtralnost«. Tako se vedno znova obnavlja vprašanje, ali imata vojna tabora pravico zahtevati tudi kontrolo javnega mnenja v nevtralnih državah in ne le kontrolo dejanj nevtralcev. Mi smo na tem mestu že večkrat opozorili na polemike, ki jih to vprašanje vedno sproži, čim se kje pojavi. Med splošno priznane oznake sedanje vojne spada tudi ugotovitev, da se večji del ofenziv razvija še vedno na diplomatskem področju. V tej zvezi je v vseh treh taborih — obeh vojnih in tako zvanem »tretjem taboru« ali taboru nevtralcev in nevojskujočih se držav — v središču zanimanja predvsem Wellesova evropska misija. Glede nje smemo po dosedanjih odmevih reči da se njen pomen za nadaljnji razvoj dogodkov v Evropi nekoliko podcenjuje. Res je, da so Wellesovi obiski v posameznih prestolnicah predvsem informativnega značaja in da se Welles povsod javlja le kot osebni in zasebni pooblaščenec ameriškega pre-zidenta Roosevelta, tako da ne prihaja z nobenimi predlogi in tudi ne more prevzeti nikakih obvez v imenu Ze-dinjenih držav Zanimivo pa je. da je Welles. kakor v svetovni vojni Wilso-nov zauDnik House, prišel v Evropo z že izdelanimi konkretnimi vprašanji, kar daje slutiti, da si hoče biti Roosevelt po odgovorih, ki jih bo nanje dobil. povsem na jasnem glede položaja v Evropi, pa naj se na osnovi teh informacij odloči ali za posredovanje ali za kaj drugega. Saidam: „Pripravljeni smo!" Predsednik turške vlade izjavlja, da le kriza. ki le zalela velik del sveta. prišla do turških vrat§ vendar ne vidi razloga za konflikt $ Sovjetsko Rusijo Ankara, 29. febr. s. (Reuter). Nocoj je imel turški ministrski predsednik Revfik Saidam važen govor po radiu. Neznane tuje postaje so poskusile govor motiti. Sàidam je pojasnjeval predvsem izredna pooblastila vladi, ki so nedavno stopila v veljavo. Dejal je, da je bil to samo varnostni ukrep, Id ne pomeni, kakor je bilo napačno poročano v inozemstvu, niti obsednega stanja, niti mobilizacije, pa tudi ne, da bi se bila Turčija odločila za vojno. Taka odločitev bi zahtevala proučitve šele, kadar bi bili ogroženi važni nacionalni interesi Turčije ali njen obstoj. V zadnjih 6 mescih ni bilo nobene spremembe v od-nošajih med Turčijo in Sovjetsko Rusijo. Nobenega razloga tudi ni videti, zakaj bi hotela Sovjetska Rusija napasti Turčijo. Vse govorice o možnosti takega napada so brez podlage. Turški obrambni program pa je bil v zadnjem letu zelo intenzivno izvajan. V trenutku današnjega govora, je dejal Saidam, je dovršen. Pripravljeni smo. Kriza, ki je zajela velik del sveta, je prišla do naših vrat. Prepričan sem, da bo vsak državljan storil svojo dolžnost. Rim, 29. febr. s. (Reuter). Nocoj javljajo, da je zahtevala Italija od turške vlade, da smejo italijanske vojne ladje v primeru potrebe za zaščito italijanskih trgovinskih ladij pluti skozi Dardanele in Bospor. Italija se pri svoji zahtevi sklicuje, da je slično dovoljenje Turčija že dala angleškim vojnim ladjam. V angleških merodajnih krogih o takem angleško-turškem dogovoru ni nobenega potrdila. Saradzoglu spet povabljen v Moskvo? Rim, 29. febr. o. »Popolo d' Italia« poroča, da je prejel turški zunanji minister Saradzoglu povabilo sovjetske vlade, naj pride v Moskvo, da se bodo nadaljevala prekinjena pogajanja med Turčijo in Sovjetsko Rusijo. Moskvi ?rozi vojna na dveh frontah Basel, 29. febr. z. »Basler Nachrichten« ki že več dni sem vedno bolj računa z možnostjo vojne na Bližnjem vzhodu, objavlja danes daljše poročilo svojega balkanskega dopisnika. Po sodbi pol i ti čn 'h krogov v južno-vzhodni Evropi, pravi dopisnik. je Sovjetska Rusija spiičo tesnega zavezništva Anglije in Francije v zvezi z možno Intervencijo na Pinskom vedno bolj ogrožena da se zaplete v vojno na dveh frontah Po mnenju balkanskih diplomatskih krogov ni verjetno, da bi se skandinavske države zapletle v vojno pač pa grozi Sovjetski Rusiji nevarnost, da se bo morala boriti ob črnem in ob Ledenem morju. Balkanske države bodo po mnenju teh krogov tudi v tem primeru ostale izven vojne. Na Bližnjem vzhodu pa obstoja vsa verjetnost, da bo imela Sovjetska Rusija fronto na Kavkazu tn ob af-ganski meji. Zavezniki nameravajo prodreti v Baku, da bi na ta način odvzeli Sovjetski Rusiji glavne petrolejske vire in s tem onesposobili ne samo sovjetsko vojsko, marveč tudi preprečili sleherno preskrbo Nemčije s sovjetskim petrolejem. Turčija nI pozvala svojih ladij dirmo v Ankara, 29. febr. j. (Havas). Predsedstvo turške vlade službeno c'emantira informacije, da je turška vlada zapovedala vsem turškim ladjam, ki se nahajajo v tujih vodah, takojšen povratek v domača pristanišča. Vladni demanti naglasa, da ni bila sprejeta nobena odločitev take narave. ★ Nemeir za status quo na Balkanu Budimpešta. 29 febr z. Nemško-mad- žarsko sodelovanje v revizionističn'h vprašanjih ie. kakor vse kaže končano. Vedno boli prevladuje vtis. da želi Nemčija za vso dobo sedanje vojne ohraniti na Balkanu status quo in da zaradi te^a ne namerava več podpirati madžarskih rev1'zi o-nističnih teženj. Diplomatski polcžai Ru-munije. ki je zadnje čase zelo uspešno manevrirala v vseh evropskih ores+oln cah. je s tem znatno olajšan. Na rumunski Kakor se sicer možnosti kakega Roo-seveltovega posredovanja v sedanjem oboroženem konfliktu v naprej zame-tujejo kot nerealne spričo velikega prepada med stališči obeh vojnih strank, je vendar v tej zvezi vzbudila veliko pozornost ugotovitev vatikanskega glasila, da zanima Zedinjene države Severne Amerike »tudi vzpostavitev novega sveta po sedanjem konfliktu« in da je zato »tudi s tega vidika koristno poučiti se o vojni, ki je, če ne že po svojem izvoru, pa vsaj po svojem poteku nekoliko čudna in samim Evropejcem nerazumljiva«. Omenjamo za zaključek ta vatikanski glas o Wellesovi misiji, ker smo mnenja, da je Rooseveltova akcija močno povezana z raznimi mirovnimi prizadevanji Vatikana. strami tudi z zadovoljstvom ugotavljajo, da so odnošaji med Berlinom in Bukarešto znatno izboljšani, ter da lahko računa Rumunija na podporo Nemčije tudi za primer, da bi Sovjetska Rusija znova sprožila vprašanje Besarabije. Sovjetski banket v Berlinu Berlin, 29. februarja, b. Danes so znane podrobnosti o banketu, k: ga je v soboto priredilo sovjetsko poslaništvo v Berlinu na čast vsem v Berlinu akreditiranim inozemskim vojaškim atašejem. Na čelu zelo močno zastopanega nemškega oficirskega zbora sta bila nemška vrhovna poveljnika general Brauchitsch in general KeiteL Maršal Göring, ki je bili tudi povabljen, je moral v zadnjem hipu odpovedati udeležbo zaradi prezaposlenosti Njega sta zastopa la generala Milch in Udet. Inozemska vojaška zastopstva so se sprejema udeležila skoro brez izjeme Prvi je na banketu spregovoril kot domačin sovjetski veleposlanik Škvarcov, ki je v kratkem nagovoru prika- zal razvoj sovjetske vojske m njeno vrednost. Svoj govor je zaključil z zatrdilom, da bo rdeča vojska svojo nalogo proti sovražnikom rešila zmagovito Sovjetskemu veleposlaniku je odgovoril general Brauchitsch. ki je najprej omenil, da se je pravkar vrnil z daljšega potovanja po vzhodu Pri tej priliki se je lahko prepričal o odličnem sodelovanju med nemško in sovjetsko vojsko. Brauchitsch je nato govoril o visokem nivoju sovjetskega letalstva, predvsem pa je hvaflil velike uspehe sovjetskih letalcev na njihovih poletih v Ameriko in na Severni tečaj. Sovjetska vojska, je zaključil general Brauchitsch, kaže visoko stopnjo svojih vojaških sposobnosti ter je tako v kulturnem kakor tehničnem pogledu na višini Tukajšnji listi objavlja io obenem govor, ki ga je imel general Brauchitsch na svojem inšpekcijskem potovanju v Krakovu, kjer je dejal med drugim. »Vaša naloga, nemški vojaki, je, da to deželo trdno držite v svojih rokah. Vi morate skrbeti za to, da bomo imeli samo eno bojišče Zato mora vladati tu na vzhodu popoln mh- da se vojski na zapadu ne bo treba zanj zmeniti. Odločitev o nemški bodočnosti bo padla na zapadu. Prepričan sem — in vsakdo izmed vas mora imeti to zaupanje —, da bo ta odločitev zmagovita in polna uspehov.« Predsednik egiptske vlade v Sudanu Kairo, 29. febr. br. (DNB). Danes se je vrnil egiptski ministrski predsednik Ali Mäher paša s svojega večdnevnega uradnega obiska v Sudanu. To je bil po proglasitvi samostojnosti Egipta prvi oficielni obisk ▼ Sudanu, kjer so egiptskega državnika sprejeli z največjimi svečanostmi. Resen konflikt med Irakom in Jemenom Berlin, 29. febr. br. (DNB). Med Jemenom in Irakom je nasta. resen konflikt, ker Irak ni izpolnil pogodbe, sklenjene junija 1939. Ni izključeno, da pride zaradi tega do prekinitve diplomatskih odnošajev. V arabskih krogih se boje, da bi utegnil imeti ta spor zelo dalekosežne posledice za ves arabski svet. Okrog posredovanja na Finskem Finska pripravljena sprejeti vsako posredovanje, toda le s pogojem, da ohrani svojo samostojnost in neodvisnost Pariz, 29. febr. j. (RSV). Francoski ministrski predsednik je včeraj Izjavil pred zunanjepolitično komisijo francoskega parlamenta, da bo Francija tudi v bodoče nudila Finski vso pomoč. Nato je Daladier s podrobnimi podatki prikazal važnost in izmere materialne pomoči, ki jo je Finska dobila doslej od obeh zavezniških držav. S pomočjo tej mali skandinavski državi, je dejal Daladier, ravno sedaj ne bomo odnehali, ko so se oričele Širiti neke vesti o posredovanju v finsko-sovjetskem sporu. Finski zunanji minister Tanner je že 29. novembra v načelu pristal na ponudbo ameriškega predsednika Roosevelta za posredovanje in je tudi še sedaj enakega mnenja glede posredovanja v tem sporu, da sta namreč možna sporazum tn posredovanje samo pod pogojem, da bo zagotovljena neodvisnost Finske. Navzlic temu, da je nemško zunanje ministrstvo demantiralo vse vesti, da bi imela Nemčija za sovjetsko-finski spor kak posredovalni načrt, so bile po mnenju francoskih političnih krogov besede nemškega poslanika na Finskem, von Blücher-ja, o možnosti takega posredovanja preveč nedvoumne, da bi se mogla eksistenca nemškega posredovalnega načrta kar tako zanikati. Nemški posredovalni načrt pa v Moskvi ni bil ugodno sprejet, ker se Sov-jeti v trenotku, ko so vrgli na Viborg vse svoje sile, da dokončno zlomijo finski odpor v tej odločilni vojni fazi, ne marajo pokazati slabotne. Na drugi strani Sovjetska unija nemškega posredovanja ne želi zaradi tega, ker ima namen — ako bi bilo to potrebno —, napraviti odgovornega za vse nevšečnosti in neuspehe, ki jih je sovjetski napad doslej utrpel, vlado Kuusinena. Zahteva, ki jo je v danskem parlamentu iznesel nacistični poslanec Fritz Clausen, da naj bi se vse tri skandinavske države izrekle za nemško posredovanje v finsko-sovjetskem sporu, po sovjetski mlačnosti seveda tudi v Berlinu ni več našla pravega odmeva. Glede morebitnega posredovanja švedske so v poučenih krogih mnenja, da sedanji čas nikakor ni primeren, da bi se poverila švedska s tako delikatno vlogo. V sovjetsko-finskem sporu je gotovo le eno — pravijo v merodajnik krogih — da francosko-angleška pomoč Finski ne bo prenehala. Zavezniki forsfrajo pomoč Finski London, 29. febr. j. (RSV). V poučenih diplomatskih krogih pripominjajo, da angleška vlada po diplomatski poti nadaljuje razgovore s skandinavskimi državami, ho-teč čim bolj pospešiti prehod prostovoljcev preko skandinavskih držav na Finsko. Ang'e'ka vlada si prizadeva znatno povečati dnevni kontigent prostovoljcev, ki potujejo tranzitno preko skandinavskih držav. To število znaša sedaj dnevno 300 mož. Nevšečnosti pri zvečavanju števila prostovoljcev tvori do neke mere dojstvo, da Finska ne kaže posebne volje sprejemati večjega števila prostovoljcev poljske narodnosti. ker se boji zamere v Nemčiji. Zaradi tega ni bila odposlana na Finsko poljska divizija, kakor je bilo to nameravano in kar bi bilo tudi povsem pri rodno in državno-pravno upravičljivo, ker Poljska v nasprotju z zapadnima zavezniškima državama nima nobenega razloga več biti nevtralna napram Sovjetski uniji odkar je rdeča armada zasedla del poljskega teritorija. V istih krogih tudi opozarjajo, da se po informacijah iz dobro poučenih sovjetskih virov opaža v Kreirtlju čedalje večje vznemirjenje zaradi naglo narafčajoče mednarodne akcije za finsko pomoč. Moskva si v tej zvezi silno prizadeva po svojih diplomatskih zastopnikih zvedeti posebno sa cilje, ki jih Anglija in Francija morda skrivata za to pomočjo London, 29. febr. s. (Reuter). Angleškim prostovoljcem na Finskem bo poveljeval sin pokojnega ameriškega predsednika Teodorja Roosevelta in nečak sedanjega predsednika Franklina Roosevelta. Roosevelt je rezervni major angleške vojske in se je boril v svetovni vojni na zapadni fronti Star je 50 let Finski krogi so zaradi določitve Roosevelta kot povéljn'ka angleških prostovoljcev nad vse navdušeni in pravijo, da ne bi bilo mogoče dobiti boljšega poveljnika. Stalir za kompromis? London, 29. februarja. A A. (Havas): Diplomatski urednik »Timesa« misli v svojem razmišljanju o finski vojni in o nem-ško-sovjetskem razmerju, da je verjetno, da bi Stalin želel čimprej končati vojno s kompromisnim mirom, ki bi nekako rešil čast Sovjetske Rusije. Nesporno bi v tem primeru nastala sprememba vlade v Helsinkih. Ce bi prišel namesto Tannerja Paasikivi, ki je svojčas vodil finsko dele- gacijo v Moskvo, in ki ga sovjetski tisk nikoli ni napadal, bi bilo možno, pravi 1 »Times«, da bi Stalin pustil Kuusinenovo vlado na cedilu. Med razlogi, ki bi zaradi njih Sovjetska Rusija želela čimprej končati vojno na Finskem, bi bil ta, da vidijo v Moskvi v podaljšanju vojne na Finskem čedalje večjo nevarnost, da bi Francija in Velika Britanija napadli Sovjetsko Rusijo. Drugi vzrok za čim hitrejši honec vojne na Finskem je po »Timesovi« sodbi v tem, da se sovjetski voditelji boje, da bi prebivalstvo Sovjetske Rusije zašlo v kočljiv gospodarski položaj, če bi se vojna še nekaj časa nadaljevala. »Times« omenja v zvezi s tem glasove, po katerih mnogo vasi celo v bližnji okolici Moskve nima kruha, mesa, sladkorja, seli, parafina, tobaka, presnega masla, jajc in drugega živeža. Tudi seme za pomladno setev je velik problem. Razen tega je vojska rekvirirala mnogo konj, a v nekaterih pokrajinah je mraz uničil ozimino. »Times« misli, da je vse to utegnilo onemogočiti Rusiji dobavo zadostnih količin blaga, ki ga določa nedavna trgovinska pogodba, sklenjena med Berlinom in Moskvo. Bitka na KarelskI ožini Finci so se marali pred snlno sovjetsko premočjo zopet nekoliko umakniti Helsinki, 29. februarja. AA. (Reuter): Poročilo finskega vrhovnega poveljstva pravi, da je včeraj sovražnik nadaljeval s pritiskom na bojišča med luko Viborg In Vuoksenom, kjer so se finske čete umaknile na nove postojanke. Sovjetske čete so imele težke izgube. Uničenih je bilo 14 tankov. Na bojišču pri Tajpale so finske čete čez dan odbile tri hude napade. Severovzhodno od Ladoškega jezera je bil odbit sovražen napad proti Pitkäranti. Na ostalih bojiščih je prišlo do topniškega ognja in do spopadov patrol. Danes so bili uničeni štirje tanki in en oklopni voz. Na bojišču pri Kuhmu so finske čete zavzele več sovražnih gnezd. Na severni fronti se nadaljuje borba pri Nautsiju. Včeraj ni bilo nobenih pomembnejših dogodkov v zraku. Zbiti sta bili dve sovražni letali. Kodanj, 29. febr. s. (Ass. Press). Po poročilih s finsko-sovjetske fronte je na Ka-relski zemeljski ožini sedaj v akciji 19 sovjetskih divizij. Finci skušajo sovjetski prodor preko ledu Viborškega zaliva proti Viborgu preprečiti s tem, da so posejali po vsem zalivu mine. Skoro vsa razpoložljiva finska artilerija je sedaj koncentrirana pred Viborgom, da pomaga pri obrambi mesta. Zadnja poročila pravijo, da je pričelo na KarelskI zemeljski ožini deževati. Dež olajšuje Fincem obrambo in preprečuje Rusom dovoz težke artilerije. Helsinki, 29. februarja. AA. (Havas) Udejstvovanje sovjetskega letalstva je bilo včeraj zaradi megle omejeno. Dasi prihajajo na Karelsko ožino vedno sveže sovjetske čete, vendar finski odpor na tem odseku še ni zlomljen. Finske čete so odbile vse napade sovjetskih čet, ki so pretrpele ogromne izgube ljudi in materiala. Sovjeti so od začetka sovražnosti izgubili med drugim 1288 oklopnih avtomobilov in 540 letal. Moskovski komunike Moskva, 29. februarja. AA. (DNB). Poročilo štaba leningrajskega vojnega okrožja se glasi: V toku 28. februarja so napredovale sovjetske čete na Karelski ožini. Sovražnik je poskušal zadržati našo ofenzivo s protinapadi, toda moral se je umakniti, pri čemer je pretrpel težke izgube. Naše čete so za- vzele utrjene odseke na severni obali reke Salmenkaita, na kar so zavzele mesto Rista Sam na zapadni obali jezera