I )l ' H i- )• li 0 ll ) a y y i 3 i« i e1 K c u if )l i ic ; S f^PTTTTjT./ , »f} . S 2 7 . v run -tu/ 1; st’ccs u k -t: -tt a ^ i: a iC s st s « -t is ~ S'- y-'v.; iut-su— * id Pristava ‘Campers’ Benefit Dinner Summer has arrived and so has the much-anticipated Slovenska Pristava “Campers” annual steak/-chicken dinner which will be held this year on Saturday, July 2nd. This annual “sell-out” dinner will be extra special this year... as a kick-off to the 4th of July weekend. Come and enjoy an evening at Pristava with a delicious home-made dinner: steak (cooked outdoors) or chicken dinners with all the special side dishes. The dinner will have most of the proceeds donated to the new Pristava Hall project. So, come out and enjoy a delicious dinner and support a great cause. The tickets are $15.00 for steak, and $12.00 for chicken. The dinners must be reserved in advance. Bar opens at 2 p.m., and dinners served at 5 p.m. thru 7 p.m. only. For reservations, please call Terri Vogel (216) 529-0573, or Marge Žnidaršič (440) 256-9237. Baraga Ad Hoc Committee Meets The next meeting of the Bishop Baraga ad hoc committee will be held at 7 p.m. in St. Mary’s (Collinwood) Slovenian Room on Tuesday, June 14. National Cleveland-Style POLKA HALL OF FAME Good Time Polka in the Good Old Summertime • POIM DESTINATION Visit the Polka Hall of Fame A Museum Recommended sightseeing spot -Free admission • POLKA RECORDINGS 4 VIDEOS Visit the Polka Hall of Fame Gift Shop Largest selection anywhere! • POLKA GIFTS 4 SOUVENIRS Slovenija Moja Dežela - T-shirts - $11.98 It's in Ev’ry sLOVEnian - T-shirts - $9.98 ORDER NOW: Toll free 866-66POIX4 Website: www.clevelandstyle.com National Cleveland Style Polka Hall of Fame _ 605 East 222 Street, Euclid, OH 44123 The Slovenian-American Heritage Foundation continued their summer lecture series with keynote speakers Tony Hiti, left, and Dr. Vladimir Rus, discussing the life and work of Slovenian nobleman, scholar, and polymath, Janez Vajkard Valvasor (1641-1693). The event took place on Wednesday, May 18 at the Slovenian Society Home in Euclid, Ohio. -- Valvasor remains one of Slovenia’s most important historical figures. His single most important work is the monumental “The Glory of the Duchy of Camiola” {Die Ehre des Herzogthums Crain), published in 1689. This book, beautifully illustrated with copperplate engravings, is an encyclopedia of the natural history, customs and folklore, history, and the topography of a region that makes up a large part of present-day Slovenia. His extensive treatise on the hydrology of the intermittent Lake Cerknica won him the membership in the Royal Society of London in 1688. (Photo and text by PHIL HRVATIN) Krofe Sale When you need car repairs, stop at Complete Repairs • Foreign & Domestic St. Vitus Altar Society will hold a krofe and noodles sale on Saturday, June 11. ACE AUTO REPAIR • ALIGNMENT • ENGINE REPAIR • EXHAUST • BRAKES ' • CLUTCH • SHOCKS • TRANSMISSION • TUNE-UPS • MUFFLERS • HEATING A AIR CONDITIONING • GOOD YEAR TIRES 216.531.6900 VI TOMOTIVI sr.Mvrfc ■"'•in vTirw B! En' Repair 19099 Lake Shore Blvd. Mon.