Vuoksi, Malkelo, Haimarmijemi in Hejkuril severno od jezera Jurapan, Kamaro, ki leži 4 km zapadno od železniške postaje Heinjoki ter Alasomo, 6 km južno od Viborga. Po prvih poročilih so naše čete v toku 28. februarja zasedle 42 sovražnih položajev. Na ostailih odsekih ni bilo važnejših dogodkov. Slabo vreme je onemogočilo našemu letalstvu druge akcije, razen izvidnikih. Letala nad Helsinki Helsinki, 29. febr. j. (Fin. teL ag.). Danes opoldne je bil dan v finski prestolnici letalski alarm, ki je trajali do 13. ure. Ob 12.30 je bilo čuti v mestu silne eksplozije. Videti je bilo več sovjetskih letal, ki so v višini kakih 4000 m letela nad mestom ▼ vzhodni smeri. Finske protiletalske baterije 90 obstreljevale sovjetske bombnike, dokler se niso oddaljlL Nota finske vlade Društvu narodov Ženeva, 29. febr. j. (Havas). Danes je finski delegat pri Društvu narodov Holsti izročil tajništvu Društva narodov noto finske vlade z željo, da se dostavi vsem nevtralnim državam članicam Društva narodov. Nota vsebuje podatke o vojnih metodah, ki se jih poslužuje Sovjetska unij* proti finskemu civilnemu prebivalstvu. Obsega tri strani ter obravnava v prvi vrsti sovjetsko sistematično obstreljevanje nezaščitenega prebivalstva, ter bombardiranje šol in bolnišnic. Nota finske vlade bo ▼ najkrajšem času objavljena ter posebej dostavljena vsem državam članicam. Kosilo na čast ameriškemu poslaniku v Moskvi Moskva, 29. febr. j. (Havas). Sovjetski zunanji minister Molotov je včeraj priredil svečano kosilo na čast ameriškemu poslaniku v Moskvi Stelnhardtu. Kosila se je poleg svetnika ameriškega poslaništva Thurstona udeležil tudi ljudski komisar Mlkojan v spremstvu Molotova ter več višjih uradnikov sovjetskega komlsariata za zunanje zadeve. Welles na pot! v Berlin V Svici ni imel nobenih razgovorov — Danes se bo sestal z Ribbenf ropom, jutri pa bo sprejet pri Hitlerju Čarih, 29. febr. r. Rooseveltov odposlanec Welles je po enodnevnem bivanju v Švici danes ob 16.07 v salonskem vozu, ki mu ga je poslala nemška vlada, odpotoval iz Svice v Berlin, kamor prispe jutri dopoldne ob 9.30. Na kolodvoru sta se poslovila od njega ameriški poslanik Harri-son in ameriški generalni konzul v Curihu. Na kolodvoru je bilo zbranih okoli tisoč ljudi, ki so ameriškega gosta prisrčno pozdravljali. Za časa svojega bivanja v Švici Welles ni imel nikakih sestankov s švicarskimi državniki. Danes dopoldne je opravljal korespondenco ter sploh ni imel nikakih razgovorov. Opoldne je kosil skupaj z ameriškim poslanikom, s katerim je ostal v družbi vse do svojega odhoda. Welles se bo na svoji evropski turneji še dvakrat ustavil v Švici in sicer na poti iz Berlina v Pariz odnosno London ter na povratku od tam v Berlin. Berlin, 29. febr. br. Kakor je bila danes objavljeno, bo prispel Rooseveltov odposlanec Welles v Berlin jutri dopoldne ob 9.30. Takoj po svojem prihodu se bo sestal z zunanjim ministrom Ribbentropom, s katerim bosta izmenjala misli. Ker se bodo ti razgovori verjetno dokaj zavlekli, bo Welles najbrže šele v soboto dopoldne sprejet pri kancelarju Hitlerju. Sestal se bo tudi z maršalom Göringom. Iz Berlina bo najbrže odpotoval že v soboto ponoči. Pariško mnenje Pariz, 29. febr. j. (Havas) »Petit Journal« prinaša kratek komentar k Wellesovi misiji v Evropi, ki je prav karakterističen in zrcali tudi mnenje večine ostalega francoskega tiska. »Petit Journal pravi, da je Nemčija, ki sta se ji že dve mirovni ofenzivi izjalovili, pričela to najnovejšo mirovno ofenzivo z vsemi mogočimi sredstvi, ki jih lahko narekuje samo spoznanje njenega težkega položaja. Gospodarsko stanje Nemčije je danes takšno, da ne more misliti na dolgo vojno, v kateri ima le še malo nade, doseči zmago nad zavezniki. List pripominja, da bo pač tudi ta nemška mirovna ofenziva za »pax germanica« deležna iste usode, kakor njeni predhodnici. Vojni cilji zavezniških držav so znani, se niso izpremenili in se tudi nikoli ne bodo. Berlin samo za »nemški mir« Bern, 29. febr. j. (Havas) Merodajni švicarski krogi opozarjajo na dejstvo, da nemški tisk danes prvikrat obsežneje poroča o obisku Rooseveltovega odposlanca Sumner Wellesa v Berlinu. Svoj dosedanji molk opravičuje nemški tisk s svojo lojalnostjo napram Zedinjenim državam. V merodajnih švicarskih krogih pa vidijo precej nesoglasij v sedanjem nemškem tolmačenju Wellesovega obiska z ostrimi napadi na Roosevelta, s katerimi je bil nemški tisk še pred nekaj mesci izredno radodaren. Nemčija sedaj ob priliki Wellesovega obiska tudi demantira vse informa- cije tujega tiska o različnih nemških načrtih glede bodočega miru. Tako n. pr. pdSe »Dienst aus Deutschland«: Nemški narod doumeva globoki smisel sedanje vojne in si je popolnoma na jasnem, da lahko to vojno izvojuje samo z orožjem in na noben drug način. Baselska »National Zeitung« pripominja k temu, da je v teh kratkih besedah nemškega lista na predvečer Wellesovega prihoda v Berlin pač popolnoma jasno izraženo stališče Nemčije glede možnosti kakih mirovnih pogajanj. Berlin, 29. febr. z. Ob prihodu Wellesa je bila v Berlinu izdana parola, da je Nemčija sedaj nedostopna za vsako mirovno ponudbo. Lord Halifax in Cham-berlain sta mesca oktobra odklonila tedanjo Hitlerjevo mirovno ponudbo. Zato mora sedaj Anglija nositi tudi vse posledice. Nemčija je vojaško na vrhuncu in bo šla dc kraja, dokler ne bo dosegla »nemškega miru«. Pomen razgovorov Wellesa z Mussolini]ein Rim, 29. febr. z. Glede razgovora Wellesa z Musolinijem in grofom Cianom so v Rimu še vedno vztrajno rezervirani. Glav-I ni rezultat teh razgovorov pa vidijo nev-! traini opazovalci v naslednjih dveh dej-j stvih: 1. da sedaj ni mogoče podvzeti kake posredovalne akcije iz praktičnih razlogov in 2. da se bo Welles pred svojim povrat-kom v Ameriko ponovno sestal z Musso-linijem. V nekaterih krogih izražajo celo mnenje, da bo to najodločilnejši sestanek na vsej Wellesovi turneji po Evropi. Sodba japonskega tiska Tokio, 29. februarja. AA. (Havas) Japonski listi vidijo v potovanju Wellesa »zelo preuranjeno« misijo. List »Hosi« pravi: Amerika se trudi za mir, ker je zanjo čedalje večja nevarnost, da se zaplete v evropsko vojno, čim delj bo vojna trajala. Welles bo trčil na velike težkoče, prav tako kakor v svetovni vojni Hughes. List »Kokumin Šimbun« pa pravi, da je vse mirovno prizadevanje obsojeno na neuspeh če se temu prizadevanju ne pridružijo veliki nevtralci kakor Japonska in sovjetska Rusija. Welles o svoji nalogi London, 29. febr. o. Rimski poročevalec »Daily Telegrapha« poroča, da so v Rimu zelo rezervirani glede na potovanje Sum-nerja Wellesa po Evropi. V Rimu opozarjajo. da sedanji položaj ne vzbuja nobe-neg upanja v možnost mirovnih pogajanj. Poročevalec omenjenega lista tudi javlja, da je Sumner Welles nekemu diplomatu in svojemu prijatelju v Rimu izjavil: V mnogih točkah se moj obisk napačno razumeva. Ko sem prišel v Evropo, nisem imel nobenega mirovnega načrta. V Evropi sr ne mndim. da bi sprejel kake mirovne načrte ali pa da bi zahteval od vojskujočih se držav, naj mi izroče svoje mirovne predloge. Moja naloga je. nredložiti predsedniku Rooseveltu poročilo o gospodarskem in političnem položaju v Evropi. Nemčija zaprla svoje meje z Belgijo in Nizozemsko Z današnjim dnem je ustavljen tako osebni kakor tudi blagovni promet Eupen, 29. febr. j. (Havas). Iz zanesljivega vira poročajo, da bo od 1. marca dalje vsa nemško-belgijska meja zaprta za sleherni promet. Prebivalci v Eupenu in okolici ter delavci, ki so morali doslej vsak dan prekoračiti mejo, ker so bili zaposleni v Nemčiji, niso dobili več običajnih propustnic za prestop meje. Na drugI strani poročajo iz Aachena in okolice, da so dobili tamkajšnji peki nalog, naj se založe z moko za dobo treh mescev. Ta ukrep nemških oblastev pojasnjujejo z me-rodajnega mesta z izredno resnimi prometnimi ovirami, ki jih je pričakovati v kratkem in ki bi utegnile onemogočiti normalno oskrbo mesta in okolice z živežem. Amsterdam, 29. febr. s. (Reuter). Nem-gka vlada je s 1. marcem odredila delno zaporo svoje meje s Holandsko. Omejen je tako osebni kakor tudi blagovni promet. Oni holandski državljani, ki žive sicer stalno v Nemčiji, pa se trenutno nahajajo na Holandskem, so bili od nemških oblasti uradno obveščeni, da jim bodo odvzeti potni listi, če se do jutri ne vrnejo v Nemčijo. Francosko in nemško vojno poročilo Pariz, 29. februarja. AA. (Havas) Uradno vojno poročilo z dne 29. februarja pravi: Delovanje prednjih čet zapadno od Vo-gezov. V odseku reke Rena topniško obstreljevanje iz utrdb na obeh straneh. Berlin, 29. februarja. A A. (DNB) Vrhovno poveljstvo poroča: Pri krajevnih oglednih akcijah na meji zapadno od Mer-ziga in severnozahodno od Weissenburga, je imel sovražnik izgube in je moral pustiti več ujetnikov v naših rokah. Ponoči od 27. na 28. februarja je letelo nad se-vernozapadno Nemčijo več sovražnih letal. Dve sta pri tem preleteli nemško-ho-landsko mejo. 28. februarja je bilo le prav malo letalskega delovanja. Izvršili smo samo nekaj oglednih poletov. Vpoklici v Angliji London, 29. febr. s. (Reuter) Delavsko ministrstvo je objavilo, da bo z vpoklicem letnika 1916, ki se mora javiti v vojaško službo 9. marca, prizadetih 300.000 mož. Tri četrtine vseh rezervistov, ki so bili do 10. februarja pregledani od vojaških zdravniških komisij, je bilo spoznanih za sposobne. Pionirski bataljon iz Palestine na fronti Pariz, 29. februarja. AA. (Havas) Danes se je v neki francoski luki izkrcal pionirski bataljon Iz Palestine, ki se bo priključil angleškim četam na bojišču. Med njimi je precej Židov. V zvezi s tem dejstvom se naglaša, da je najboljši znak po- mirjenja, ki je nastalo v Palestini, ker so Židje in Arabci sedaj združeni pod isto zastavo v borbi proti skupnemu sovražniku. Nadzorstvo nad Neme! v Angliji London, 29. febr. s. (Reuter). V parlamentu je sporočil notranji minister Anderson. da bo vlada znova prekontrolirala vse posamezne primere nemških in avstrijskih državljanov, ki so bili oproščeni in ternacije v Angliji. V to svrho bodo ustanovljene posebne komisije. Ukrep bo iz- dan ▼ zvezi i primerom vohunstva, ki ga je zagrešil neki nemški državljan, ko je fotografiral trup ponesrečenega angleškega letala. Zaradi tega primera je bilo na notranjega ministra naslovljenih več Interpelacij. Minister Anderson je pojasnjeval, da je za omenjenega Nemca garantiralo več uglednih angleških osebnosti, preden je bil oproščen internacije. Izgube flngl^ Nor dia«. Dva mornarja pogrešajo in se boje, da sta utonila. (Jsneh nemške podmornice Berlin. 29. febr. AA. (DNB). Nemška podmorn'ca. ki se je danes vrnila v svoje aporiSče ta katere poveljnik je korvet-ni kapitan Hartman, je potopila vsega skuša ob zat'nji cestni svetilki« je pobrala nagrado Društva bolgarskih pisate ljev, takieto zbirka »Pravljic v ježevi koži«. Tem knjigam je treba pridružiti še zbirki novel »Avtomati« in »Dama z ra-diogenimi očmi«. Izmed knjig Svetoslava Minkova leži pred menoj samo »Druga Amerika« v citirani francoski izdaji. Je spis, ki bi ga najlaže uvrstili v potopisno zvrst, vendar utegne pozoren bralec tudi po njem sklepati o noveli stičnih odlikah Svetoslava Minkova. Ce je novela najbolj zgoščen prozni izraz pesniškega doživetja nekega življenja, nekih dogodkov ali oseb, tedaj je tak potopis, kakor je Minkovljeva »Druga Amerika«, krvni sorodnik novele, čeprav poroča o doživljeni stvarnosti, o svetu, ki je geografsko in narodopisno predstavljiv. Kajti potopis Svetoslava Minkova ni zgolj reportažno poročilo o potovanju v Južno Ameriko, marveč je tolikanj pregneten s piščevo osebnostjo in v tako očitnih oblikah sestavljen iz neposrednih osebnih doživljajev, da ga uživa- mo še bolj, kakor če bi bil pesniško fantazijska stvaritev. Kdo se ne bi pri uvodnem poglavju »In-viation au voyage« spomnil Baudelaiiove pesmi in obujal spominov na lastna občutja, ko se je kdaj pripravljal za daljšo pot v svet? V prvem poglavju slika pisec življenje na francoskem transoceanskem parniku, ki vkrca v Genovi pisca in tovariše, Marseille, španska obala — takrat še zastrta s tragiko svoje revolucije — Gibraltar in Kanarski otoki so najvidnejše točke na tej poti. Drugo poglavje nam kaže življenje v afriškem Dakarju Ni li presenetljivo, če kupiš iz črnih senegalskih rok »zanesljivo domačo« zapestnico v spomin na Afriko in šele potem opažaš drobni napis: »Made in Czechoslovakia« ? Ali pa če v razgovoru s črncem izveš, da je »komunist«? živo je avtor opisal večer v ljudskem baru in v kitajskem restoranu, aR pa zgodbo o tistem »učenjaku«, ki opazuje zvezde in prebira Maeterlincka, dokler ne odkrije policija v njem nevarnega kupčevalca z belimi dekleti! Eksotičen izrez iz življenja je nadalje opis pred jutranjega plesa Senegalcev v proslavo Mohamedovega rojstva, ali pa obiska zamorske vasi v okolici Dakar ja. V tretjem poglavju vodi pdsec čitatelja čez ekvator: enoličnost oceanske puščave prekinjajo nekatera zanimiva srečanja, na primer ladje z bananami ali zrakoplova, ki plava nad lad jo in se zdi. kakor da sta se srečali dve stoletji... Tu je opisan tudi »krst« onih, ki se peljejo prvič čez ekvator. Pogled na nova ozvezdja z Južnkm križem sklepa, »oceansko« poglavje. Naslednji dve poglavji sta posvečeni Braziliji. S kakšno plastiko in obenem z zdravo ironijo riše bolgarski pisatelj v poglavju »Rio de Janeiro« (ki je posvečeno slovenskemu tovarišu Pavi« Golil) značaj braaiMce- »JUTRO« it. 50. 4 Petek, -L WL 1940. Spoštovanim naročnikom ! Naročniki, ki jim je naročnina potekla, Imajo položnice že v rokah ter naj Jih blagovolijo porabiti za vplačilo nadaljne naročnine in sicer zaradi poslovnega reda v upravi takoj prve dni marca. Kdor ima fie zaostanek iz prejšnjih mescev, naj ga blagovoli poravnati z marčno naročnino, da si zavaruje točno prejemanje lista ter da ne zgubi pravice do »Jutrovega< nezgodnostnega zavarovanja pri Zedinjeni zavarovalnici d. d. Točno plačevanje naročnine je glavni pogoj zavarovanja. Naročniki, ki so naročnino za mesec mare plačali 2e zadnje dni februarja, pa najdejo vkljub temu položnico v listu, naj je ne smatrajo za opomin, ker v tem primeru so se njihova vplačila z našimi položnicami na pošti križala, UPRAVA »JUTRA« omace Premalo učiteljstva Veste, katero geslo bi si lahko prisvojili v prosvetni upravi? Tisto staro iz burke pri »Belem konjičku«: »Kufre gor. kufre del!« Vsi se" še spominjamo pretresljivih stisk in moledovanj, ko je ostalo več sto absolventov učitelj: šča lepo doma pri starših. Niso in niso mogli dobiti službe, čeprav so šole v vsej državi čakale novih moči. Potem so omejili dostop na uči e-ljišče absolventom meščanskih šol. podaljšali so študij na učiteljišču na pet razredov. razmestili so mlado učiteljstvo daleč po državi — in zdaj se je odkril nov čudež: da imamo naenkrat Dremalo učiteljstva v vsej Jugoslaviji, prav posebno pa tudi v Sloveniji. Prosvetno ministrstvo je pravkar izdalo statistiko, ki kaže, da manjka v vsej državi na višjih šolah 1450 učiteljev, posebej še v banovini Hrvatski več sto skupno torej blizu 2000. Da bi nekoliko odpomoglo temu zlu, je ministrstvo orosvete povabilo absolvente filozofskih fakultet, naj se prijavijo v začasno službo na višjih šolah, ker zaenkrat nimajo izgledov, da bi bili nameščeni na gimnazijah. Uspeh je bil P'čel. Čeprav čaka več sto kandidatov na službo po srednjih šolah, se je povabilu ministrstva odzvalo le 11 kandidatov. V Sloveniji manjka 230 učiteljev. Število bo prihodnja leta še naraslo, ker je vloženih več prošenj za razširjenje posameznih šol. V nekaterih srezih bi potrebovali kar po 30 učiteljev in še več. V okraju Murski Soboti celo 32 razredov nima Svojih razrednih učiteljev. Tako torej polje čaka, sejalcev ni. šole so odprte, a mladina je brez učiteljev. Kako bi se dalo za prvo silo odpomoči? Ker je treba po starem pregovoru vedno pcmetati pred lastnim pragom, bi kazalo vse učiteljske novince, ki so bili poslednje mesece nameščeni drugod pa državi, posebno v vardarski banovini, poklicati v prosvetno službo v domačih krajih. Prav tako bi bilo treba vrniti v Slovenijo vse ene učitelje, ki so bili iz političnih vzrokov prestavljeni v druge banov'ne. V številnih primerih bi bila s tem popravljena grozovita krivica, saj so bili posamezni družinski očetje neusmiljeno od'rgani od svojcev. Nekaj bi se doseglo tudi s tem, če se vrnejo na ljudske šole vse one moči. ki so dodeljene meščanskim šolam, na še nimajo potrebnih izpitov. Receptov je dovolj, da bi se kričeča rana zacelila. Teda ker smo zlasti v Sloveniji vzeli trmoglavost od ljubega Boga v zakup, je prav verjetno, da noben naš nasvet ne bo vpo-števan! Le čemu? Saj je tudi stanovska organizacija JUU, stavila že več vpošteva-r.ja vrednih predle gov. pa ni bil niti eden sprejet, — to bi bilo poniževalno, •t »( j 'i » - » l » r t- i i f) | vesti * L'metili «.j iz Uvtucuske *»°meu*jfc pridejo v Zagreb. V sredo se je pripeljal v ZagTeb zastopnik slovečega klasičnega gledališča »Comédie Frangaise« g. Marcel Weil-Kadsenty. Njegova naloga je, da pripravi vse potrebno za gostovanje odličnih članov tega pariškega gledališča, ki bo gostovalo v Zagrebu drugo soboto 9. marca. Prisipelo bo 19 igralcev v posebnem spalnem in jedilnem vagonu sämplonskega ekspresa, razen tega bodo imeli poseben vagon za dekoracije in kostume. V Zagrebu bodo uprizorili Racineovo »Andro-maho« in Meriméejevo »Kočijo svete skrivnosti«. Med gosti bo tudi znana gledališka in filmska igralka Marija Bellova. Iz Zagreba nadaljujejo pot v Budimpešto. Bukarešto, Sofijo, Atene, Beograd, Carigrad, Ankaro in Bejrut v Siriji. Da se ne ustavijo tudi v Ljubljani, je treba le obžalovati. vzornih patriarhalnih srbskih Sena, ki al je znala s čestitostjo in skromnostjo vsepovsod pridobiti simpatije. Svojim trem sinom je s skrajno požrtvovalnostjo omogočila vseu&liško Izobrazbo. Njen drugi sin inž. Stevan je po umiku čez Albanijo umrl od izčrpanosti leta 1916. na otoku Vidu pri Krfu. * Diploma. Na dunajski tehniški visoki šoli je diplomiral za inženjerja strojne stroke g. Karel K°šak. Čestitamo. * Sest mladih gledal iS »qh igralcev bo nastopilo 6. marca v malem zagrebškem gledališču v Frankopanski ulici; tri gospodične in trije gospodje, absolventi igralske šole, ki jo je bil lani obnovil ravnatelj zagrebške drame Mate Grkovič. Polnih 12 let je bil Zagreb brez igralske šole. Ko pa se je dramski studio obnovil, se je pokazalo, koliko^ je med nadarjenim naraščajem veselja do gledaliških desk. Mladi igralci bodo izpričali svoje talente v drami sodobnega francoskega dramatika Claudea AnriTeja Pugeta »Srečni dnevi«. Režijo vodi Ferdo Delak. * Mlada operna pevka ga. Olga Oljde-Kopova, ki si je pridobila v Ljubljani tople simpatije in se je po odhodu v Beograd kmalu uveljavila tudi med tamoš-njim občinstvom, je pravkar prestala nevarno operacijo Dva dni so bili zdravniki po operaciji slepega črevesa v skrbeh za njeno življenje. Zdaj pa je na poti ozdravljenja. * prireditev NSZ v Mokronogu. Narodna strokovna zveza v Ljubljani priredi v nedeljo ob 15. v dvorani Sokolskega doma v Mokronogu akademijo, na kateri bo nastopil tamburaški zbor Narodne strokovne zveze z raznimi glasbenimi točkami. Izvajali bodo tuiči spevoigro »Kovačev študent« s sodelovanjem pevskega, dra-matskega odseka NSZ in s spremljeva-njem tamburaškega orkestra. Prijatelji glasbe in petja so vabljeni k polnoštevilni udeležbi. I Danes »dn j i krat! — BACHA GUITKY, znameniti romanopisec, igralec in režiser v svojem najnovejšem .... . . .. . Ob 16., 19- In 21. uri. francoskem umotvoru Na ElÌZe]*klll poljanah Kino Union, tel. 22-21 Samo še danes dva filma za gledalce željne senzacij in napetosti! ŽELEZNA PEST NOBENE MILOSTI! Kowboyski film, kjer se bije borba za ; Detektiv z železnimi živci v opasni borbi pravico in srce. z velemestnimi zločinci. KINO SLOGA, tel. 27-80 danes ob 16., 19. in 21. uri. 50% POPUSTA ima vsak kupec — nasproti »Uniona« v CVETLICARNI »ROŽAe j * Dan smrti v rajhenburški fari. Iz Ftaj- nenburga nam pišejo: Redek je primer, da bi podeželska fara imela v enem dnevu kar 3 mrliče na mrtvaškem odru ter ob istem času tri pogrebe. To se je zgodilo v Rajhenburgu. V nedeljo, ki je bil solnčen dan smo spremili na zadnji poti orožniške-ga narednika v pokoju in vojaškega referenta občine Senovo g. Petra Košarja. Kljub težki bolezni je do zadnjega deloval ori občini in društvih. Zbrala se je množica ljudstva, darovanega je bilo mnogo cvetja in vencev. Gasilska četa je oskrbela častno spremstvo ter skrbela za vzorno organizacijo pogreba Bivši rajhenburški župan Franc Vranetič, ki je bil daieč naokrog znan tudi kot gostilničar in pekovski mojster je umrl v brežiški bolnici Nadalje se je isti dan poslovila od svojih dragih ga Pepca PleterskL vdova po pokojnem, daleč naokrog znanem gostilničarju na polju pri novi rajhenburški cerkvi. Bila je dobra žena in pridna gospodinja. ki so jo imeli radi ne samo številni gostje, temveč vsi priiatelji družine Pleterskih. K večnemu počitku smo spremili tudi zasebnico gospo Kostain?kovo. iz Ftajhenburga Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Društvo Narodni dom v Zagrebu priredi v soboto 2. marca, v društvenih prostorih, Berislavičeva 11, svojo redno čajanko na katero vljudno vabimo. Ples, dobra vina in bufet. Pričetek ob pol 21. mu je le uspelo vloviti živega volka, ki ga je prinesel svojemu bodočemu tastu. Ru-šid mu je takoj nato naročil, naj pride v svate. * Nezgoda »ta re ga Don Juana. V Splitu je neka 651etna Sofija povabila k sebi na obisk 651etnega prijatelja, s katerim sta znana že iz mladih let. Lopo ga je sprejela v svoji sobi in zaklenila vrata. Nekaj trenutkov nato pa je skozi druga vrata vstopil Sofijin mož s kuhinjskim nožem v roki, preteč iznenadenemu gostu, da ga bo na meetu zaklal. Me-tem ko sta se moža kregala, je pa žena izginila. Gostu se je vendarle posrečilo izvleči se iz zagate. Ko pa je prišel domov, je videl, da nima več dragocene zlate ure, obložene z biseri, in težke zlate verižice, kar je bilo vse skupaj vrdno 20.000 din. šele zdaj je sprevidel, da je zašel v nastavljeno past. Prijavil je zadevo policiji, ki je Sofijo in njenega moža takoj prijela. Sofija je priznala, da je v dogovoru z možem privabila prijatelja iz mladosti v zasedo, nadalje, da mu je izmaknila uro in verižico in plen zakopala na svojem vrtu. Sofija je v ostalem že dobra znanka splitske policije bila je že trikrat kaznovana in enkrat za leto dni izgnana iz Stilita. Dična zakonca je policija prijavila državnemu tožilcu, stari Don Juan bo pa poslej gotovo previdnejši na pomladnih obiskih. ♦ Planinci! Pozor! Slovensko planinsko društvo je povabilo vse svoje člane, da poravnajo članarino za letos po možnosti že mesca januarja, ker so od 1. februarja dalje neveljavne članske izkaznice, ki nimajo znamke za leto 1940. Planinci, ki si še niso preskrbeli potrdila na svoji članski izkaznici za letošnje leto, naj to nemudno storijo. Planinci, člani SPD, imajo vozne TRADICIJONALNI VALČKOV VEČER Sakola I na Taboru 2. marca 1940. ob 20. Vstopnina Din 10.—. Obleka promenadna. * Zaradi zapuščine obsojen odvetnik Deset let se je vlekla pravda Srbskega zdravniškega društva v Beogradu proti advokatu Dragoljubu Joksimoviču in podjetniku Lazarju Rackoviču. Advokatu Joksimoviču je bila svojčas poverjena naloga da izvede poslednjo voli o pokojne gospe Sofije Magazinovičeve, ki je svoje premoženje zapustila Srbskemu zdravniškemu društvu. Pri obračunu med društvom in odvetnikom pa računi niso bili čisti. Dru- »r ' . t — Pri zlati žili, bolečinah v križu, zastoju krvotoka jeter in nezadostnem izločevanju želodca, nastalih vsled zapeke, se dosežejo vedno odlični uspehi z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo. Bolniki radi jemljejo preizkušeno »Franz-Josefovo« grenko vodo in jo dobro pre-neso tudi pri večkratni porabi Ogl. reg. 5. bi. 30474-32. 1. marca oh v dvorani Trgovskega doma L ELITNI PLES ABITURIENTOV SPORED SWING RYTHM JENKO BAR * Novi grobovi. V Beogradu je nenadno preminil za srčno kapjo g. Vojteh -lerin, uradnik d. d. »Rasina v 30 letu starosti Pokojni je bil sin šolskega upravitelja v Sv. Lovrencu pri štorah — V visoki starosti 81 let je umrla v Ljubljani gospa Marija " kova, posestni ca in bivša gostil-ničarka v Novem mestu. Zadnjo pot bo na-stopiU danes ob 14. iz Vogelne ulice 9. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Smrt g°spe Topaloviéeve. V Užicu je umrla v 78. letu ga Mileva Topalovičeva. mati znanega socialnega delavca in socialističnega voditelja. Bila je ena izmed onih ga človeka, tega neumornega klepetavca in samohvalisavea, ki ga osvetljuje tudi zanimivi lik senora Nico asa! V tem po-g.aviu so nadalje podatki o življenju brazilskih zamorcev, podobe iz zamorskega bara in bogataške igralnice, vmes pa je romantična zgodba o Emiliji Cayoso, vredna celega romana, ali pa opis javnih hiš v predmestju Ria de Janeira, ki se nad njimi takisto dviga daleč vidni, 30 m visoki kip Zveličarja... V poglavju Sao Paolo-Santos so opisi brazilske province, posebej še središča kavinih plantaž v San-tosu z obiskom pri kavinem magnatu se-noru Pepeira. šesto poglavje nas vodi v argentinsko središče Buenos Aires in kaže v živih kontrastih razločke med brazilsko (portugalsko) in argentinsko (špansko) civilizacijo. Vmes je cela novelica o argentinskih gangsterjih. Poglavje končuje z opisom jutranje razpoloženosti v velikem Buenos Airesu: »Vzhodno nebo se kadi v rožnati megli: skozi njo se vidijo čudoviti listi daljne pozlačene palme. Ulice oživljajo. Tramvaji, avtobusi, taksiji se plazijo z vseh strani. Kavarne se polnijo z ljudmi. V izložbenih oknih velikih trgovin ob Floridi in Cori-entu sprejemajo manekini nov dan z negibljivim nasmehom svojih voščenih figur. Zrak drhti od zbeganega trušča. Buenos Aires se znova prebuja v tisočeroliko ki-penje svojega življenja, postaja zopet mesto loterij, nogometnih tekem, tanga, dirk in neutešljive žeje po rastoči prosperateti ...« Knjigo končuje pesniško pismo Hansu Ruinu. Slikoviti opisi oceana in južnoameriških razgledov, podobe iz večne komedije človeškega življenja, ki je ista onkraj vseh oceanov, pestra doživetja brazilskih in argentinskih tal so marsikje zasoljena z ironijo opazovalca, ki ga nikjer ne opaja bleščeči videz. Duhovito spisana knjiga Sve-toslava Minkova je vredna pozornosti vseh. ki pred tragično spuščenimi zavesami sedanje vojne sanjarijo o daljnem svetu in o zasanjanih potovanjih. (V Ljubljani jo prodaja Akademska založba). — Zapiski Slovenska komorna glasba v Beogradu. y t onecieljeik zvečer je društvo »Cvijeta Zuzorič« priredilo v Beogradu večer moderne komorne glasbe. Izvajali so med drugim Ostrčev trio za violino, čelo in klavir "ter Konkordatov groteskni monolog iz drugega dejanja Logarjeve opere »Pohujšanje v dolini šentflorjan-ki«. Dr. Miloje Milojevič pravi v »Politiki«, da je Osterc mojster motorične glasbe in teh-nk, ki lahko stori kar hoče in je na popolnoma zrel skladateijski način ustvaril tudi svoj trio, ki zavzema visoko mesto v naši komorni glasbi. Konkordatov monolog je pel operni pevec Jovanovič ob spremstvu skladatelja Logarja, izvedba je bila mojstrska. Ljubljanski godalni kvartet, ki bo drevi nastopil z zanimivim sporedom na koncertu v filharmoniji, sestavljajo pri nas in drugod že priznani reproduktivni umetniki Leon Pfeifer Fran Stanič, Vinko šu-šteršič in Gustav Müller, ki so si s svojim dosedanjim nastopanjem pridobili že mnogo zaslug za razširjenje komorne g?asbe. V svojem večletnem delovanju so izvajali dela priznanih in slovečih skladateljev, kakor n. pr. Beethovna, Mozarta. Schuber-ta, Öaydna, Stamitza, Brahmsa, Griega, Verdija, Francka. Fauréja, Debussy'a in Ravela; dalje Slovanov Borodina, čajkov-skega, Bela jeva, Novaka in Dvoraka ter cele vrste domačih slovenskih skladateljev: škerjanca, Osterca, švare, Lipovška, Leskovica, Arniča, žebrčta in Pahorja. V celoti so doslej izvedli že 33 del. Vprav dejstvo, da so kvalitativno predstavljali našemu občinstvu domače avtorje, še posebej podčrtuje pomen njihovega glasbenega združenja; nedvomno so namreč pospešili produkcijo slovenske komorne glasbe, ki bi bržkone brez njih ostala po številu še bolj revna kakor je. Na drugi strani pa so sistematično dvigali smisel koncertnega občinstva za komorno glasbo, ki stopa deloma po njihovi zaslugi spet v ospredje kot važen čini tel j za spoznavanje svetovne glasbene literature za domnevanje glasbenih globin in za profinlenie glas-beno-estetskega okusa. Po dolzori odmoru ko smo že temeliito pogrešali komorne glasbe, bo njihov skrbno naštudlran koncert izbranega sporeda gotovo vzbudil potrebno zanimanje. štvo je vložilo ovadbo in zadevo je vzej državni tožilec v roke. V teku 10 let je bilo izrečenih šest sodb. ki pa so bile prec višjim so iščem vse razvel javi jene. Zda. ie prišlo do ponovne sodbe. Dragoliub Jok-simovič je bil obsojen na 6 mescev zapora n mora plačati Srbskemu zdravniškemu društvu -121.291 din Podjetnik Rackovič ie obsojen na 2 mesca zapora. olajšave na državnih železnicah in sicer v skupinah štirih članov 50# popusta, vendar morajo biti članske izkaznice za tekoče leto overovljene od železniške uprave, kar preskrbi društvena pisarna SPD. Izročite torej svoje članske izkaznice nemudno pisarni SPD zaradi overovljenja. — Člani SPD uživajo tudi številne ugodnosti na raznih avtobusnih progah, kar je bilo že objavljeno v dnevnih časopisih in »Planinskem Vestniku«. Razen tega je članska izkaznica važna listina kot izka-zilo nasproti obmejnim organom v planinskih predelih Društvena pisarna SPD uraduje v Ljubljani na Aleksandrovi pesti 4/1 dnevno od 8 do 12. ure in popoldne od 15 do 19 ure. (—) * Iz poštne službe. Pri pošti Skocljan pri Mokronogu je bila dne 19 februarja uvedena brzojavna in telefonska služba, pri pošti Pesnica pa 22. februarja telefonska služba. ♦ Rajši je v ječi kakor na prostem. Državnega tožilca v Petrinju je v sredo ob-skala 651etna Marija Vučjakova in mu ■Mjvedala da je pred dvema letoma zažga- tiišo posestnika G jura Karage Pravi, da ie to storila zato. ker ji je Karaga ostal iolžen dnino že pred 15 leti je bila Vuč-akova zaprta v zagrebški ženski kaznilnici Zdaj je stara in betežna. letošnjo zimo je poizkusila, kaj je zlo, pa se je od- asKKlVNOST VSAKEGA USPEHA le» v pravilni uporabi življenjske filozofije — in praktične psihologije v vsakdanjem življenju. Kako se to uporablja Vas pouči 1 MARTIN KO.JC, hotel Metropol. I jnhljana. dnevno od 3.-6. pop ije ■ 10 i >p. 1 * Kadar je v Zagrebu racija... Tu in tam priredi zagrebška policija racijo da pregleda, koliko je po Zagrebu skritih mračnih tipov Zlasti se je razšiillo zlo prostitucije. Kakor pravi »Jutarnji list«, je v Zagrebu sto in sto žena in deklet ki se obrtno bavijo s prostitucijo. To je žalosten pojav, ki se ne da kar povprek rešiti z zakonom ali uredbo, zato je policija v težavnem položaju. Treba je pobijati prostitucijo, toda v ta namen je aparat v Zagrebu dosti premajhen. Nedavni večer je policija obkrožila one ulice, kjer se zvečer sprehajajo take žene in dekleta. Med njimi je nastala panika, čim so zaslutile nevarnost. Nekatere so bile elegantno oblečene, te so se prve pognal v divji beg Toda ubegniti ni mog'a skoraj nobena. Policija je prijela 52 žena in ceklet. Pri zdravniškem pregledu na policiji je bilo ugotovljeno, da je večina izmed njih bolna in so jih morali takoj oddati v bolnišnico. Pri zaprtju In motniah v prebavi vze mite zjutraj na prazen t" odec Kozarec aavadue Franc Jožetove grenčice * Iz obupa v smrt. Vremenske novota-rije. ki jih je letošnje leto prines o ob prihodu iz zime v pomlad so občutno posegle tudi v razpoloženja ljudi in pegosti so postali primeri obupa nad življenjem. Včeraj so v bolnišnico pripeljali neko mlado ženo iz mesta, ki je v samomorilnem namenu izpila steklenico gorilnega špirita. Njeno stanje je resno. * Zaradi neveste je ra°rai ulov'ti živega volka. Mladi Selim Bajramovič iz vasi šalje v Južn: Srbiji se je zaljub'1 v lepo hčerko • kmeta Rušida Bajgore. Rušid je zahteval za svojo hčerko 10 tisočakov odkupnme. Selim ni premožen pa je obljubil, da bo odkupnino odplačeval v teku enega leta. Rok je potekel letos sredi januarja. Selim je odplačal sedem t:soča-kov treh pa ni mogel. Pogodba se je glasila, da mora do 1. marca plačati dvojni zaostanek, torej šest tisočakov. Te dni je Rušid reke! Selimu: »če že ne moreš plačati. pa mi vsaj prinesi ž vega volka in pokaži, da si jima k. sicer bom dal hčer drugemu snubcu!« Zaljubljeni Selim je taval po zametenih gozdovih, venomer izpostavljen smrtni nevarnosti.. Nazadnje lodila, da gre rajši v žensko kaznilnico, nakoi da 3i samotarila v pomanjkanju. * Umorjeni Grb Tanasije Popovič, ki je postal žrtev zavratnega roparskega morilca v Beogradu je bi! v sredo pokopan. Mladi morilec Djordje Manevič, ki je izpo-četka kazal toliko hladnokrvnosti in prisebnosti, je zdaj naenkrat postal močno potrt. Začel se je strašno bati vislic. Pravi: »Ne vem. koga naj bolj obžalujem, ali svojo družino, ali samega sebe.