-Fri. 8-6 Euclid. Ohio 441,19 LJUBOMIR (ACE) ROZIC, PRESIDENT Coftifiad Specialists in Corrective Hair Coloring tina & brenda’s HAIR SALON 5216 Wilson Mills Road .J»l-7989 / 461-0623-- • • RTchirrond Hts:, Ohio" 44143 Slovenian Picnic St. Mary’s Slovenian School will hold its annual picnic on Sunday, June 12 at Slovenska Pristava in Harpersfield. Mass will begin at 12:30 p.m., followed by dinner. Food and refreshments will be available throughout the day. The Veseli Godci will perform for your listening and dancing pleasure. Slovenians "R" Us Every child cbities with the message that God is not yet discouraged of man. _______-Rabindranat Togore Thai Chicken & Bean Wraps Marien gives us this recipe. Ingredients: Vi lb. boneless chicken breast 2 C small broccoli florets 2 green onions, sliced thin 1 clove of garlic, minced 1 T minced fresh ginger (or 1 T ginger juice) 1 15-oz. can black beans or kidney beans, rinsed and drained Vi C Thai stir-fry sauce 4 large flour tortillas Directions: Slice the chicken into Vi” pieces. Coat wok with cooking spray and set over medium heat until hot. Add chicken and cook 3 minutes, stirring until browned. Add broccoli, onions, ginger and garlic. Stir fry until tender, about 3 minutes. Add beans and Thai sauce, and cook for 2 minutes. Serve wrapped in flour tortillas. —Kim Ann Kaifesh I___ ____Our Family and Friends Recipes \ Happiness is, the by-product of an. effort to. muke. someone . else happy. -Ray Mlakar ŠKA DOMOVINA, JUNE 9, 2005 AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 9, 2005 6 Frank Gorshin, ‘Batman’ Riddler, Dies at 72 Coming Attractions by JESSE McKINLEY The New York Times Frank Gorshin, a prolific actor and impressionist whose career was long identified with a questionable character, the Riddler on television’s original “Batman,” but later highlighted by his Broadway impersonation of a more amiable one, George Bums, died on Tuesday, May 17, 2005 in Burbank, Calif. He was 72. The cause was cancer complicated by emphysema and pneumonia, said Fred Wostbrock, his agent. In 1966, Mr. Gorshin was a hard-working but hardly famous character actor and nightclub regular when he was chosen to play a body-suited misanthrope with a taste for bad puns and mayhem. The role was Batman’s nemesis, the Riddler, and from the first episode of the series, “Hi Diddle Riddle,” Mr. Gorshin - mugging, cackling and constantly torturing poor Robin - frequently stole the show from his fellow villains and Adam West, who played the Caped Crusader. The series was an instant hit for ABC, combining elements of 1960’s culture (hippies and go-go discos) with a winking comic-book style (“Bam!” and “Ka-Pow!”) that perfectly suited Mr. Gorshin’s expressive acting style. In about a dozen episodes and a 1966 feature film, the Riddler terrorized Gotham with an endless supply of bombs, booby traps and brain-teasers, an acting gig that would turn Mr. Gorshin into a marquee name and earn him an Emmy nomination. As memorable as the role was, it was just one of hundreds that Mr. Gorshin played over the years in an endless variety of films, plays and television shows. His attitude about acting was all business. “I just want to work - no matter what it is,” he said in a 2002 interview with The New York Times. “You got a job for me?” With a rubberized face and an irrepressible urge to perform, by 1967 Mr. Gorshin had parlayed his fame into Las Vegas acts opening for Bobby Darin and Frank Sinatra; he even headlined there, becoming one of the first impersonators to do so. It was a fine payoff for an actor who had cut his teeth in the mid-1950’s as an impressionist on “The Steve Allen Show,” imitating Hollywood lions like Jackie Gleason, Burt Lancaster and James Cagney, whom Mr. Gorshin was said to resemble. Mr. Gorshin was bom on April 5, 1933, in Pittsburgh FmkGorsliiii and brought up there. He got his first professional job at the age of 17 after winning a talent contest. After serving in the Army during the Korean War, Mr. Gorshin began to get steady work as a comedian and bit player in forgettable films like “Invasion of the Saucer Men” and “Dragstrip Girl,” both in 1957, and a few memorable ones, too, like, “Bells Are Ringing” and “Where the Boys Are,” both in 1960. He appeared in more than 80 films, including the 1995 cult favorite “Twelve Monkeys.” On Feb. 9, 1964, he appeared on the same “Ed Sullivan Show” that featured the comedy team of Mitzi McCall and Charlie Brill, two child actors from the Broadway production of “Oliver!,” and some band called the Beatles. (Legend has it that Mr. Gorshin checked out the crowd and cracked, “How do all these girls and guys know I’m here tonight?”) Mr. Gorshin is also known by fans of another fantasy franchise, “Star Trek,” for his role as Commissioner Bele, a black-and-white faced alien with an archenemy of his own, in a 1969 episode. Later that year he made his Broadway debut as the star of “Jimmy,” a musical about the Prohibition-era New York mayor Jimmy Walker, which lasted for a little more than two months. He would find much more success in his final Broadway experience, the one-man show “Say Goodnight, Gra-cie,” in which he turned his talents for mimicry to the comedian George Bums. A biographical play by Rupert Holmes, “Gracie” opened to mixed notices in October, 2002, but touched a chord with audiences and eventually ran for almost a year. During its run, Mr. Gorshin learned he had lung cancer, a condition he kept secret, all the while performing eight times a week. In addition to his wife of 48 years, Christina Randazzo Gorshin, of Connecticut, Mr. Gorshin is survived by a son, Mitch, of Orlando, Fla.; a sister, Dottie Roland of Pittsburgh; and a grandson, Brandon. Mr. Gorshin’s final performance, on the season finale of the CBS crime series “CSI,” set in his old stomping ground, Las Vegas was broadcast on May 19. In it, Mr. Gorshin, a lifelong impersonator, plays himself. POSTSCRIPT: Unfortunately, the article does not mention that Mr. Gorshin was a Slovenian American. He was proud of his Slovenian heritage and was occasionally featured in Slovenian American news media. In the book Slovenian Heritage, which went through three printings in 1981, and is now out of print. Prof. Edward Gobetz mentioned him on four different pages. Again, in an article on Slovenian Americans by the same author, published in the Washington Times book-size magazine The World and I (March, 1990), a two-page spread of Gorshin pictured in various acting roles was featured. Mr. Gorshin was the nephew of the late Mrs. Mary Skerlong of Pittsburgh, PA, a noted Slovenian fratemalist, teacher and radio personality and an associate of the Slovenian Research Center of America. Saturday, June 11 “Dolenjski Večer” with Vinogradski Oktet from Šentjernej, Slovenia concert at 7 p.m. in St. Mary’s parish community center. Music and dancing to follow by young musicians from Šentjernej. For tickets please call 440-877-9044. Sunday, June 12 Mimi Raj 142 95th anniversary picnic at SNPJ Farm, Kirtland, OH. Dinners served 1 to 3; entertainment Bob and Shelly Orlandi 2 to 3; Dancing to music of Ray Polantz Orchestra 3:30 to 7:30. Details Dolores Dobida (440) 943-5559. Sunday, June 12 St. Mary’s Slovenian School annual picnic at Slovenska Pristava. Mass at 12:30 p.m., followed by dinner. Food and refreshments available throughout the day. Veseli Godci orchestra. Tuesday, June 14 Third meeting of Bishop Baraga ad hoc committee, St. Mary’s (Holmes Ave.) Slovenian room 7 p.m. Eve-lyone wishing to help is most welcome to attend. Sunday, June 19 Spartans annual dinner and dance at SNPJ Farm, Kirtland, OH. Dinners served 1 to 3; dancing to music of Joe Novak and Friends 3:30 to 7:30. Details call Lou Novak (216) 461-6476. Sunday, June 26 SNPJ Lodge 126 annual dinner and dance at SNPJ Farm, Kirtland, OH. Dinners served 1 to 3; dancing to music of Captain’s Crew and Sumrada Brothers Orchestra 3:30 to 7:30. Details call Grace Marinch at (440) 269-1334. Sunday, June 26 First Picnic (Prvi Piknik) at Triglav Park in Wind Lake, Wisconsin. Sunday, June 26 Ohio KSKJ Summer Picnic at Slovenska Pristava, from 12 noon to 8 p.m. Music from 3 to 7 by Joey Tom-sick Orchestra. Games at 4. Saturday, July 2 Campers of Slovenska Pristava annual steak ($15), and chicken ($12) dinner. Reserved tickets only. Call (216) 529-0573 or (440) 256-9237. Bar opens 2 p.m., dinners at 5. Music. Sunday, July 3 Joe Fedorchak with the Jack Vasko Orchestra at SNPJ Farm in Kirtland, OH. Hosted by Cleveland SNPJ Federation. Dinners 1 to 3; dancing from 3:30 to 7:30. Details call Sophie Matuch at (440) 951-6906. Friday, July 15 Ekart Ansambel from Slovenia concert-dance at Slovenian National Home. Doors open at 6 p.m., mušic at 7. Advance tickets $8, at door: $10. Information call (216)361-5115. Sunday, July 17 Loyalites annual dinner and dance at SNPJ Farm, Kirtland, OH. Dinners served 1 to 3; dancing to Captain’s Crew and the Cruisers, 3:30 to 7:30. Details call Dorothy Gorjup at (216) 732-9231. Sunday, July 17 St. Vitus Summer Picnic at Slovenska Pristava. Noon Mass with dinner following. Activity until 8 p.m. Wednesday, July 13 Annual Picnic of Holmes Ave. Pensioners Club at VFW #4358 on White Rd. (between Bishop & Rockefeller Rds.) noon until 6 p.m. Everyone welcome. Free admission. Food & refreshments available. Fred Ziwich plays for dancing 2:30 to 4:30. Jam session follows. More information call 440-943-3784. Sunday, July 24 St. Vitus Slovenian School annual Summer Picnic at Slovenska Pristava. Sunday, July 24 Strugglers annual dinner and dance at SNPJ Farm, Kirtland. Dinner 1 to 3; dancing to music of Frank Moravcik Orchestra 3:30 to 7:30. Sunday, July 24 Mission Picnic (Misijonski Piknik) at Triglav Park in Wind Lake, Wisconsin. Tuesday, July 26 Polkas at Euclid Library with Joey Tomsick Orchestra, featuring Phil Hrvatin on tenor sax. Sunday, July 31 SNPJ Lodge 53 dinner and dance at SNPJ Farm, Kirtland, OH. Dinners served 1 to 3; dancing to music of Frank Moravcik Orchestra 3:30 to 7:30. Sunday, July 31 St. Roberts Festival, 23802 Lake Shore Blvd., featuring Joey Tomsick Orchestra from 4 to 8 p.m. Aug. 3 to 7 E. 185 Street Festival featuring live polka bands each day at Schenely Avenue. Polka Mass on Sunday at 11:30 a.m. with Rev. Fr. Perkovich from Minn. Thursday, Aug. 4 and Friday, Aug. 5 Rummage and Bake Sale 10-5 p.m. at Collinwood Slovenian Home. Donations welcome, drop off after 12 noon from Aug. 1-3. Sunday, Aug. 7 Dinner and dance at SNPJ Farm, Kirtland, OH. Dinners served 1 to 3; dancing to Don Wojtila Orchestra 3:30 to 7:30 p.m. Death Notices JACOB A. TOMAZIC JR. LORAIN, OH - Jacob A. Tomazic Jr., 96, of Lorain, died Wednesday, May 18, 2005, at Anchor Lodge Nursing Home, Lorain. He was bom July 14, 1908 in Lorain and was a lifelong resident of the Lorain area. Tomazic worked at the former Thew Shovel Koeh-ring Division in Lorain as a toolmaker and prior to that was employed at U.S. Steel’s Lorain Works. He enjoyed music and was a musician with the Lorain Slovenian Button Box Group, playing accordion and button box. He was a member of SS. Cyril & Methodius Catholic Church, Lorain, and its Holy Name Society, and sang in the choir; and was a