« * Hudournik je odnesel hišo in ženo v njej. Ker se zaradi toplega vremena naglo tali sneg, so se začeli zlasti v Bosni rušiti šievilni plazovi in so zdivjali hudourniki. V vasi Popoviči pri Glamoču je plaz podrl hišico siromašne kmetice Stane Nin-kovičeve. S plazom vred je pridivjal hudournik. Kmetica Stana, ki je bila v hiši, je končala žalostne smrti. Sosedje so sicer čuli njeno vpitje, a preden so ji mogli priti na pomoč, je bila že mrtva. * Vprašanje zaščite otrok v primeru vojne je obširno obrazoženo v 1. številki »Zaščite« letožnjega letnika, ki je pravkar izšla. Opozarjamo nanjo predvsem starfte. kakor tudi društva in organizacije ter ustanove, da se seznanijo z njeno vsebino. Letna naročnina »Zaščite« znaša 35 din in se naroča na naslov: Ljubljana, Beethovnova ulica 14/11. tel. 38-26. * VeHk tovorni avto zgorel na cesti. K poročilu pod tem naslovom nam pišejo z Dolenjskega: Avtomobil ni zgorel zaradi eksplozije v motorju, ki naj bi bila nastala zaradi sJabe ceste, nego je nastal požar potem k« je motor že počival in je stal avto pred Horvatfčevo gostilno vVe-Ikih Ma?encah že nad eno uro pred postankom požara. Avto je začel goreti vrh kabine in ne v motorju in je eksplozija kot vzrok požara čisto izključena. Verjetneje je, da je bil ogenj iz kakršnihkoli razlogov podtaknjen. Po tej državni cesti voz jo že leta in leta različni avtomobili, poštni celo šaskrat na dan, pa se zaradi »slabe« ceste èe ni pri nobenem vozu motor sam vžgal ali celo eksplodiral. Izgovor na slabo cesto pri tej nesreči torej ne drži in je iskati vzrok požara čkrto drugje. To je bilo treba ugotov tl da ne bi po krivici trpeli prizadeti cestarji, cestno nadzorstvo in cestna uprava sploh. I? Llubliane u— Velik natečaj za arhitekte in stavbenike razpisuie mestna občina v oelasnern delu našesa lista za ideine osnutke za nov Dom onemoglih na Bokalcah. Kakor vemo, so velika graščinska zemljišča na Bokalcah last mestne občine ter so za ta zaved primerna stavbišča v nižini proti Gra-daščici. pa tudi na višini, kier ie imela Kmetijska družba svojo drevesnico Denar za zidanje I. etape noveea doma ie tudi že pripravljen, ker ie Mestna hranilnica ljubljanska ob dveh svojih iubileiih za ta namen podarila skupai 10 miliionov dia Projektanti imaio prav zanimivo naloeo. tako elede izbire prostora, kakor tudi glede zavoda samega. Dom bo ves obdan z vrtovi in sprehajališči, da bodo onemogli lahko čim največ pod milim nebom na poživljajočem soncu in čistem zraku R k za oddajo osnutkov ie zato kratek, da bo mogoče že letos pričeti z zidaniem. V načrtu ie večji kompleks socialnih zavodov na Bokalcah in prvi zavod ie namenien onemoglim. Kupljen pa ie tudi že svet za novo delavsko stanovanjsko kolonijo na Viču in pa za dom osamelih rentnikov na Prulah II. Kolesarski ples priredi DKSK »EDINSTYO« v soboto zvečer — 2. marca pri MIKLIČU. Prijatelje sporta vabi — ODBOR. amnnODEDODODDUULJUUDLJUULHJnDDO n— Zlato srce Ljubljane in mestni Socialni urad. Naprošeni smo in objavljamo; Vsak dan čitamo v listih tople zahvale številnim dobrotnikom, ki so ob tej ali oni priliki prispevali manji. ali večji znesek za mestne reveže, od časa do časa pa tudi cele slavospeve dobrodelnosti, ki jo mestna občina vrši. In vendar siromaki še zmerom stradamo in prezebamo, tista skorjica kruha, ki nam jo režejo, pa je samo za pesek v oči. Naj vam povem svoj primer: Ostal sem brez posla, imam ženo in pet otrok. Najstarejši fant hodi v srednjo šolo, najstarejša hčerka je vajenka, trije mali so že doma. Nerad hodim prosjačit, a sila premaga človeka. Poprosil sem na mestnem socialnem uradu, pa so mi dali nakaznico — reci in piši — za 40 din živil. To da je za 14 dni dovolj. Znano je, da siromaki, a zlasti še otroci jedo mnogo kruha. To, kar so mi na magistratu dali za 14 dni bi zaseglo pač komaj, da za dobrega pol tedna spečemo kruha otrokom. A kaj naj družina počne ostale dni? ••• •;*;.V •■: -VMjr-V» Za novo pomlad: Modni salon za damo in gospoda S0UVAN-C_0 Mestni trg 24. Površniki, plašči, elegantni kostumi, promenadne in športne obleke - brezhiben kroj, kvalitetna izdelava, nove ideje! j. ■ u— Zadnji dan bencinske svobode. Z današnjim dnem začno veliati predpisi o racionirani prodaii bencina. Akciiski odbor. ki si ie zastavil naloge da doseže za razmere v Sloveniji znosno ureditev vprašanja. ie že storil potrebne ukrepe, a za zdaj ie vendar malo verietno. da bi bili uveljavljeni predpisi kaj kmalu omiliem. Zato so včerai potrošniki bencina izkoristili zadnji dan svobodne prodaie in pri vseh črpalkah v mestu, a zlasti še pri črpalki pred kolodvorom, ie bila tolikšna gneča, da se ie človek moral domisliti navala pred aprovizacijami v zadnji svetovni vojni. Ljudie so tako dodobra izpraznili skromne zaloge, od danes pa že velja neizprosni zakon štednje. u— Najboljše se boste zabavali jutri na tradicionalnem valčkovem večeru Sokola L na Taboru. Društveni veliki salonski orkester in znani Magistrov trio bosta igrala stare in nove plese in vsak se bo lahko zabaval v popolno zadovoljstvo. Za lakoto in žejo boste lahko dobili iz paviljonov vse in po »ljudskih cenah«. Vstopnina le 10 din. Pridite vsi in pripeljite prijatelje seboj — ne bo nikomur žal. u— Podružnica Družbe ^v- Cirila In Metoda Ljubljana-Bežigrad vabi vso rodoljubno javnost na Ciril-Metodov pevski večer, ki bo jutrišnjo soboto ob 20. v telovadnici bežigrajske ogledne šole. Spored je nenavadno pester in sicer nastopijo v prvem delu Bežigrajski pevski moški zbor, Ljudmila Polajnarjeva, France Lupša, Nu-ša Kristanova in Marjan Kristančič, v drugem delu ap gojenci solo-petja Glasbene šole »Sloge« Marjan Kristančič in Fric Lupša v due tu iz »Prodane neveste«, ba-ritonist Milan Janovsky in za zaključek Bežigrajski pevski moški zbor. Pevske so-lo-točke bo spremljal operni zborovodja Simonittt Bežigrajci in sosedje, udeležite se tega lepega koncerta in podprite narodno obrambno delo! o— APZ— Svoj koncert IL marca ob 20. v Unionu je Akademski pevski zbor združil s proslavo 201etnice Univerze kralja Aleksandra L v Ljubljani. Koncert bo manifestacija našega kulturnega stremljenja in prizadevanja, Preskrbite si vstopnice pravočasno, zlasti tisti ki se nameravate pripeljati s podeželja, da na dan koncerta ne bo zmanjkalo vstopnic. Dobe se na univerzi v vratarjevi loži. (—) u— Oblastveno koncestonirana potovalna pisarna M. Okorn se je preselila iz dosedanjih prostorov na Miklošičevo cesto *tev. 5. telefon štev. 22.50. X—i ___ ti— L. M. Skerjanc: »Sulta za godalni orkester v 8 stavkih« je naslov novega dela tega avtorja, katero se bo izvajalo prvič na slavnostnem koncertu Orkestralnega društva Glasbene Matice v ponedeljek, dne 4. marca, v veliki dvorani hotela »Unione pod avtorjevim vodstvom. Suita je bila komponirana jeseni 1939. leta ter predstavlja v vseh stavkih popolnoma novo glasbeno orientacijo skladatelja »Sonetnega venca«. Vsak stavek je zase zaokrožena celota, vendar je tematični materija! vsem stavkom skupen. Trije stavki so živahni, ostali pa so mirnejši in pretežno elegičnega značaja. Skladatelj se je omejil na kar najbolj nujen glasbeni izraz, tako da predstavljajo skladbe kar moči koncentrirana kontrastna občutja. Krstna izvedba novega dela za godalni orkester pome-nja v našem koncertnem življenju pomemben dogodek, zato nanj prav posebno opozarjamo. Vstopnice so v predprodaji v Knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. (—) Mozart - Z i k a - Debussy 1. m. 1940. ob 20. url Velika filharmonična dvorana * LJUBLJANSKI GODALNI KVABTEI (Pfeifer — Stanič — šušteršič — Müller) bemiku (Hanžlču) temperamentni kuharici Urški (Vidičevi), njenemu ženinu peku — raziskovalcu starai FnukoU (Lav-riču), zaljubljenemu pekovskemu pomočniku Butlju (Milčinskamu) In drugim. Igra je skrbno pripravljena in povsem na novo opremljena. Sodelujoče dame bodo nastopile . v novih lepih toaletah. Režijo ina S. Klemen&č, glasbeno vodstvo pa Milan Dietz. V nedeljo ob 20.15 se igra ponovi. Ker je za predstavi veliko zanimanje, kupite vstopnice že v predprodaji, ki bo od aanes dalje. u— Rafaelova družba ima od 1. marca telefon štev. 27-27, na kar opozarjamo cenjeno občinstvo. (—) u— Več pozornosti otrokom. Včeraj so iz Gotmišča pri Šmarju v ljubljanski okolici pripeljali v splošno bolnišnico komaj nekaj tednov staro kočarjevo hčerko Ivanko Lani je vo. Doma so otroka položili na blazino na čez mero zakurjeni peči. Po nezgodi pa se je Ivanka zakotalila z blazine na vročo peč in se nevarno opekla po životu. Iz Celfa u— Predavanje iz domače glasbene zgodovine. Jutri, v soboto, ob 16. uri bo predaval v Hubadovi pevski dvorani predsednik Orkestralnega društva Glasbene Matice dr. Ivan Karlin o sledeči temi: »Razvoj instrumentalne glasbe v Ljubljani s posebnim ezirem na Filharmonično društvo.« Predavanje vsebuje delo od leta 1702 do 1872, ko je bila ustanovljena Glasbena Matica ljubljanska. Predavanje bo zelo zanimivo ter nam bo v najlepši luči pokazalo kulturno življenje v nekdanji Ljubljani. Predavanje spada, v okvir proslave 201et-nice Orkestralnega društva Glasbene Matice. Vstop prost. (—) DAME ZA SPOMLAD! Trajno ondulacijo ter barvanje Jas po res zmernih cenah izvršuje novo otvorjeni frizerski salon FffS<lC4* (podružnica) V KRESIJI. u—1 Pritožba iz Levičnikove ulice v Dravljah. Naprošeni smo in objavljamo: Prebivalci Levičnikove ulice se obračamo na mestno občino s prošnjo, da se tudi naše poti kdaj spomni s prgiščem gramoza. Tu stanujemo skoraj sami delavci pa moramo po takšni brozgi v službo in domov, a še večji siromaki so naši otroci, ki v slabih čevljih hodijo v šolo in mokrih nog ostajajo cele dopoldneve ali popoldneve v razredih. Prav tako bi prosili mestno elektrarno, naj žrtvuje za nas vsaj eno žarnico in jo namesti v sredi ulice. Včasih se ob poznih urah vračamo iz službe, pa je tema kakor v rogu. Damske plašče in kostume za zgodnjo pomlad, volnene obleke, bluze in krila, pisarniške svilene, klot in lame halje v vseh barvah, domače obleke dobite v največji izbiri po nizkih cenah pri tvrdki GORIČAR — sv. Petra c. 29« Izdeluje tudi po naročilu vso damsko konfekcijo v najkrajšem času po sobnih cenah ; Kroj in izdelava pr JSWüna » u— Oglejte si zabavno l^ro s petjem in godbo »Pekovska«, katere premiera bo v šentjakobskem gledališču v soboto ob 20.15. Nasmejali se boste nadutemu pe-ku-baronu štruklju (Košaku), njegovi navihani hčerki Metki (Sancinovi), hudi tašči (Bučarjevi), trmoglavemu ženinu Do- Glavna kolektura drž. razr. loterije »VRELEC SREČE« ALOJZIJ PLANINŠEK, U1BUANA. BEETHOVNOVA 14, javlja izid žrebanja z dne 29. februarja, V. razreda, 39. kola: DIN 200.000.— št. 29402 98312 DIN 100.000.— št. 83308 DIN 80.000.— št. 10576 DIN 40.000.— št. 12063 DIN 30.000,— št. 36300 DIN 24.000.— št. 39346 DIN 20.000.— št. 89573 DIN 16.000.— št. 27950 34088 78009 DIN 12.000.— št. 2125 62398 PO DIN 10.000.— 3484 5548 21522 30062 31306 38430 51642 70143 70731 72869 73855 85959 PO DIN 8.000.— 10130 22033 26818 28022 40281 46944 65927 68146 PO DIN 6.000.— 5S23 13181 18201 18297 20856 27069 47678 57731 62018 65244 65644 78655 83106 87499 90174 PO DIN 5.000.— 2061 22914 30225 37292 42565 47836 52835 62836 76837 90248 90418 91455 99698 PO DIN 4.000.— 5185 9060 14101 18024 20973 21535 21798 22058 26373 26441 32543 34109 34898 37394 44226 44682 50159 52192 52595 53012 55186 56920 61397 63330 65843 70821 78661 81098 81214 84085 85250 88841 Naurtui it- <>ii> /7.rf''«nih Se veliko Število dobitkov po din 1.000.—. Her «o oUi do tii t ki ia vi jeni telefonično. eventneln» pomota ni inkljnfpna. Prihodnje žrebanje bo v petab L marca. Vsi! oni, ki so zadeli v kolekturi »Vrelcc preče«, lahko denar takoj dvignejo. ____ e— Anton Florič t. V Predo popoMne je umrl na Mariborski cesti 17 v Gaberju v 52. letu starosti g. Anton Florič. gostilničar v Sokolskem domu v Gaberju in posestnik. Pokojni ie bil zvest član Sckolske-ga društva Celia I ter soustanovitelj dolgoletni odbornik in častni novelinik prostovoljne gasi ci-ljani, Rožna dolina, Levčeva il. = V konkurzni zadevi Alojzrje Beneše-ve, tovorne prevozaice v Mariboru (zdaj v Zagrebu), je dr. Vehle, odvetnik v Mariboru, po svojem predlogu razrešen posla upravitelja konkurzne mase. Za novega upravitelja konkurzne mase je postavljen dr. štor Stanko, odvetnik v Ma-ri boru. = V izvenstečajno likvidacijo je prešel Hranilni in posojilni zavod, r. z. z o. z. v Ljubljani. Zaradi volitev upniškega odbora bo 14. marca ob 15. na sodišču v Ljubljani, soba 124/n zbor upnikov. Po volitvah članov upniškega odbora bo tudi volitev likvidatorja. Borze 29. februarja Na naših borzah so nemške klirinške marke notirale neizpremenjeno 14.70 — 14.90. Grški boni so notirali v Zagrebu 31.36 — 32.06. Tečaji na svobodnem trgu so se ravnali dalje po tečaju 55 din za dolar. Na efektnem tržišču v ZagTefoa je Vojna Skoda notirala više, a do zaključka ni prišla. Tudi v Beogradu ni bilo zaključka. Prav tako v ostalih vrednotah v Zagrebu ni bilo zaključkov. Deviz© Ljutljana. Oflcielni tečaji: London 174.50 — 177.70, Pariz 98.65 — 100.95, New-York 4425 — 4485, Curih 995 — 1005, Amsterdam 2353.25 — 2391.25, Bruselj 746 — 758. Tečaji na svobodnem trgu: London 215.56 — 218.76, Pariz 121.92 — 124.22, New York 5480 — 5520, Curih 1228.18 — 1238.18, Amsterdam 2906.41 — 2944.41, Bruselj 921.35 — 933.35. Curih. Beograd 10, Pariz 9.97, London 17.5950, New York 446, Bruselj 75.25, Milan 22.52, Amsterdam 237.30, Berlin 178.80 Stockholm 106, Oslo 101.35, Köbenhavn 86.1250, Sofija 5.50, Budimpešta 79.50, Atene 3.30, Bukarešta 3.35. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 430 — 432.50, 6*/„ Sumske 68 den^ 4% severne agrarne 50.50 — 52, 4*/o agrarne 52 bL, 6»/o daim. agrarne 71.50 den-. 6% begluške 78 den., 7«/o stabiliz. 95 den., 7«/» invest 98 den., 7% Seligman 100 den., 7"/o Blair 90 den., 8»/„ Blair 98.50 — 99; delnice: PAB 198 den., Narodna banka 7600 den., Gutmann 55 den., šečerana Osijek 165 den., Isis 32 den., Trt>ovlje243 — 245. Beograd. Vojna škoda 431 — 432, 6»/o SumSke 69.25 — 70.50, 4*/o agrarne 53.25 den., (53.50), 6% daim. agrarne 71.25 — 71.75, 6% begluške 77.50 — 78, stabi] iz.- 98 — 99, 7°/o invest., 99 — 99.50, 7% Seligman 100.50 den., 7«/. Blair 90, 8o/„ Blair 98 den., PAB 207.50 den., Narodna banka 7850 den. Blagovna tržišča ŽSto -f Chicago, (29. t. m.). Začetni tečaj!: pšenica: za maj 103.50, za julij 101.875, za sept. 101.50; turščica: za maj 57, za julij 57.375. -f- Winnipeg, (29. t. m.). Začetni tečaji: pšenica: za maj 89.375. za jiulij 90.50. -{- N®vosadska blagovna boirza (29. t. m.). Tendenca za turščico čvnsta. pšenica: baška okolica Novi Sad 203 — 205; srem-ska 200 — 202; slavonska 201 — 203; gor-njebanatska in gornjebaška 203 do 205; baška ladja Tisa 207 — 209. Rž: baška 157.50 — 160. Oves: baški, sremski in slavonski 160 — 162. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 172.50 — 175. Turščica: baška, nariteta Indjija 136 — 137; baška nova 132 — 133; baška. pariteta Vršac 134 — 136. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 810 — 320; >2« 290 — 300; »5c 270 — 280; >6« 250 —"260; >7< 220 — 230, >8« 142.50 — 147.50. Otrobi: bagki in sremeki 132.50 — 135; baoatfiki 130 — 132.50.__.______, Moderen ameriški bombnik z bombami, ki so pritrjene na spodnjem dein letala Iz zgodovine tiskovne svobode Efrljoda izza časa krimske vojne — Tisk in cenzura O vprašanju tiskovne svobode so prvič resno diskutirali za časa krimske vojne 1.1854.—56. Takrat so listi prvič poslali na bojišča svoje poročevalce, med tem ko so bili prej navezam na uradna poročila ali kvečjemu na slučajne zasebne dopise. Angleški tisk je bil edini, ki za poročila vojnih poročevalcev ni bil podrejen cenzuri. S tem izjemnim stališčem se je dobro okoristil. Sprva so se v britskem glavnem stanu smejali, če so čitali v listih o luknjah v zidovih Sebastopola, ki se vsak dan večajo, kajti Sebastopol sploh ni imel zidov. Potem pa je vojake počasi minil smeh, ko so listi javnosti izdajali vojaško skrivnost za vojaško skrivnostjo. Iz Londona so odhajala poročila nekega tedaj znamenitega poročevalca v Berlin, od tam pa v Varšavo. Poročal je v »Timesih« n. pr. obširno, kje je vskladiščen smodnik za oblegovalne baterije in kolikšna so moštva, ki stražijo ta skladišča smodnika. Zaman je britski vrhovni poveljnik pisal vojnemu ministru: »Tisk je naše vrhovno poveljstvo. Ce bo šlo tako dalje, ne boste našli nobenega gentlemana več, ki bi hotel voj- Nič več bankfr ! Ameriški finančnik John Pierpont Morgan, ki je svojo dosedanjo banko spremenil v zasebno podjetje ski poveljevati. Tisk se je izkazal na največjega sovražnika vojske. Ruse seznanja z vsemi našimi namerami, Izdaja jim točno število naših sil in celo število naSih bolnikov.« Ko se minister še vedno ni mogel odločiti, da bi nastopil proti poročevalcem, mu je poveljnik pisal: »Rus ne izdaja niti rublja za vohunstvo: saj dobi vse za pet pen-ceov iz »Timesov«.« Celo ponovne pritožbe z vojaške strani niso zalegle, da bi britski tisk vsaj posvarili. Nasprotno, število vojnih poročevalcev je naraščalo od dne do dne. Končno je moral vojni minister osebno pisati vrhovnemu poveljniku. V njegovem pismu nahajamo značilni pasus: »Bodite vljudni z vojnimi poročevalci, toda pod roko jim zagrenite bivanje med vojsko! če boste dosegli, da bodo tega al? onega malo ranili, boste naši državi gotovo napravili veliko uslugo.« Danes imajo na Angleškem učinkovitejše in obenem bolj človeške ukrepe proti tisku. . . Ranjen ruski vojak, Id je prišel na bojišču v roke finskim sanitejcem. Za njegovim hrbtom je zbrana radovedna mladina Napad iz zraka na živalski vrt Zanimiv poskus v zoološkem vrtu V živalskem vrtu v Lipskem so imeli te dni vajo s fingiranim zračnim napadom. Komaj se je oglasila sirena, ki je sporočila, da se bližajo »sovražna« letala, so vsi obiskovalci živalskega vrta stekli v veliko moderno zaklonišče, ki so ga pred kratkim zgradili na ozemlju živalskega vrta. Sovražno letalo je vrglo naprvo zažigal-no bombo, seveda markirano, na gostilniško poslopje vrta, ki so ga bili gostje pa še pravočasno zapustili. Stopila je v akcijo požarna straža. Ko se je letalo spet vrnilo, je markiralo, da je vrglo razpočno bombo na veliko zgradbo z zverinami. Bomba je razbila neko kletko in eden izmed levov je ušel. V resnici so ga izpustili. Komaj so to sporočili vodji zaščitnega oddelka zoper zračne napade v živalskem vrtu, je stekel na čelu posebnega oddelka za lov na živali za zverino. Trajalo je le nekaj minut, da so možje z lovilnimi pripravami, ki so za takšen primer že pripravljene, obkolili leva in ga pregnali proti zverinjaku. Za vsak primer je spremljal lovce tudi mož z nabito puško. Ni trajalo deset minut in leva so ujeli v veliko pripravljeno past. Vaja je uspela v vsakem pogledu. V resnem primeru bi tudi ne bilo dosti drugače. Tudi če bi zverine zares ušle, bi ne mogle napraviti posebne škode, kajti ob prvem znaku, da se bližajo sovražna letala, se zaprejo vsi izhodi živalskega vrta in dohodi v gostinske prostore. Vodja živalskega vrta pa je prepričan, da bi živali, če bi jih kakšen zračni napad res rešil iz kletk, mislile prej na to da bi se kje v bližini skrile, nego da bi zapustile ozemlje živalskega vrta. Kakšna bo pomlad? Ali bo kmalu prišla? Ali bo mrzla in deževna ali topla in mila? Vsak si na to vprašanje odgovarja po svoje, kakor so si naziranja vedno različna, kadar se ljudje pogovarjajo o bodočem vremenu. Mnogi prisegajo na stoletni koledar, drugi pa na rjave hrošče, tretji na gosja prsa. Ponekod imajo namreč kmetje navado, ko zakoljejo gos, da obesijo gosja prsa kot termometer in vremenskega preroka v vežo. Tam visi daleč v pomlad. Mogoče je, da gosja prsa zledenijo trdo kakor kamen, mogoče je tudi, da postanejo samo vlažna ali pa popolnoma suha. če so v februarju n. pr. na eni strani zmrznjena. na drugi pa vlažna, potem je računati s tem, da bo v prvi polovici meseca zelo mrzlo, v drugi pa bo zima popustila. Tako mislijo vsaj tisti, ki verjamejo v takšne nenavadne vremenske preroke. Tudi rjavih hroščev oziroma njih ličink ni prezirati, že v pozni jeseni kažejo — vsaj tistemu, ki v to verjame —, kakšna bo zima. Lansko jesen so se zarile globoko v zemljo in to je znak, da bo zima ostra. Preden se bodo pririle na površje iz zlede-nelih tal, bo trajalo dolgo, z drugimi besedami: pomladi še ne bo tako kmalu. Kdor ni zadovoljen s to napovedjo, pa naj {jogi eda morda na gosja prsa ali pa v stoletni koledar. Po eni ali drugi teoriji bo gotovo zadel pravo. Tiger in tovorni avto Razburljiv doživljaj v Tadžikistanu Nevaren doživljaj je imel pred kratkim vozač nekega tovornega avtomobila v sred-njeazijski sovjetski republiki Tadžikistanu. Na svoji vsakodnevni vožnji iz Kirovabada v Kurgan-Tjube je že od daleč zagledal veliko živsi ki je ležala na cesti. Njegov spremljevalec je nanjo ustrelil, žival je tedaj bliskovito skočila kvišku. Bila je nenavadno velik tiger. Z mogočnim skokom je zver skočila na avto in s svojimi šapami strgala šotor nad vozom. Prestrašeni vozač je voz pognal z vso silo. tiger je padel na tla, a se je takoj pobral in zopet napadel oba moža Nezgorljive zavese Zavese se ne morejo vneti, če jih tedaj, ko smo jih oprali, pomočimo v zelo redko raztopino amoniakovega fosfata. Te raztopine iz zastorov pa ne smemo prekrep-ko izžeti. Dolge gradnje Ameriški nebotičniki, kelmorajnska katedrala in cerkev sv. Patra v Rimu Ameriške nebotičnike dogradijo do ponosne višine v neKoliko mesecih. Tudi številne evropske visoke zgradbe so nastale v kratkem času. Dolgotrajne gradnje spadajo po vsej priliki že v preteklost. Med zgradbami preteklega časa pa jih je mnogo, ki jih prav za prav nikoli niso dokončali. Tako govorijo o kelmoranjski katedrali, da jo bodo vedno obdelavah. Res se niso popravljalna dela na tej mogočni cerkvi nikoli končala. Poslopje, ki je pa bržkone zahtevalo najdaljšo gradnjo, je cerkev svetega Petra v Rimu. Pred vsem je omeniti, da se ta cerkev dviga na temeljih stare katedrale. Novo poslopje pa je zahtevalo 150 let in 9 arhitektov za svojo dograditev. Celo tako ogromne zgradbe, kakršne so egiptske piramide, so dogradili v razmeroma kratkem času Seveda so jih gradili tisoči in tisoči delavcev. Letalo na brezžične valove Med MarseiUom in Alžirom so z uspehom preizkusili novo prevažalo, ki so mu dali ime »zračni torpedo«. Gre za letalo, ki ga krmarijo z brezžičnimi valovi in ki na svojem krovu nima posadke. S tem letalom, ki je s poštnimi vrečami srečno prispelo v Severno Afriko, nameravajo opravljati poštni promet med Francijo in Sirijo. v vozu. Sunek ga je vrgel ponovno na tla, a še enkrat je skočil navzlic številnim ranam na voz. Razdejal je hladilnik in zaščitni pokrov nad motorjem, dokler ni padel pod kolesa težkega avtomobila. Smrtno poškodovan se je splazil potem v trstje ob poti. A N E K D O T A Ko je Napoleon 1.1808. po težkih bojih zasedel špansko, mu je bilo mnogo do tega, da bi dobil v roke tudi mesto Seviljo, kamor se je bila zatekel odbor začasne španske vlade. Eden njegovih odposlancev je moral mestnemu guvernerju sporočiti, da bo dal Napoleon, če si bo moral mesto osvojiti z orožjem, to mesto »razirati«. Ne da bi trenil z obrazom, je odgovoril guverner z ledenim mirom: »O tem dvomim, gospod: Naslov: cesar Francije, kralj Italije in — Seviljski brivec vašemu vladarju gotovo ne bo všeč!« VSAK DAN ENA »Ali bi me uslišala, če bi zmagal pri naslednjih konjskih dirkah?« (»Judge«) MICHELZfiVACO: Don Juan i&OMAN. Nato sta padla drug drugemu okrog vratu in se ihté objela ... Tedaj je stari namestnik rekel Leo-nori: ,Po j diva, hčerka.' In meni: .Gospod de Pon-thus, izvolite naju spremiti do Arronškega dvorca..Stopal sem pred njima vse do te ograje... Tu sem se jima poklonil... Vstopila sta, držeč drug drugega za roko... Oh, in od tistega trenutka je vse tako žalostno v tem dvorcu, kjer je živela moja mati!...« Ob tej misli je vzdrhtel. »Mati, o mati! Kje si? Kdo si bila? Tvoja skrivnost je pokopana tu, v kapelici tega dvorca ... Kdaj bom mogel stopiti vanjo? Kdaj bom mogel vzdigniti ploščo, ki mi je zaznamenovana?... Oh. zakaj ne kar nocoj? Zakaj ne precej? ...« Razburjeno je stopil nekajkrat sem ter tja. Toda kmalu se je obrzdal. »Ne!« je odločno dejal »Ponoči, kakor tat, r bom vdiral v to hiš< Samo z namestnikovim dovoljenjem hočem stopiti v kapelico! O belem dnevu izkopljem skrinjico, ki skriva sliko in zgodbo moje matere. . in ime .. mojega očeta!... Oh, oče, kdo si? Po kom se imam pravico imenovati pred ljudmi? ...« Še nekaj minut je stal Klotar Ponthuški pred ograjo in strmel v nedoločno gmoto dvorca, ki je pod njegovo streho dihala Leonora de Ulloa ... »Pojdimo!« je rekel nazadnje. »Jutri o belem dnevu se vrnem... Do jutri, mati!... Do jutri, Leonora!...« Naglo je odšel proti svojemu stanovanju v Ulici svetega Dioniza. Ko je Klotar Ponthuški izginil, se je približal ograji Arronškega dvorca drug nočni gost. »Vrag odnesi tega človeka!« je zamrmral. »Klotar de Ponthus je res trmoglavec. Veliko preglavic bo še z njim, preden se ga otepem. Toda, zlo-dej naj me vzame, jaz sem bolj trmast od njega! Dokaz je že to, da Ponthus odhaja, Juan Tenorio pa je ostal!« Don Juan si je naglo pregledal ograjo in se nasmehnil. »Igrača!... Na mojo dušo, še nocoj moram vedeti, kaj je Leonora potožila očetu.. Hm! Prav za prav ni težko uganiti: mila stvarca je prihitela iz osrčja Španije samo zato, da me pokrije s sramoto in pozove namestnika, naj me kaznuje za moj zločin ...« • Tiho se je zasmejal, nato pa mahoma namršil obrvi in zamrmral: »V objemu guvernerjeve roke ..« Z nekakšno divjo radovednostjo ie spustil oči na okrog češ al- ne piihaja odkod Silvia ki mu ie bila snoči ponovila: »Don Juan, ti veš. da, ti veš, v čigavem objemu ti je umreti!...« Toda zapuščena ulica je bila tiha in mirna. Še trenutek se je obotavljal. Nato se je jel ma- homa vzpenjati po ograji; nekaj prijemov, prožen skok, in že je bil v parku. Z gibčno naglico tatu, ki je vajen nočnih odprav, se je poganjal od drevesa do drevesa. Suho listje, ki je padalo z dreves, je povzročalo več šuma kakor njegova noga, ko se je dotikal tal. Ko je bil le še nekaj korakov od hiše, je Tenorio nenadoma obstal in pridržal sapo: po lipovem drevoredu je stopal nekdo proti dvorcu. Don Juan ga je bolj slutil kakor videl. Takoj je uganil, da ne more biti ta senca, sklonjena pod bremenom nesrečnih misli, nihče drug kakor namestnik de Ulloa. Razdraženi duh dona Juana je neugnano tehtal sredstva in pota, kako bi prišel v hišo, in zameta val načrt za načrtom. Ko pa je spoznal namestnika, je pomislil, da se z njim vred najlaže prikrade v dvorec. Komaj si je tako rekel, jo je že ubral za Sanchem de Ulloa. Namestnik se je utegnil ozreti, ga zagledati in ga pri tisti priči zabosti kot nočnega tatu. Vsekako bi bil v trenutku propadel njegov načrt, da se splazi v dvorec. A za vse to se don Juan ni menil. Skoraj brez vsakršne previdnosti, je drzno in nesramno ubiral korake za namestnikom, in ko se je jel don Sancho vzpenjati po vhodnih stopnicah, ie t k za starcem krenil po njih don Juan!... Sancho de Ulloa se ni ozrl Njegova zavest je bila še vsa ohnomüena od strašnega duševnega pretresa današnjega dne. Turobni sprehod pod lipami, z golo glavo vzlic zimski sapi, mu ni bil niti pomiril živcev niti ohladil vročega čela. Stopal je sključen, kakor da bi ga teža bolečine upogibala k tlom. Donu Jua-nu ni bilo treba opreznosti: Sancho de Ulloa ga ne bi bil slišal, morda niti videl ne... kajti Sancho de Ulloa je slišal samo en glas... glas Christe, ki je prosila odpuščanja. Videl je samo en obraz, in ta obraz je bil Christa... hči Christa, ki jo je preklinjal... hči, ki jo je z naglimi, hripavimi besedami obtoževal, da je osramotila ime Ulloa. Kdaj pa kdaj je skrčil pesti, kakor bi jo videl pred seboj in se pripravljal, da jo zadavi, a vsa-kikrat znova mu je razširil prsi strahoten vzdih, in vse v njem se je zrušilo nekam v brezdno... Namestnik se je vzpenjal po stopnicah in Juan Tenorio se je vzpenjal za njim... Don Sancho de Ulloa je stopil v prostorno vežo. Juan Tenorio je stopil takisto ... V veži je bilo vse tiho. Ena sama sveča je gorela z žalostnim plamenom. Prileten mož v črni obleki je negibno stal ob nji. Bil je dvornik; ko je šel namestnik mimo njega, se je počasi sklonil. Ta dvornik je videl dona Juana, ki je s plaščem na komolcu stopal za namestnikom. A videl ga je tako samozavestnega, tako domačega, da bi se mu bila zdela vsaka slutnja resnice blazna. Neznanec ni gel biti drugega kakor namestnikov prijatelj. Sancho de Ulloa je odprl neka vrata in stopil v častno dvorano. Don Juan je počakal, da so se vrata zaprla, nato pa krenil naravnost k možu v črni obleki in zamrmral: »Hudo je potrt, kaj ne? KakSna nesreča! Ubogi Ulloa!...« Tovor fruirli Največji vodovod na svetu V finskem ujetništvu Stoletni koledar, hrošči in gosja prsa Pravila za srčno I zdravje Londonski zdravnik za srčne bolezni dr. Harri« je na zadjem zborovanju angle&ldh bolnitoic sporočil, da ao se njegovi splošno znani bolniSnlci javili kot zunanji pacienti tako rekoč kot njeni abonenti, da bi stalno nadzirala njih zdravstveno stanje. Ti pacienti trpijo vsi za srčno slabostjo, ki ji Je vzrok vojna. Na stotine jih je, ki trpijo ea migreno, naduho, poviäanim krvnim pritiskom in drugimi znaki slabosti. Za te paciente, kakor za vse, ki jih vojna prizadeva. na ta naän, je dr. Harirs objavil pet pravO: 1. Navadi m na filozofsko gledanje na življenje. (Vsi morajo umreti, zakaj ne tudi Jaz?) 2. Sprehodi se vsak dan 8 km. S. P opij vsak 4 in pol litra tekočine. 4. Ne pojej na dan več nego poldrugo unčo (tj. 42 g) mesa, rib ln sira. 5. Ne zanimaj se za sovražno proper gando! Ta prikupen posnetek so napravili v Devonu na Angleškem Kakšna bo pomlad? Te dni «o -vodne mase Apiilskega vodovoda dosegle najbolj oddaljene kraje SaJetin-skega polotoka v Italiji. S tem so rešili sta- : to vprašanje, s katerim se je bavilo itali- j jansko javno mnenje vedno znova že od osemdesetih let prejšnjega stoletja Celih 33 let so gradili ta vodovod, ki je s svojo dolžino 995 milj najdaljši na svetu. Drugi največji vodovod je Golgardiejski v Avstraliji, ki meri 351 milj, tretji pa je vodovod Los Angelesa, ki men 154 milj. ! Kaj se plete na vzhodu Skrivnostna Weygandova armada — Usodni pomen kavkašklh petrolejskih vrelcev — Veliki interesi Itafije Rim, 26. februarja. V zadnjem času prihajajo vedno češče iz Londona alarmantne vesti o nevarnem poiožaju v Bližnjem in Srednjem Orientu. Tudi itali j ansiti tisk objavlja vedno več poročil o temnih oblakih nad Kavkazom. Razume se, da merodajne fašistične kroge ta razvoj močno zanima, saj se bliža italijanski interesni sferi, vzhodnemu Sredozemlju in zvezi z Abesinijo. Londonski tisk obtožuje Moskvo, da je sprožila po časopisju in radiu močno propagando proti Turčiji in Perziji ter da namerava v doglednem času napasti obe sosedni državi Iz Moskve odgovarjajo, da so zavezniki tisti, ki so že zbrali veliko vzhodno armado, katere naloga ne more biti druga kakor napad na sovjetski Kavkaz. V italijanskih krogih opozarjajo v tej zvezi, na pomembne posledice nemško-sov-jetske gospodarske pogodbe, katere prva je ta, da je pogodba na stežaj odprla vrata nemškim strokovnjakom, ki bodo v Sovjetski uniji skušali organizirati proizvodnjo vseh potrebnih živil in surovin, zboljšati prometne zveze z zapadom ter s tem usposobiti Nemčijo za dolgotrajno vojno. Zaveznikom se zato postavlja vprašanje, kako onemogočiti izvajanje tega dalekosežnega načrta, preden bi mogel resno ogrožati blokado Nemčije. V to svr-ho bi bila zavezniška intervencija na jugu pri Bakuju, središču sovjetske petrolejske industrije, močno učinkovita, ker bi istočasno zadela Rusijo in Nemčijo. Zavezniška vojska na vzhodu naj bi to nalogo izvedla, kadar bi prišel primeren čas. V zvezi z možnostjo razširjenja vojne na Bližnjem in Srednjem vzhodu se največ sliši ime slavnega francoskega generala Weyganda, ki mu je poleg vojaške zaupana tudi velika diplomatska misija. 