member of the Slovenian Club, United Steelworkers of America Local 1104, Musician’s Union, American Slovenian Catholic Union (KSKJ) Lodge 85, SDZ Buckeye Lodge 60, and SNPJ Lodge 781. Mr. Tomazic enjoyed golf and bowling. He was honored as Slovenian Man of the Year from the Lorain Slovenian Home. Survivors include his daughters Jacqueline Hamed of Amherst, Carol Cline of Port Orange, Fla., and Francine Arnold of Evansville, Wis.; brother Richard Tomazic of Lorain; sister, Angeline Zgonc of Lorain; and five grandchildren; a great-grandson, and nieces and nephews. Mr. Tomazic was preceded in death by his wife, ^era (nee Skander); his parents, Jacob A. Tomazic Sr., and Frances Tomazic (nee Intihar); brother Rudy Tomazic; sisters Frances Russ, Sophie Pogachar, Elsie Woodings, and Jennie Zgonc; and two grandsons. Friends called at Gluvna-Shimo-Hromada Funeral Chapel in Lorain. Mass of Christian Burial was held on Saturday, May 21 at 10 a.m. 'n SS. Cyril & Methodius Catholic Church, Lorain. FRANCES DeLOST Frances DeLost, 92, of Las Vegas, passed away on Sunday, May 15, 2005 at Nathan Adelson Hospice-West, Las Vegas, NV. Frances was bom on Nov. 10, 1912 at Palieije, Slovenia. Mrs. DeLost worked 24 years as a seamstress in men’s tailoring at Richman Bros, in Cleveland, OH. She was a member of the Catholic Daughters of America of Grand Junction, Colo., and volunteered in the soup kitchen. She was a member of KSKJ Lodge 300. Mrs. DeLost is survived by sisters, Josephine Malenšek, Lillian Chesnik; nieces, Anna (Al, deceased) Marinch of Las Vegas, NV, Betty (John) Kovelan of Cleveland, Martha (Carl) Angeline of Cleveland; nephew Father Ed Sittinger of Pass Christian, MS, Tom Chesnik of Glade Park, CO, Loren Chesnik of Fruita, CO; great-nephew Gary (Donna) Marinch; great-great-nieces and nephews Melissa, Mark, Michael. She was preceded in death by her husband, Rudolph DeLost; sisters Mary Wakefield, Stefanie Sittinger, and brother Mike Chesnik. A local visitation was held at 9 a.m., Monday, May 23 at Martin Mortuary with Mass beginning at 10 a.m. at St. Joseph’s Catholic Church. Arrangements are under the care and direction of Martin Mortuary of Grand Junction, CO. JOSEPHINE GORENCIC Daughter of the late Jozef and Terezija (nee Avsec); sister of Theresa (Lou) Novsak and Frank (Rose) Novsak, all deceased. Aunt of Marcia Jonke, Theresa Vegh, and Ken Novsak; great aunt and great-great aunt. Service and interment were private. The family requests all memorial donations go directly to Slovene Home for the Aged, 1862 Neff Rd., Cleveland, OH 44119. The family wishes to thank the staff and volunteers at the Slovene Home (on Neff Rd.) for the quality and loving care given to their “Teta.” Zak Funeral Home in charge of arrangements. Zele Funeral Home MEMORIAL CHAPEL Located at 452 E. 152 St. Ph: (2t6L481,r311,8;. « ^ Family owned and operated&nqe 1908]v. rjqo o(l In Memory Thanks to Joe and Karen Zigman of Willowick, Ohio who donated $50.00 to the American Home newspaper in memory of the.. Zigman and Guist families. They write, “Thank you for a wonderful publication.” In Memory Thanks to Kathleen and Leon J. Ponikvar of Orwell, Ohio who renewed their subscription and added a $15.00 donation in memory of Leon and Mary Ponikvar. In Memory Thanks to Mary Wolf of Euclid, OH who renewed her subscription and added a $15.00 donation in memory of her husband, Frank Wolf. In Memory Thanks to Margaret De-jak of Euclid, Ohio, who donated $20.00 in memory of France Dejak. In Memory Thanks to Stephanie Se-gulin of Cleveland, Ohio who renewed her subscription and added a $5.00 donation in memory of parents Steffie and Joseph Koncilja. In Memory Thanks to Albina M. Zimmerman of Euclid, Ohio who submitted a $20.00 donation in memoiy of Baraga Family. Frank Cesen Sr. who passed away on June 11,1983 22nd Year Anniversary His helping hand was always first to render any aid he could. His voice was always raised in praise. His words were wise and good. Dear father, since you 've gone away. The ones you loved so true, try hard to carry on the way we know you’d want us to. Dear Dad, we miss you very much! In Loving Memory Mary Zupančič Frank Zupančič (formerly of Glass Ave., now Lausche Ave.) Mother Grandmother Great-Grandmother Father Grandfather Great-Grandfather Born June 13,1908 Born June 6,1896 Died March 6, 1976 Died Sept. 21,1987 Your LOVE is our keepsake, With that we ’ll never part; God has you in His keeping, We have you in our hearts. Sadly missed by CHILDREN, GRANDCHILDREN and GREAT-GRANDCHILDREN SHA Birthdays Happy Birthday to the following residents of the Slovene Home for the Aged who were bom in the month of June: 6-02 - Sophie Omahen, 86, bom in Cleveland 6-03 - Zora Bučar, 77, bom in Cleveland, OH 6-07 - Floyd Bazzarelli, 81, bom in Pennsylvania 6-11 - Antonija Rozman, 86, bom in Slovenia 6-13 - Josephine Antonin, 93, bom in Cleveland, OH 6-15 - Vida Habjan, 92, bom in Cleveland 6-16 - May Olin, 86, bom in Cleveland 6-18 - Alojzija Jurkovič, 84, bom in Slovenia 6-21 - Stanley Ahlin, 81, bom in Cleveland 6-26 - Mary Boyle, 82, bom in Pennsylvania Come Join Us and Help Celebrate Slovenia’s 14th Independence Day Friday, June 24 Payrow Plaza Bethlehem (PA) City Center, 10:30 a.m. Speaker: His Excellency Samuel Žbogar Ambassador of the Republic of Slovenia to the United States Donation Thanks to Stanley and Marie Vlasic of Chicago, IL for the $15.00 donation. Donation Thanks to Lud Hrovat of Seven Hills, Ohio for the $25.00 donation. Donation Thanks to Lojska Zabukovec of Cleveland, Ohio, for the $30.00 donation! Slovenians on Spurs Team Two players on the San Antonio Spurs basketball team in the championship games this year are from Slovenia. They are backups Rasho Nesterovic and Beno Udrih. son, Frank Jr., Patricia Wilks, Francine £abkar, granddaughters, and great-grandchildren attiooM« its brjj \;)d«no.>t5q $16.00 Luncheon 11:30 a.m. Goosey Gander, 2nd Floor 102 West Fourth St., Southside Bethlehem, PA Reservations & checks payable to: B/MSSCA trjqjJl c/o Lillian Horvath, 305 W. 8,h St., ^..■1, ,.,)ir'.)l ~ i ;,pn- n M r rr AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 9, 2005 Questions from Marie Dular Why do people pay to go up tall buildings and then put money in binoculars to look at things on the ground? How come we choose from just two people for President and 50 for Miss America? Why do doctors leave the room while you change? They’re going to see you naked anyway. Why is the word “bra” singular and “panties” plural? Why do toasters always have a setting that bums the toast to a horrible crisp, which no reasonable person would eat anyway? Why is there a light in the refrigerator but not in the freezer? When your photo is taken for your driver’s license, why do they tell you to smile? If you are stopped by police and asked for your license, are you going to be smiling? If Jimmy cracks com and no one cares, why is there a stupid song about him? If the professor on Gilli-gan’s Island can make a radio out of a coconut, why can’t he fix a hole in a boat? Why does Goofy stand erect while Pluto remains on all fours? They are both dogs. May 29, 2005 at Our Lady of Lourdes