2e sedaj uživa ta stari vojskovodja — za časa svetovne vojne načelnik štaba maršala Focha, slavni zmagovalec nad rdečo vojsko pred Varšavo L 1920, »nesmrtnik« v Francoski akademiji — na vzhodu skoraj legendaren sloves. Ze od vsega začetka vojne zastopa general Weygand stališče, da je treba »poraziti Nemčijo preko Rusije«. Po njegovem mnenju se bi to najlažje zgodilo z napadom na Kavkaz, kjer se Baku nahaja komaj 200 km od meje in leži ves petrolej ski cevovod na južni strani planin. Batum, kjer se ta cevovod konča, pa je sploh čisto v bližini turške meje. Izločitev bakujskega petrolejskega vira bi bila katastrofa za Sovjetsko unijo, za rdečo vojsko, za sovjetsko motorizirano poljedelstvo in seveda tudi za izvajanje nem-ško-ruskega gospodarskega načrta. General Weygand je obiskal Pariz in London konec lanskega leta. Skušal je osebno prepričati člane zavezniškega vrhovnega vojaškega sveta, da je samopre-vara trditev, da čas dela samo za zaveznike. Poveljnik vzhodne vojske zastopa mnenje, da čas istočasno koristi in hkrati tudi škodi obema vojujočima se strankama in se tako lahko vojna zavleče v nedogled. Zahteval je tudi močno okrepitev vzhodne vojske, kar se je v zadnjem času vsaj deloma tudi zgodilo. Zaenkrat general Gamelin, ki ima v vrhovnem zavezniškem svetu glavno besedo, še ne deli v celoti mnenja svojega tovariša z vzhoda ter skuša kolikor mogoče odložiti dokončni pre-lem s Sovjetsko unijo. Področje na vzhodu, za katero bi šlo v primeru resnega spopada, je po površini skoraj tako veliko kakor vsa Evropa in odpira zato za zaveznike celo vrsto dalekosežnih problemov, tako da odločitev ne bo lahka. Italijani pravijo Weygandovi vojski »armada fantom«, ker je že od začetka vojne stalna grožnja v vzhodnem Sredozemlju. O njeni številčni moči se širijo najrazličnejše vesti. Najbolj verjetne se zde one, ki jo cenijo v sedanjem trenutku na okrog dvajset moderno opremljenih divizij, kar bi dalo pol milijona mož. Sestavljajo jo vojaki iz skoraj vseh delov sveta. V njej so Angleži in Francozi s svojimi kolonial ci, posebno iz severne in zapadne Afrike ter Indokine, menda vsa tujska legija, pa tudi Čehi in Poljaki, Egipčani, Indijci, Arabci in tudi Zidje. V zadnjem času so prišli še Avstralci in Novozelandci. Razmeščena je ta vojska v Siriji in Libanonu, Palestini, Egiptu in Sudanu, deloma ima oporišča tudi v Iraku in Adenu. Angleškim četam poveljuje general Wavell, ki se je v teh krajih boril že v svetovni vojni, takrat z Rusi proti Turkom, dočim mu bo sedaj najbrž poverjena nasprotna vloga. Angleški vojni minister je sicer pred kratkim izjavil, da na vzhodu ni skupnega vrhovnega poveljstva kakor na zapadu, kljub temu pa splošno smatrajo generala Weyganda za vzhodnega generalisima. V zadnjem času so vzbudila pozornost zopet njegova potovanja v Ankaro in Kairo. Ko je bil v Turčiji, si je ogledal tudi kavka-ško mejo. Skoro neprestano pa ima zaupna posvetovanja s turškimi, egiptovskimi in z angleškimi vojaškimi poveljniki. Nekak italijanski odgovor na te priprave, odnosno nekako opozorilo Londonu in Parizu, da je v tem področju življenjsko interesirana tudi Italija, vidijo nekateri v potovanju maršala De Bona, inšpektorja italijanske vojske preko morja, najprej v Tripolitanijo in potem v Cirenaiko in na Dodekanez, sedaj pa inšpekcijsko potovanje ministra za italijansko Afriko generala Teruzzija po Abesiniji in po starih italijanskih kolonijah na vzhodu. V zvezi z vsemi temi pripravami je tudi Turčija uveljavila zakon o narodni obrambi, ki daje vladi velika pooblastila. Računa se, da ima Turčija že sedaj pod orožjem okrog pol milijona ljudi. Izredne priprave se vršijo tudi v Iraku, ki je že v vojnem stanju z Nemčijo, ter v Iranu (Perziji) in Afganistanu, ki sta sicer proglasila svojo nevtralnost, a se čutita ogrožena od severa. Vse te države oborožujejo Angleži v zelo veliki meri. Turčija je sicer do pred kratkim živela v najboljših odnošajih z Moskvo, vendar se je sedaj tako ozko zvezala z Anglijo in Francijo, ki se vedno bolj odmikata od sovjetov, da se zdi vsak nov sporazum po prekinitvi pogajanj skoro nemogoč. Kavkaški narodi ne marajo bolj-ševikov, zato mnogi računajo, da bodo v Moskvi vse storili, da se vojska ne bi prenesla v notranjost Kavkaza. Ako se bo zdela vojna neizbežna, je verjetno, da bodo sovjeti sami poskusili nenadno vdreti proti jugu ter priti v stike s Kurdi na turškem ozemlju in z Azerbeidžanci na perzijskem, ki baje ne marajo svojih gospodarjev. Turška vojska se spložno označuje za fz-borno. Bila je najprej instruirana in tudi deloma oborožena od Nemcev, v zadnjem času pa je dobila od Angležev ogromna sredstva za oborožitev, baje v znesku približno 20 milijard dinarjev. V primeru vojne lahko baje vrhu tega Turčija sama postavi dva milijona vojakov. Koliko bodo mogli postaviti ostali, še ni znano, vsekakor pa skupno večmilijonsko armado, ki bi znala rdečim delati še velikih preglavic. Italijanski orientalski dopisniki soglasno ugotavljajo, da se z ozirom na te velikanske priprave širijo tam glasovi o možnem izbruhu vojne že v mescu maju. Ako bi se to res zgodOo, bi prišla Italija in zaradi Turčije tudi ves Balkan v zelo delikaten položaj, ker bi se vojna močno približala njunim življenjskim področjem. V zavezniških krogih sklepajo, da bo to vojna proti boljševizmu, ▼ kateri bi tudi Italija morala sodelovati zaradi svojega izrecno protiboljševiškega zadržanja. Toda na drugi strani je treba opozoriti na še vedno živo italijansko-nemško prijateljstvo in pa na neurejene račune, ki jih Italija še ima do zapadnih zaveznikov. Nekateri pravijo, da bi morda prav tedaj nastopil čas za ureditev teh računov. Vsekakor pa so vse te odprte možnosti na Bližnjem vzhodu en povod več, da Italija nadaljuje in še stopnjuje svoja prizadevanja za poravnavo vseh nasprotij v podunavsko-bal-kanskem prostoru, ker se bo samo čvrsto strnjen Balkan lahko uspešno uprl razširjenju vojne na področje zapadno od Črnega morja. -Dr. aA. Mirovni pogoji Točno besedilo Hitlerjevih In Chamberlainovih Izvajanj o vojnih ciljih Nemčije, odnosno zaveznikov V zvezi z Wellesovo misijo v Evropi, kateri pripisujejo ponekod tudi posredo-valne namene med obema vojnima taboroma, se v evropskih in ameriških listih zelo mnogo razpravlja o mirovnih pogojih, ki sta jih tik pred Wellesovim prihodom v Evropo postavila v svojih znanih govorih nemški kancelar Hitler in angleški ministrski predsednik Chamberlain. Ker je za zasledovanje razprav okoli teh predlogov velikega pomena poznavanje njih točnega besedila, navajamo oo listih obeh vojnih strank, ki so nam sedai na razpolago, točno besedilo Chamberlainovih in Hitlerjevih izjav, v kolikor se nanašajo na te predloge. Pogoji zapadnih velesil Chamberlain je konkretne pogoie zapadnih velesil za ustavitev sedanjih sovražnosti takole formuliral: »Predvsem se mora vzpostaviti neodvisnost Poljakov in Cehov. Drugič pa moramo dobiti kako oprijemljivo zagotovilo, ki nam bo dalo gotovost. da se bodo res spoštovale obljube ali zagotovila, ki jih bomo dobili. S sedanjo vlado ne moremo v tem pogledu računati na nobeno gotovost v bodoče. Vsi elementi ki so pripravljeni sodelovati pri obnovi Evrope, so neusmilieno potisnjeni vstran: narodu oa ie onemogočen stik celo z nevtralnim mnenjem in njegovi voditelji so ponovno dokazali, da iim ni mogoče zaupati, niti kadar se obračajo na inozemske vlade, niti kadar se obračajo na svoje lastno ljudstvo.« Komentarji teh Chamberlainovih pogojev opozarjajo, da ie šef angleške vlade govoril samo o vzpostavitvi neodvisnosti Poljakov in Cehov, ne pa vzpostavitvi njihovih držav. Nadalje, da je Chamberlain izpustil iz navajanja Slovake, to pa zato. ker imajo ti za sedai svojo samostojno državo, ki bi jo pri obnovi neodvisnosti Poljakov in Cehov pritegnili v kak federativni sklop po novih zamislih. Značilno je nadalje, da je Chamberlain to pot izpustil iz naštevanja Avstrijo m da ni niti z besedo omenil kolonij. Nemški življenjski prostor Odstavek Hitlerjevega govora, ki vsebuje konkretne nemške zahteve ie bil v prvi obliki objavljen nekoliko netočna Njegovo točno besedilo ie oo uradni objavi v nemških listih naslednje: »Naš cilj je zagotovitev našega lastnega življenjskega prostora. Pod tem življenjskim prostorom razumem vse, kar ni bilo po Angležih, temveč po nas Nemcih kul-tivirano, civilizirano in gospodarsko oplojeno. So namreč nekatera taka področja. Vsaj v Srednji Evropi še ni bilo opaziti oplajajočega britanskega vpliva v preteklosti in vse do sedanjosti. To Srednjo Evropo je zgrabila Nemčija In ▼ tem nemškem življenjskem prostora hočemo samo mi odločati ter se tu ne pustimo strahova ti in tudi ne dopustimo nobenih političnih kombinacij, ki bi bile naperjene proti nam. Drugič pa zahtevam vrnitev nemških kolonij, te naše nemške lastnine, hi so nam jih ugrabili svetovni plutocrati brez najmanjše koristi za svoje narode.« Komentarji tega točnega besedila Hitlerjevega govora opozarjajo, da ie nemški kacelar postavil nemškemu življenjskemu prostoru neprimerno večje in prožneriše meje kakor se je to zdelo po prvi verziji, ki je navajala kot nemški življenjski prostor samo oeejnlje nemške civilizacije ter izključno le Srednjo Evropo. Hitler pa nasprotno govori o področjih, ki so i ih kulturno, civilizacijsko in gospodarsko oplodili Nemci ter izrecno neripominia. da ie »nekaj takih področij«. Med njimi navaja Srednjo Evropo samo bot primer. BELEŽKE Komisija za finančni sporazum Kakor poroča »Hrvatski dnevnik«, sta predsednik in podpredsednik vlade gg. Cvetkovič in dr. Maček imenovala vsak po tri člane v komisijo, ki naj sesta/vi načrt za finančno avtonomijo banovine Hrvatske. Predsednik Cvetkovič je imenoval za svoje zastopnike ministra dr. Konstantinov! ča, nekdanjega finančnega ministra dr. Djordjeviča in beograjskega župana dr. Djuričida, ki je bil finančni minister v prvi Cvetkovičevi vladi. Dr. Maček je za svoje zastopnike imenoval sedanjega finančnega ministra dr. šuteja, njegovega pomočnika dr. Filipančiča in predstojnika finančnega oddelka hrvatske banske oblasti dr. Franoliča. O zbiranju radikalov »Novosti«, zagrebško glasilo JRZ, pišejo o prizadevanjih za združitev vseh radikalov. Pri tem prinašajo tudi naslednje informacije iz Beograda: »Po nekaterih vesteh naj bi se izvedlo zedinjenje radikalov brez aiktivne udeležbe slovenskega in muslimanskega dela današnje JRZ. Slovenci iz JRZ bi obnovili Slovensko ljudsko stranko, muslimani pa Ju-goslovensko muslimansko organizacijo. Ti dve skupini naj bi se potem zvezaili z radikalno stranko v trajni koaliciji. Kakor se čuje, bi to rešitev sprejel tudi glavni odbor, ki pa slej ko prej zahteva, da se najprej formalno odobri radikalna stranka in se ji vrne nekdanje premoženje, ki ga predstavlja v glavnem hotel »Pariz« v Beogradu. Politični krogi so mnenja, da bo na tej osnovi mogoče izvesti zedinjenje radikalov.« Novi šef dr. Ma&kovega kabineta Dosedanji šef kabineta podpredsednika vlade dr. Mačka dr. Hija Jukič je bil, kakor smo že poročali, v činu pooblaščenega ministra imenovan za šefa tiskovnega oddelka v zunanjem ministrstvu. Na njegovo mesto je (prišel kot šef dr. Mačkovega kabineta bivši poslanec dr. Ante Odič, odvetnik iz čakovca. Ko je Medjimurje pripadalo mariborski oblasti, ga je dr. Odič zastopal v mariborski oblastni skupščini. Ves čas svojega političnega udejstvovanja pripada dr. Odič HSS. Konference dr. Mačka V sredo popoldne je bila v predsedstvu vlade konferenca podpredsednika vlade dr. Mačka z ministroma dr. Ma.kovičem in dr. Konstantinovičem. Na konferenci so razpravljali o načrtu zakona o političnih društvih, strankah in zborovanjih. Po konferenci se je sestal dr. Maček s finančnim ministrom dr. Sutejem in razpravljal z njim o finančni avtonomiji banovine Hrvatske. Iz radikalne stranke Iz krogov glavnega odbora Narodne radikalne stranke sporočajo, da bo prihodnje dni objavljen že večkrat napovedani proglas vodstva stranke na vse pristale radi-kalslkega programa. Proglas jih bo pozval, na'j. se oklenejo NRS ter ordčno s takojšnio organizacijo stranke po vseh , bo podpisal šef stranke Aca Stanodevič, M je po dveh mesecih zdravljenja v Nišu, sedaj toliko okreval, da bo že te dni zapustil Niš in odpotoval nazaj v Knjaževac na svod dom. Povišanje zagrebškega mestnega proračuna Zagrebški Usti objavljajo prve informacije o novem zagrebškem mestnem proračunu, ki ga pravkar sestavljajo na mestni občini. Točna številka proračuna še ni znana, znašal pa bo od 300 do 340 milijonov dinarjev, tako da bo za 60 do 100 milijonov višji od sedanjega, ki znaša 240 milijonov. V proračunu so vsebovane tudi vse mestne gospodarske ustanove, zlasti elektrarna, plinarna in vodovod. Sedanje proračunsko leto bo zaključeno z deficitom kakih 6 milijonov dinarjev, pa zaradi tega očitajo listi prejšnji občinski upravi, da je sestavila nerealen proračun. Trenja v bosanskem Jugorasu V sarajevskih listih objavlja dolgo nismo sarajevski oblastni tajnik in član glavnega odbora Jugorasa Muharem Dizdare-vič. V pismu sporoča svojim prijateljem iz Jugorasa, da so ga hoteli »nepoklicani« zamenjati kot tajnika organizacije. To zamenjavo je napovedal s posebno okrožnico LJiAorntr Mttté, eden od inw1rii'MV!Mnac"'r Jugorasa. Namesto Muharema Dizdare-viča je že tudi res postava nekega Andri-ja Nmkoviča. Temu gospodu očita sedaj odstavljeni Dizdarevič. da hoče povsem spremeniti ideologijo Jugorasa in ga spremeniti v Srboras. Dizdarevič napoveduje že v naprej najostrejšo borbo proti tej spremembi in pravi, da bosanski delavci v taki organizaciji ne bi modi več sodelovati. Vodstvo Jugorasa v Sarajevu je odločeno v celoti odstopiti ter bo izročilo premoženje sarajevske organizacije sodišču. če bi se Jugoras res apremendi v Srboras. Volitve delavskih zaupnikov V nedeljo so bile volitve delavskih obratnih zaupnikov v znani tkalnici pri Sv. Pavlu v Savinjski dolini Vloženi sta bili listi narodnega delavstva in socialnih demokratov. Narodna lista je dobila 137 glasov m 5 zaupnikov, socialistična pa 28 glasov in 1 zaupnika. Ta uspeh je tem bolj razveseljiv, ker so se nasprotniki Narodne strokovne zveze posluževali tudi ze4o nečednih sredstev v volilni borbi. V soboto bodo volitve obratnih zaupnikov tudi v kranjski tekstilni tovarni »Ju-gobruna«. Ob tej priliki nam pišejo iz Kranja: Za volitve so bile potrjene tri liste: lista Narodne strokovne zveze (plava) ter listi JSZ in ZZD. Socialistična lista (rdeča) ni bila potrjena. Zato se zelo čudimo dopisniku »Delavske politike«, ki našteva sicer tudi tri liste, toda poleg JSZ in ZZD še socialistično listo, ki ni bila potrjena, dočim je potrjeno listo NSZ izpustil. Ta neredni manever pa se mu ne bo ob nesel, ker je narodno zavedno delavstvo o položaju dobro poučeno in tudi ve, komu bo poverilo svoje zaupanje. Volitve trajajo od 13. do 22. ure.« Zavarovanje proti toči In decembrske volitve Poročali smo že o obtožbah voditelja vojvodinskih samostojnih demokratov dr. Dude Boškoviča proti bivšemu banu dunav-ske banovine Rajiču, da je pred decembrskimi volitvami L 1938 delil denar iz fonda za zavarovanje proti toči ljudem, ki niso imeli do tega denarja nobene pravice. Ban Rajič je pozneje dokazoval, da so bile navedbe dr. Boškoviča netočne. Sedaj pa se je javil klub banskih svetnikov JRZ za duna vsko banovino, ki je ob priliki proračunskega zasedanja banskega sveta sprejel posebno resolucijo v kateri pravi o tej zadevi med drugim, da »obsoja razdeljevanje denarja in podpor iz fonda za zavarovanje proti toči. Klub banskih svetnikov JRZ odklanja vsako odgovornost za tako postopanje, ker ni imel nobenega vpliva na podeljevanje podpor. Z velikim zadovoljstvom sprejema na znanje poročilo bana Jovana Radivojeviča, da je s spremembo pravilnika o uporabi denarja iz tega fonda onemogočil ponovitev njegove enostranske uporabe.« Ponemčenje Krakova Poročali smo Se o nameri nemških okupacijskih oblasti v Krakovu, da vrnejo temu mestu »stari nemški značaj.« V zvezi s tem je odredil komisar mesta, da morajo biti do 15. marca zamenjani v Krakovu vsi ulični napisi s samonemškimi napisi. Poleg tega je sestavil posebno komisijo, ki bo izdelala predlog za preimenovanje krakovskih ulic po raznih živih in mrtvih veljakih. Razlastitev poljskih kmečkih posestev Pisali smo že o naredbi maršala Göringa, ki pooblašča nemške oblasti v zasedeni Poljski, da prevzemajo v nemško državno upravo vso poljsko zemljiško posest, veleposestniško in kmečko Kakor poroča beograjska »Politika«, se je ta naredba začela najprej izvajati v okolici Kraknva, ki naj bi se t mestom vred po nemških načrtih čim prej ponemčila. Organi okupacijskih oblasti popisujejo poljska posestva ter določajo dosedanjim lastnikom roke, po katerih morajo posestva zapustiti Kmetje dobe le potrdilo, da so izročili svojo zemljo, poslopja, živino, orodje in vse druge pritikline. Aü in kdaj bodo dobili kako odškodnino še ni določeno, pač pa lahko prosijo, da ostanejo kot dninarji še nadalje na svojih dosedanjih posestvih, katerih gospodarstvo bodo do nadaljnjega vodili posebej določeni organi okupacijskih oblasti. Ni še znano ali bo razlaščena poljska zemlja 06tala trajno v državni upravi, ali pa jo bodo dodelili onim Nemcem, ki so se izselili in se še izseljujejo iz baltiških držav m iz Južne Tirolske. Za koncentracijo političnih sil Sarajevska »Jugoslovenska pošta« objavlja uvodnik »Za blok narodnih strank«. V njem pravi med drugim: «Jugoslovenska nacionalna stranka je nedavno storila politični korak, s katerim je postavila JNS pred našo javnost jasno m odločno problem bloka narodnih strank. Z njim je izrekla iskreno željo in težnjo našega naroda za zedinjenjem vseh pozitivnih in aktivnih političnih sil. Postavila je pred vse prizadete stranke vprašanje na katero je mogoče odgovoriti samo da, ali ne. Narod želi danes čim složne j še delo političnih organizacij. Mnoge stranke tega še ne morejo zapopasti. Namesto da bi stremele za zedinjenjem narodnih sil, zanašajo med ljudstvo cepljenje in deljenje. Položaj je danes tak, da se imperativno postavlja na dnevni red vprašanje zedinje-nja naših strankarskih vodstev na skupnem programu velikih narodnih m državnih zadev. Mi ne predlagamo strnjenja ali zlivanja strank ter osnovanja nove velike stranke, temveč sporazum strank o onih velikih narodnih interesih ki so vsem skupne in ki jih bomo ohranili samo z edinstvom vseh naših sil. Na poti do tega sporazuma stoji kot ovira samo — strankarstvo. Mi ne vidimo nobenih tako velikih programskih ali interesnih razlik, da ne bi moglo priti do takega sporazuma samo če je pri vodstvih strank vsaj malo tiste dobre volje, kakršna je v narodu, ki zahteva združitev vseh narodnih sil v teh težkih in usodnih časih. Nekdo j« moral pričeti s to akcijo. Bila je to Jugoslovenska nacionalna stranka. Mi, ki smo kot neodvisen nacionalni organ figtv t»ko Mi*u mU daJeč JNS. kakor vacca ostalim nacionalnim strankam, pozdravljamo iskreno ta njen dalekosežni korak, in to ne zaradi JNS, nego zavoljo velike stvari, ki jo je s tem pokrenila in postavila na dnevni red. Ljudstvo čaka sedaj na odgovore. Napadi, ki smo jih čitali v izvesnem tisku proti tej akciji, pa so najlepši dokaz, da je stvar na pravi poti Pričakujemo, da se bodo apelu JNS odzvale tudi ostale rodoljubne stranke, ker nastopajo že zadnji trenutki za združitev vseh narodnih siL« Iz Jnllfske krajine Zopet dve žrtvi granate Kakor da na Soči še zmerom ni miru, če prav se je vojna ob njej končala že pred dobrimi 21 leti! Vedno znova se ponavljajo vesti o žrtvah, ki jih granate terjajo od ljudi na nekdanji fronti, posebno okrog Gorice, a tudi daleč v njenem zaledju in, kakor je pokazal prav zadnji primer, celo v Trstu. V stotine gre število teh nesrečnih žrtev. Mnogo jih je med njimi, ki so se rodile dele po vojni, tako da je niso niti poznali, a so vendar z življenjem plačali njeno zlo dedščino. V Trstu so pravkar pokopali predzadnje trt žrtve, ki so jih granate izbrale med svojimi nabiralci, ko je pretekli četrtek silna detonacija v PanoviSkem gozdu za hip spomnila Gorico na njeno nekdanjo usodo in je eksplozija velike granate znova terjala človeška življenja. Eksplozija je nastala okrog 14. ura tn jo je bflo slišati tudi v Gorici. Nekaj ljudi, ki so imeli opravka na polju pod gozdom, ie odhitelo vanj. Na majhni jasi so našli ftrtv« nevarnega posla, naatrga» in <&r- I vavtjene okrog veBfcega HJaka* ki ga Ji 1 granata pri eksploziji izkopala v aemljk Kljub vsej grozi, ki jo je zbujal pogled na prizorišče nesreče, so se ljudje kmalu zna-šM, Nekdo je naglo stekel po reševalo^ ostali so pristopili k ranjencem, da jiu pomagajo. Karlu Planincu, 381etnemu delavcu, Ja odtrgalo levo nogo in zlomilo desno, lšlet-nemu Francetu Umeku je desno nogo tako razmrcvario, da so mu jo morali še istega dne amputirati v goriški bolnišnici, 40 let starega Jakoba Bonana je raztrgalo in enaka usoda je doletela tudi 36tetnega Stefana Pavšiča. Obe žrtvi sta bili iz Gorice, enako tudi oba ranjenca. Vse kaže, da so nesrečneži vedefi sa granato, M so jo hoteli tistega dne izkopati izpod rude. Pri tem je najbrže Bonan zadel z motiko ob njo, tako da je eksplodirala. Umek in Planine sta bila nekoliko oddaljena od Bonaria in jima je le-ta okoliščina redila življenje, čaprav bosta ostala pohabljena za celo življenje. Drobne novice FO*oäH »o «e pred kratkim v Trst» g. Just Pečar in gdč. Josipina Ferluga-Ban ter g. Medard Mihelj in gdč. Angeila öeav nigoj. Čestitamo! Za župana v Tolminu je bil imenovan ravnatelj tamkajšnjega učiteljišča prof. Angel Scuri. Doslej je veliko občino upravljal kot prefekturni komisar dr. Ivan Rosato. Prof. Scuri je postal po svojem dosedanjem šolskem in političnem delovanju na Tolminskem že znan. Precej pozornosti je zbudil pred kratkim, ko je pripravil svoje dijake do tega, da so kidali sneg po Tolminu, kar so nekateri listi tudi s primerno hvalo zabeležili. Poiivi pod ©rofcje. Listi so te dni Objav® običajne vsakoletne pozive pod orožje. Letos so bili pozvani k vojakom obvezniki letnikov 1919 in 1920 ter prejšnjih do letnika 1915, kolikor še niso odslužili rednega vojaškega roka. Pozivi so bili v obliki lepakov tudi že nalepljeni na javnih krajih. Na poti Iz Ajdovščine na Crt je pred dnevi omagal in zmrznil 27 let stari Josip Lampe s Cola. Predzadnjo nedeljo je bil še v Gorici na obisku pri svoji sestri. Proti večeru tistega dne se je pripeljal nazaj do Ajdovščine in jo je takoj mahnil po bližnjicah proti Colu, čeprav si je moral ▼ visokem snegu šele gaziti pot. Odtlej pa ni bilo nič več slišati o njem. šele po nekaj dneh so po naključju našli njegovo truplo. Iz iivlfcpfa na deželi IzLitije I— Vodene k<>ze pojenju je jo. Na početku zime so se v našem okraju močno razpasle vodene koze, varicele. Zdaj pa so že močno pojenjale. Kaže, da je bolezen izrecno zimska. Pač pa je še precej primerov garij, ki so posebno razširjene v zagorski dolini, pa tudi po litijski, šmar-ski in polšniški občini. Močno oboleli morajo celo v ljubljansko bolnišnico. Zdravstvene oblasti v litijskem okraju porabijo letno do 3000 injekcij proti črnim kozam. Ni povoda za dviganje cen mesu. Zdaj, ko se čuti pomanjkanje živil za svinje in prašiče, pada tudi njihova cena. Najvišje so bile cene pred božičem. Tedaj so morali plačevati kupci za dobro pitane prašiče tudi po 10 in še več dinarjev za 1 kg žive teže. Zdaj pa se vrti cena okrog 8 dinarjev. V našem okraju pa je završalo, ker se čujejo glasovi, da hočejo mesarji dvigniti ceno mesu v nadrobni prodaji po mesnicah. Ljudrtvo goÄhja in se pritožuje proti dvig« Gen prMT zdaj, ko so cene za živo težo «M» pfcdl«. Kakor kažejo živinski sejmi v poslednjem času, imajo naši kmetje de precej goveje in druge živine. Kupci pa zbirajo živino za izvoz v inozemstvo. Oblastva bodo morala poskrbeti, da se zaradi izvoza v tujino ne bodo dvignile cene mesu in drugim potrebščinam za domače prebivalstvo. Izvoz preko meje do-naša dobiček samo prekupčevalcem, dviganje cen na drobno pa ne koristi prav nič našemu kmetu, öe hoče zaslužiti kmet prt volu 500 dinarjev, ga mora dolgo rediti in oskrbovati, dočim zasluži izvoznik tolikšno ali še večjo ceno takorekoč v enem zamahu. Dramska sekcija Narodno strokovne zveze iz Ljubljane gostuje v nedeljo v Sokolskem domu. Gostje bodo igraM zabavno veselo igro »Revolucija može. Vabimo vse Iitijčane, da podprejo prizadevanje mladih igralcev Narodno strokovne organizacije s tem, da napolnijo dvorano do zadnjega kotička. Iz Kamnika ka— Lovsko društvo za s rez Kamnik t Kamniku bo imelo v nedeljo 4. marca ob pol 10. ▼ restavraciji »Grajski dvor« (pri Gizeli) svoj redni letni občni zibar z Običajnim dnevnim redom. Po občnem zboru bo nagradno streljanje in skuipno kosilo. Vsi člani zelene bratovščine iskreno vabljeni. ka— Zaključek samantansKega tečaja. Drevi ob 19. zaključi sreski odbor društva Rdečega križa v Kamniku samari-tanski tečaj za ženske. Tečaj, ki se je pričel 12. decembra, je poeečalo povprečno 36 do 38 tečajnic, ki so ostale zveste dokonča od prvotno prijavljenih 49. Predavanja so bila vsak torek in petek od 7. do pol 9. ure zvečer, odpadlo je le nekaj takih dni, zato se je tudi tečaj podaljšal do konca februarja. Tečaj se zaključi z izpitom, nakar prejmejo tečajnice legitimacije kot diplomirane samaritanke Društva Rdečega križa. — Na dobro uspelem tečaju imata pač največ zaslug predsednik Rdečega križa v Kamniku dr. Fran Vidic, ki je izvedel organizacijo tečaja, in pa sreski sanitetni inšpektor dr. Julij Po-lec, ki je imel predavanje in sploh vodil tečaj. Obesna za trud in požrtvovalnost vse priajanje! ka— 5.000 An dobi, kdor izsledi morilca trgovca Prodnika. Ker se àe do sedaj ni ugotovilo kdo je morilec pok. Prodnika, so sedaj svojci razpisali nagrado 5.000 din, da s tem morda pospešijo preiskavo, ki se še vedno nadaljnje. Iz Novega mesta Ljubljanski učiteljiščniki fc v stovali jutri, v sOboto, ob 20. v P. nem domu v Novem mesti- hsm*.? jo »Vzgojitelj Lanovec« in gl" i i mL Akademija je v L ju. * v, rs velik uspeh. Prav vse vljudno Kino »Dom« v predvajal danes in jutri deljo Ob 16„ 18. in 20 r film »Gibraltar«. V g;, na francoska igrali- >, : : uoniu bo '■■> T :5 ter v ne-' i zvočni vele-- logi priljublje-• viane Romance. Priporočamo, d.- " .... film vsekakor ogledate, FSrssSfi^? zyočna. i I HALI OGLASI CENE ALI O 6 L A S O M Po 00 par sa besedo, Din 3.— davka aa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 8.— sa ftttro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Ižčejo •lužb>. NaJmanJSl snesefa ca enkratno objavo oglasa Din 12._. Dopisi kn tenltve se taračonajo po Din Z.— sa vsako besedo. Din S__davka Sa vsak oglas m enkratno pristojbino Din 6. sa Šifro ali dajanje paslovov. Najmanjši eneaek ca enkratno objavo oglasa Din 20*—. Vsi ostali oglasi ae saraònnajo po Din 1-— ca besedo, Din S.— davka sa vsak ogla* In enkratno pristojbino Din 5.— sa šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši en eseta sa enkratno objavo oglasa Din 17.__ Službo dobi Vrtnarskega vajenca in žensko moč, lei bi bila v položaju roditi leniige in delo oa gospodarstvu, sprejmemo Hrana in stanovanje r bi Ji Ponudbe na Seve» iz Komp., Ljubljana, Go-tposvetska 5. 4059-1 Natakarico 19—24 let staro, prikupne zunanjosti, vsestransko pošteno, iščem za boljšo prometno gostilno na de ieli. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Živahna«, 4147-1 Večje število tesarjev sprejme tvrdka E. Tomažič pri gradnji večje stavbe Slovenjem Gradcu. 4151-1 Poslovodja in organizator samostojen, za večjo kmetijsko zadrugo, dobi mesto takoj. Ponudniki s kavcijo imajo prednost. Ponudbe na podružnico Jutra v Ce lju pod značko »Poslovodja ja. in organizator«. 4009-1 Brivskega pomočnika hitrega in dobrega, sprejmem takoj za stalno. Ernt-ner Rudolf, Stožice, Ježica. 4175-1 Postrežnico spretno in snažno, iščem za dopoldanske ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4167-1 Službe išče Krojaški pomočnik dober, izurjen v malih leo sili in delu, prosi stalne za poslitve kjerkoli v mestu, najraje v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Točen, spreten in 2anesljiv«. 4113-2 Vajenci (ke) Vajenca 15 letnega, ki ima veselje do slikarstva in pleskarstva, sprejmem takoj. Vso oskrbo bo imel v hiši. Franc Pfeifer, splošno slikarstvo, Krško ob Savi. 4150-44 Zaslužek Vsako prepisovanje na stroj prevzamem na dom. Naslov pustiti v ogl. oddelku Jutra. 4046-3 Pouk Stenografija in strojepisje Izpopolnjevanje. Začetek marca. Trgovsko učilišče ROBIDA, Ljubljani, Tr novska ulica 15. 4118-4 Potniki Potnika agilnega, mlajšo moč, sprejmemo takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Služba potnika«. 4141-5 Prodam Cepljeno *rsje prvorazredno dinar komad, divjaki korenjaki, sadno drevje nudi 2iher Pranjo, Zamušani, Sv Marjeta, Mo-škanjci. Zahtevajte seznam. 77-6 Kremenčev pesek pran od 0 do 6 mm, vsako množino, blizu kolodvora, najnižja cena. Cvelbar, Prekopa - Št. Jernej. 4142-6 Polenovka suha in namočena, odlične kakovost' kg 16. vedno na zalogi KOVAČIČ, Miklošičeva cesa 34. 4178-6 Kupim Ribolov kupim » last. Ponudbe * najnižjo ceno in točnim opisom na 03I. odd. Iura pod Šifro »Ribolov«. 4022-7 Knjige Kupim 1,—4. snopič dr. K. 5 trek-ljevih »Slovenskih narodnih esmi« ev. celotne zbirke njig »Slov. Matice« za leta 1900—1920. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Knjige Slov. Matice«. 4149-8 Avto, moto Tovorni avto dobro ohranjen, 2 in pol do 3 in pol ton nosilnosti, kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4173-10 Trgovski lokal v hiši kavarne »Evropa« oddam za maj. Več pri Gregore & Co., Vošnjakova 7. 4152-19 Lokal za špecerijsko trgovino, — iščem. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod šifro »Promet«. 4176-19 Stanovanje Enosob. stanovanje oddam za 2 osebi, solnčna stran, vse pod enim kiju čem, za 1. april. Bolgarska 21a. 4168-21 Stanovanja V okolici bolnišnice iščem za 1. april dvosobno stanovanje za 2 osebi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Lepo«, 4171-21a Sobo odda Opremljeno sobe dvema posteljama takoj oddam na Mirju. Mihelčič Borštnikov trg. 4153-23 Sostanovalca sprejmem takoj v veliko solnčno, zračno sobo. Bar varska steza 6. 4163-23 Solnčno sobo mansardno, oddam takoj. Naslov v vseh poslovalni ca1» Jutra. 4162 2^ Opremljeno sobo vhod s stopnišča,, solnčno, zračno, z 1 ali 2 posteljama, blizu tramvaja, poceni oddam. Sp. Šiška, Černe-tova 31, 1. nadstr., vrata 3. 4172 23 Pohištvo Kuhinjsko opravo m otroško posteljo, novo prodam. Komenskega ul. štev. 34. 4159-12 Sobe išče Sobo s štedilnikom iščem za takoj Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Sifo »Plačam točno«. 4174-23a Kino rentabilen, naprodaj s stav bo radi prezaposlenosti dru god pod zelo ugodnimi po eoji Ponudbe aa ogl. odd futra pod »Dobiček kino« 4025 2( I Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana t 81. Umrla nam je, pokrepčana s tolažili sv. vere, v letu starosti naša dobra teta in stara teta, gospa MARIJA NOVAK posestnica in bivša gostilničarka v Novem mestu Spremimo jo na njeni poslednji poti v petek, dne 1. marca 1940 ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Vogelna uL 9, na pokopališče k Sv. Križu. Priporočamo jo v molitev. LJUBLJANA, dne 29. februarja 1940. Rodbine: ZIDAR—ZOBEC Dopisi >11(1111« » JUianlirlll oddelku dospel p nnnnith» I Antigona, Amor pridi, Ani ca, Aldo, Boljši obstoji. Do 600 din. Državni urad nik, Dobra spričevala. Do govor. Dva milijona goto vine. Donosna, Dober pianino, Dober avto, Dobrosrčen, Dober čuvaj. Dober hišnik. Družabnik, Dobra gospodinja, Do ' 200.000 din. Dobro ohranjena. Dobra in samostojna, Dobra moč 17, Edino varno, Eventuelno tudi upokojenec, Februar 55000, Gotovina 40, Gotovina 11000 Harmonija, Hladilnica, Hiša, Inteligentna 33, Ideal na, Izvežbane moči. Iz teme v luč. Jamstvo, Kavcije zmožen, Komfortno zdravo, Komfortno, Kmet-ska posojilnica, Kontoris^ Knjige, Kupec, Luč v temi Lovski dom, Ljubljana 66 Ločeni računi. Lepota po- foj. Ljubim otroke, Ljub ost, srce in duša, Mirno življenje I., Mirnega zna čaja, Mladenič. Metalna industrija, 1. marec. Mlin. Motor, Novoporočenca, Na prometu. Nujno. Nizka ce na,, Nova hiša, Najraie ši viljo, Poštena vajenka. Po štena in samostoina. Prva moč. Priden in zanesljiv. Poslovodja, Polovična cena Pomagam, 20 pomladi. Po slovodja in organizator. Pa pir. Prijazno, Pomlad na kmetih. Plačujem, Plačam v gotovini. Pošteno dekle, Resnost, Radi nujnosti 130, Razumevanje, Stalen in točen plačnik. Samski 43 Skromna in vestna. Stalno Samostojen vrtnar. Samostojen potnik, Stalna služba vrtnarja, Starost 35 let, Spretna, Splošno strojno ključavničarstvo. Sreča Te išče 501, Stanovanje Stare knjige, Stare, Sodelovanje pogoj. Skladišče Služkinja rbna in dobra gospodi nja. Samo 4 din, šofer in dustrija, Triglav, Takoj ali čakam. Trgovsko zmožen, Trgovska, Tiha sreča. Točen plačnik. Udeležim se, Vesten. Vsak lahko izdeluje sam, Varno 1000, Vila na deželi, Velika noč, V harmoniji, Vigred, Vrnem z obrestmi. Začetnica 16 Zanesljiva, Zobotehnik, Za nesljiva in poštena. Za go tovino. Zivlienje nezgode, 2000, 66. 60.000, 24 800.000, 330, 500.000, 400 tisoč. Gospodična iz dobre trgovske hiše, išče mesto blagainičarke, prodajalke, event hotelske sobarice v sezoni ali pa kot gospodinja k starejšemu gospodu. Ponudbe na Bučar, Rimske Toplice. 4129-2 "7 leten fant s kapitalom, posest, in gost. sin in izučen mesar, želi dopisovati z gospodično ali vdovo, staro do 32 let. ki ima obrt ali poseduje kme tiio ali kaj drugega v svrho ženitve. Ponudbe s polnim naslovom in sliko na ogl. odd. Jutra pod »Simpatičen Korošec«. 4154 25 Vino izborno dolenjsko črnino, prodam radi opustitve gostilne Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4072-33 Stroji Vpojni plin (Sauggas) napravo z motorjem 180 — 240 KS novo ali rabljeno, kupimo Gozdna uprava Thurn, Ravne, p. Guštanj. 4093 29 G. Th. Botman | AMBO IN PETEK POTUJETA 92 Ko sta se Sambo in Peter napotila dalje, je dr. Tolstonog ostal pri svojem prijatelju Debeluharju; obljubil jima je, da sporoči gospe Nilski in njenemu bratu lep pozdrav. Gospod De-beluhar je velblodu opisal drugo, zlož-nejšo pot, ki naj jo ubere, da pridejo srečno domov. Grbin ga je yazno poslušal, in kmalu se je s Sambom in Petrom na hrbtu odzibal v puščavo. Toda na povratku so doživeli še eno prigodo, ki vam jo hočem povedati. KLAVIRJI pianini, harmoniji: Steinway & Sons, Bliithner, Bösendorfer, Förster, Hölzl, Man borg 90 nesporno aajboljšl fabrikati na svetu. Dobite jih le pri tvrdkl ALFONZ BREZNIK LJUBLJANA Aleksandrova cesta 7 Majhni obroki, nizka zposojevalnina. Tudi preigrani klavirji na zalogi. Istotam velika Izbira vseh glasbil, muzika-lij in strun. CNSERIRAJ V „JUTRU"! Pisalne stroje Underwood Smith Bross, Continental, Kappel, vse v dobrem stanju, proda »Tor pedo«, Miklošičeva 18. 4166 29 ^eoacDioee: Od Vas je odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično č 1 s 1111 al barvati r tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica — Sveflnlik?lni( SPORT Planica — 3, marca Letošnje drž. prvenstvo v ikolrih bo prekašalo vsa Ta dan bo Planica pozorifiče izrednega športnega dogodka. Se nikdar ni bilo na državnem prvenstvu v skokih pri nas tako moöne in Številne Inozemske udeležbe, in tudi izgledi na uspeh med našimi in inozemskimi tekmovalci še niso bili nikdar tako izravnani kakor so to pot. Imeli bomo športno tekmovanje, dostojno ponosnega naslova, ki ga pribori zmagovalec, in tisti, ki ga bo v tej borbi dosegel, bo vedel, da se je moral pošteno potruditi za zmago, kajti lahke zmage tokrat ne bo! Ne v jugoslovenskem in ne v mednarodnem razredu! Od naSih tekmovalcev bo nastopilo na tej tekmi skoraj 20 skakačev, Število ki tej Leium »Ruraj ^u muuuuuc«, ucvuu iu ■ giasnr« smo ga pred leti imeli komaj za 40 njetr- | nagrad. ske skakalnice. Stari mojstri ne bodo kar na lahko odpravili doraSčajoče mladine, ki ima svojo prednost v zgodnji Soli in velikem elanu. Gledalci imajo na razpolago dva jutranja vlaka ter pridejo Se pravočasno na skakalnico, Id je takoj pri postaji. Vožnja je polovična, vstopnina k tekmi pa je samo din 5.— za osebo. Na skakalnici bo montirana dobra zvočna aparatura tvrdke Radio-Pegan, ki bo omogočila jasen in dobro sliSen prenos tekmovanja, tako da bodo gledalci lahko natančno sledili poteku tekmovanja. Pred odhodom vlaka bo ob 16. pri kolodvoru objava rezultatov, proglasitev državnega prvaka in razdelitev Prvi gost SK LJubljane — Hajduk Za otvoritev nogometne sezone bomo v nedeljo imeli zanimivo ligaško tekmo V nedeljo bo torej tudi v Ljubljani otvor-jena ligaška nogometna sezona. Prvi gost SK Ljubljane bo renomirano moštvo splitskega Hajduka. Njegova enajstorlca je Se zmerom navdušila ljubljansko nogometno občinstvo. Splitski mojstri bodo nastopili kompletni, ojačeni z znanim češkim igralcem Sobotko, ki so ga pridobili za trenerja. Ljubljana tudi v tem kratkem času, kolikor ga je imela na razpolago za trening. ni držala križem rok. Naši fantje so pridno trenirali pod vodstvom trenerja g. Blo-cha. Nedeljski rezultat v Sarajevu je treba presojati pač tako, da je moštvo igralo tamkaj močno oslabljeno in tudi prvo tekmo v sezoni. Pojutrišnjem bodo nastopili kompletni in ker se dobro zavedajo kako važen je izid te tekme, bodo gotovo napeli vse sile. da se častno rešijo naloge, ki jih čaka v tem težkem srečanju. Pridite jih pogledat — in tudi bodrit. opredeljenosti gorenjskega podsaveza vpo-iteva še to, je Se težje razumeti, zakaj zavzema ta podsavez proti Iliriji neprija-teljsko stališče, namesto da bi njeno delo podpiral in ga spoštoval. Upravni odbor SK Ilirije. Izleti smučarjev Spomladi od marca dalje je v naših planinah ugodna smuka, solnce vroče pripeka v opoldanskih urah, dočim še srež pokriva v prvih jutranjih urah veje gozdnih dreves. Solnce meče prve žarke na vrh Triglava, ki se ves blesteč koplje v jutranjem žaru. Tiho je, čudovito tiho, slišiš globoko dihanje tovarišev smučarjev, ki hitijo po belih poljanah, šelest drsečih smuči in palic ter škripanje jermenja pod težkimi oprtniki. Prava planinska zima vlada v gorah, vsa pokrajina blesti in žari, da jemlje vid. Za izhodišče si izberemo zopet Bohinjski kot, vlak do Bohinjske Bistrice, sani ali avto do »Zlatoroga«, prtljago izročimo nosačem in po poiožnih ovinkih krenemo proti Komni — vedno z razgledom na Bohinjsko jezero, ki se čedaljf bolj oddaljuje od nas, še ovinek in že zagledamo Kom-no, ki je naš prvi cilj. Snega dovolj, podlaga ugodna, deloma srenec; smuči usmerimo proti Bogatinskemu sedlu, Kuku. Govnjaču, drznejši hitijo mimo strmih sten Podrte gore na Konjsko sedlo ter dalje proti Voglu. Kot martinčki se solnčijo pla-ninci-smučarji v opoldanskem vročem sclncu na terasi doma na Komni; mehko boža ude topla nebeška luč. Popoldne zopet smučke na noge, oprtnik nosaču na rame in hajd — proti dolini Triglavskih jezer. Tičarica, Zelnarica, Hribarice — sami stari znanci vabijo v to čarobno deželo sedmerih jezer. Smuka s sedla Hribarlc proti »Zelenemu« jezeru je edinstvena. Iz doline »Zajezeram« lahko izletiš na Ov-čarijo, na Dedno polje ter dalje na Planino v Lazu, ali na drugo stran proti Lan-ševici ali preko Hribaric na Velo Polje Pregledati je treba zemljevid, izbrati vsak dan drupo smer z izhodiščem v koči pri Triglavskih jezerih, kjer čaka vsakogar prijetno zavetišče v doma M družbi. Kam pa iz Kranjske pore? Zjutraj zgodaj na noge, solnce kliče, sneg vabi Iz Kranjske pore silijo pogledi proti Razorju in Prisojniku, naglo stopamo po dolini Pi-šnice ter po vijugasti široki cesti proti Vršiču pod stene Mojstrovke: opoldne nekoliko lenuharimo v Erjavčevi koči. popoldne pa se podvizamo na Sleme in tja preko v Tamar. Iz Ljubljane gledamo jutranji sij na vrhove Grintavca in njegove sosedne bele družbe. Kaj bi izbrali? Z avtobusom v Cerklje ter mimo Sv. Ambroža, Jezerske planine na Krvavec, v Domu se oddahnemo, nato pa proti Velikemu Zvohu in Kom-poteli; zvečer smo že ob 20 pri odhodu Fižol ea '«uho v marcu zadnjega vlaka v Kamniku. Kaj pa Velika Planina? Se je snega dovolj po lepih dolinicah te prostrane planote v Tihi dolini, na Mali Planini, na Konjski planini ali spodaj v Dolu. Iz Kamnika se odpelješ zjutraj po prihodu vlaka do Črne, od koder vodi pot mimo kmeta Podkrajnika do Male Planine. Tu privežeš smučke in zdr-čiš do koče na Veliki Planini, kjer odložiš vso nepotrebno prtljago, da moreš ves dan smučati po raznih skritih kotanjah. Pozno popoldne nazaj k Sv. Primožu, v Stahovico ln na vlak v Kamnik. — Kdor pa je že odložil smučke za letošnjo zimsko se-zljo, naj pa krene ob Bistrici k vznožju Kamniških planin do doma v Kamniški Bistrici. Toplo solnce se opira v ta kotel, kjer te vsega pregrejejo topli spomladanski žarki. Po zaključenem izletu nam bo vsak potrdil. da je vredno truditi se in žrtvovati marsikaj za edinstvene užitke v zimski gorski prirodi. • Snežne razmere v planinah so za smuko izbome. Komna ima 145 cm snega, prisojno srenec; Vršič ima 100 cm snega, Krvavec 110 cm snega in Veflka Planina 70 cm snega. Povsod je v prisojnih legah srenec, ki je najugodnejša podlaga za smuko. Jutranja temperatura znaša v planinah od —1 do —S. Ves dan je toplo solnčno vreme. »Avto in šport« je stopil v EEL leto izhajanja v prenovljeni obliki in je te dni izšla njegova skupna 1. in 2. številka za L 1940. Največ gradiva je v njej posvečenega zdaj najvažnejšemu vprašanju za avto-mobiliste in motoclkliste, to je pomanjka-nju tekočega goriva in raznih naredb in uredb, ki so bile v zvezi s tem izdane zanje. Številka se v nadaljnjem bavl tudi z nedavno reorganizacijo Avtomobilskega kluba in ustanovitvijo treh samostojnih narodnih klubov v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Razen tega je uvrščenega še mnogo pestrega drobiža v raznih stalnih rubrikah in pa nekatera obvestila iz organizacije, ki bodo zanimala avtom obili-sta. Revijo izdaja in urejuje Boris A. Kristan v Ljubljani, posamezne številke so po din 5.— ŽSK Hermes. Redna od borova seja centralnega odbora bo drevi ob 19.30 v palači »Grafike«. Vsi in točno! Predsednik. STK Moste. — Drevi ob 20. važen sestanek vseh igralcev. Kdor ima čevje za popravilo, naj jih prinese na sestanek. Vsi sigurno in točno Obvestite se med seboj. SK Slavija ponovno opozarja vse člane na današnji članski sestanek ki bo drevi ob 20. v lokalu. Istotam ob 20.30. zadnja seja odbora pred občnim zborom. Vsi gg. odborniki sigurno in točno. Tajnik. «bite Seve» počen» pr> & \omp Vosposvetska c S *7<)9 « RAZPIS MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA razpisuje javen natečaj za napravo Idejnih osnutkov za Dstn onem: na Bskalc&h Natečaj je splošen v smislu pravilnika o opravljanju natečajev (Službeni list« št. 15. 22. II 1939.) in se ga lahko udeleže vsi strokovnjaki — državljani kraljevine Jugoslavije. Člani razsodišča so: dr. Tomaž Klinar, predsednik soc. pol. odbora mestn. sveta, ing. Albert Poženel, mestni gradbeni direktor, Heribert Svetel, mestni višji svetnik. Ing. France Tomažič, poobl. inženir za arhitekturo, ing. Vladimir Mušič, m. viš gradb svetnik, arh. Ivo Spinčič, m. viš. gradb. komisar, ing. Boris Kobe, mestni arhitekt. Namestnika: Stane Likar, član mestn. sveta in tajnik OUZD, ing. Ivo Medved, pocbl. inženir za arhitekturo. Poročevalec: ing. Pavel Gosti, mestni arhitekt. Nagrade znašajo: 1. nagrada din 30.000.—, II. nagrada din 20.000.—, III. nagrada din 10.000.—, IV., V. in VI. nagrada skupaj din 18.000.—, torej vse nagrade skupaj din 78.000.—. Osnutke je treba oddati do 12. ure dne 22. maja t. 1. v mestnem tehničnem oddelku ali na pošto hkrati z brzojavnim obvestilom o oddaji. Razpisni pogoji se dobe od 15 marca t. 1. dalje v mestnem tehničnem oddelku, Nabrežje 20. septembra, n. nadstropje, vrata 7, proti plačilu 30 din. LJUBLJANA, dne 1. marca 1940. 2upan mesta Ljubljane: JURO ADLE8IC, L r. Druga—zadnja beseda SK Ilirija o tekmah v Planici in na Markljevi planini Na ugotovitve GZSP, ki smo jih pod naslovom »Zadnja beseda GZSP te dni objavili na tem mestu glede dveh tekem v smuku v Planici in na Markljevi planini, nas zdaj še SK Ilirija naproša, da bi v zvezi z njimi priobčili še naslednje: Navzlic trditvi, da Ilirija m obvestila Bratstva o smuku z Mecesnovega vrha, je to vendarle storila 5. II. t. 1. z dopisom, naslednje vsebine: »Sporočamo Vam, da je tehnični odbor JZSS našemu klubu ugodil, da priredi 18. II. t. 1. tekmo v smuku na svoji novo zgrajeni progi z Mecesnovca v Planici, m sicer z mednarodno udeležbo. Prosimo naslov, da izvoli vzeti to na znanje in eventuelno preložiti svojo prireditev, ki je prijavljena za isti dan.« Ilirija tega dopisa res ni poslala priporočeno, ker to med klubi ni običajno niti potrebno, toda zdaj vidi da bo treba bodoča pisma Bratstvu za vsak primer pošiljati priporočeno. Po vseh izvršenih odobritvah in obvestitvah je Ilirija svojo prireditev objavila v listih in s tem opozorila vse klube nanjo. Ko na vse to in aa prej omenjeni dopis ni prejela nobenega ugovora, je upravičeno domnevala, da za prireditev ni zaprek. Dejstvo je, da je Bratstvo objavilo razpis svoje tekme šele 17. t. m., dočim je GZSP že dan ali dva prej nastopil proti naši prireditvi. Razpis se nikakor ne more smatrati za pravočasen ne glede na to, da so bili že prej pismeno obveščeni gorenjski klubi, kajti tekma Bratstva je bila splošna medklubska prireditev, za katero bi bilo treba razpis objaviti tako, da bi bila udeležba mogoča vsakemu klubu JZSS, ne pa samo gorenjskim. Prireditev, kakor jo je pripravila Ilirija, prinese vedno mnogo koristi smučarskemu športu in tekmovalcem, ne pa anarhijo kakor trdi GZSP. Ce bodo morali gorenjski tekmovalci zaradi udeležbe na ilirijanskem smuku res trpeti krivične posledice pri podsavezu, še ni rečeno, da bo trpela njihova športna kariera, kajti lahko se jih bo izogniti in dobiti zadoščenje. Brez pomena je tudi, če GZSP prizna rezultate z Mecesnovrga vrha ali ne, kajti to ne spada v njeno območje. Resnica je slednjič o obeh brzojavkah za Lukanca in pismu, ki ga je prejel žvan, naj ne startata. SK Ilirija je od začetka svojega smučarskega delovanja — tega je dobrih 20 let — delovala predvsem na Gorenjskem, tam je zgradila svoj dom in znane velike športne naprave in bistveni delež ima na tem, da se je smučarstvo na Gorenjskem tako razširilo in doseglo visoko stopnjo. Tudi sedaj deluje SK Ilirija v tem smislu predvsem na Gorenjskem in dejstva pričajo, da ne črpa svojih uspehov morda od dela drugih klubov, temveč od lastnega pozitivnega dela med mladino, ki pač zasluži in je potrebna, da se zanjo čim več napravi. S tega vidika je bila Ilirija prav za prav od nekdaj gorenjski klub in ne ljubljanski in če se spričo ozkosrčne lokalne Naše gledališče DRAMA Petek, 1. marca: zaprto. Sobota, 2.: Strahopetec. Premiera. Pre- mierski abonma. Nedelja, 3. ob 15.: Princeska in pastirček. Mladinska predstava. Znižane cene. Ob 20.: Rdeče rože. Izven. Znižane cene. Lenormand je podal v Svoji drami iz svetovne vojne, v »Strahopetcu«, psihozo človeka umetnika, ki je po vsem svojem bistvu pacifist in postane žrtev svojega strahu pred vojno, ker se je odtegnil vojaški dolžnosti in mora nositi posledice tega prestopka. Krutost vojne ln vseh življenjskih okoliščin v tem času, je podana na drarnatsko tehten način. Naslovno vlogo bo igral Kralj. V glavnih vlogah Levar, Jerman, Mira Danilova, nadalje nastopijo Cesar, Drenove c, Potokar, Brezi-gar, Plut, V. in P. Juvanova, M. Boltar-ieva. Nablocka., Slavčeva, J. Boltarjeva, Bratina, Presetnik in Levarjeva. Režija prof. šestova. Zadnja mladinska predstava »Princeske in pastirčka« v letošnji sezoni. Zadnjikrat v letošnji sezoni bodo igrali v nedeljo po-ooldne pri znižanih cenah mladinsko igro Pavla Golie »Princeska in pastirček«, ki se odlikuje s posebno pestrostjo in zabavnostjo. Pri otrocih je zelo priljubljena, tudi pri letošnjih ponovitvah je imela, kakor vselej velik uspeh. Igra se dojmi kakor velika bogata in vesela slikanica in nudi otrokom obilo zabave in smeha. Naslovni vlogi igrata Levarjeva in Simčičeva. Veseloigra Benedettija »Rdeče rože« je občinstvu zaradi vedTosti in lahkotnosti dejanja nudila toliko zabave, da je dosegla, oredlanskim veliko število repriz. Igra o zakonskem trikotu z neznancem Miste lijem v ozadju, ki pošilja ženi rdeče rože. je doživela tudi na podeželskih odrih širom Slovenije, kjer so gostovali člane drame izreden uspeh. Ponovili jo bodo letos prvič v nedeljo zvečer. Igrajo Mira Danilova, Jan, Sancin in Slavčeva. Režiser dr. Kreft. OPERA Petek 1. marca ob 15.: Nižava. Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od 16 din navzdol. Sobota, 2.: Tosca. Izven. Gostovanje Vere Majdičeve in Borisa Popova. Nedelja, 3. ob 15.: Lumpacius Vagabun-dus Izven. Znižane cene. Ob 20.: Balet Hrestač. Jolanta. Izven. Znižane ne. Danes popoldne se bo uprizorila krepka d'Albertova »Nižava« kot dijaška predstava po globoko znižanih cenali. Dramatično dejanje slika borbo človeških strasti in čustev, kar vse zelo spretno in efektno podčrtuje tuidi glasbeni okvir. V glavnih partijah nastopajo Basičeva, Marčec in Janko. Režija je Frelihova, dirigent dr. švara. Vera Majdičeva in Boris Popov bosta gostovala v soboto zvečer v Puccinijevi »Tosci«, kjer bo pela Majdičeva naslovno partijo. Popov pa S carpio- Kvalitete obeh pevcev so našemu občinstvu znane, zato bo predstava nedvomno vzbudila obilo zanimanja. Pripomnimo naj le, da je Popov v tej partiji zavoljo svoje vseskozi izklesane kreacije žel izreden uspeh na največjih evropskih odrih. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20.15 Sobota, 2. marca: Pekovska. Premiera. Nedelja, 3.: Pekovska. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek, 1. marca: zaiprto. Sobota, 2.: Cigan baron. Nedelja, 3. ob 15.: Navihanka. Znižane cene. Ob 20.: Vdova Rošlinka. Premiera. Proslava Golarjeve 601etnice. R D I Petek 1. marca Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zjvoki (plošče). — 11: Šolska ura: Po ledenomorski cesti v polarno noč (g. V. Pimat). — 12: Iz domačih vrtov (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Slovenski skladatelji (Radijski orkester). — 14: Poročila. — 18: Kulturni problemi slovenske vasi (ga. Milena Premru-Mo-horič). — 18.20: Operne fantazije (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. S. Leben). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura. — 19.40: Objave. — 19.50: I2-seljeniška poročila (g. V. Plestenjak). — 20: Francoska glasba. Sodelujejo: g. S. l-'oroéec (flavta) in Raxü jski orkester. — 21.10: O sonati — predavanje (g. S. Ko-porc), klavirske točke gdč. Herta Seifert. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Lahka glasba s plošč. Beograd 19.40: Tamburaäki zbor. — 20.30: Veliki orkester. — 22: Petje in mjuz;ka za ples. — Zagreb 17.15: Godalni kvartet — 20 30: Iz Beograda. — 21.45: Plošče. — 22.20: Plesna muzrka. —Praga 20.05: Smetanova Smf. pesnitev »Moja domovina«. — 22.35: Pester spored. — 23: Nočni koncert — Sofija 18.10: Bol-garska glasba. — 19.50: Operetni večeot. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Viraat» — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakaraarja Fran J er an — Za inserauu' del je odgovoren Alojz Novak. — Val ? Ljubljani.