Shrine in Euclid, Ohio. Left to right, Frank Sega, Nelka Tominec, Fr. Paul Krajnik, Viktor Tominec, Ani Nemec, and Stane Vidmar at the memorial Mass. (Photo by FRANK CERAR) Eulogy Given in Memory of Eddie Habat Slovenia: Best Performing new EU Eulogy delivered by Tony Petkovšek in St. Mary’s Church (Collinwood) on Monday, May 16, 2005 for Eddie Habat. Eddie Habat was bom in 1926 here in the heart of it all, the Collinwood Community, the youngest of five children of Janez (John) and Anna Habat. Unfortunately, mom would be killed in a tragic auto accident when Eddie was only 18 months. His father then returned back to Slovenia to wed a Mary Cerar of Domžale who raised the five original Habat children. Eddie was one of the tmly great trend-setters for Cleveland-Slovenian style music, just like Yankovic, Pecon, Vadnal and Bass. From that original circle only Johnny Vadnal and Lou Tre-bar remain, plus a few others like Paul Yanchar and Joe Stradihar. Melodies were copied by polka musicians everywhere, but it was only he who could tmly carry his biggest hit, “Go Man, Go” on the major Decca record label where some 150 singles and albums were made. From a quote, “Polka family of Musicians and Followers,” “Eddie’s impact was always respected. He had a natural talent for the music and with little formal training on the accordion; he had a special ability for chording and interpretation and developed his own unique orchestral style with widespread appeal. He was considered one of the best accordion players of Slovenian music in the United States. He listened intently to the true pioneers like Hoyer and Lausche, and was able to play exactly what he heard within his own style.” Already in 1942 at the age of 16, he was asked to take over the leadership of one of the best bands of its time, Johnny Pecon, since Pecon was off to the Navy in World War II. His popularity continued to grow by leaps and bounds, so much so that his longtime fellow musician-promoter Kenny Bass, would give him the moniker that stuck forever - ‘Ham-bone’, so good he was a true ham on stage, according to Bass. But besides the great polka family, there was an even greater real family with wife Diane including sons Mark and Wayne, fine musicians in their own right, plus Eddie Jr., Jeff and Paul, plus daughter Patricia and stepdaughter Monica. They brought Eddie 19 grandchildren and three greatgrandchildren. Just like his father, John, his greatest influence was his brother John who certainly carried the Habat banner over the years staying very active in the Slovenian Home and polka hall circles. Who could forget a handicapped Eddie wheeling his brother John onto the stage before the TV cameras when John was placed on the Trustees Honor Roll of the Polka Hall of Fame in 2003. What a prepiqus moment. His greatest hobby be- sides polka music was building wood model airplanes which took up an entire area of his home. One of his handmade models a B-24 was given to be displayed in a museum in Slovenia. In addition, with his very loving and caring wife, Pat, he made frequent trips out west to Vegas and California where he met many new and wonderful friends at the big jam sessions, playing with so many different musicians who were impressed with his talent out in Temecula, California. All of his family, from Pat on down, express their appreciation for making Eddie’s life what it was, something special. Their thanks to one and all including good friend Father George Balasko and Father John Kumse, for being here. The song, “In heaven there is no beer” no longer applies because in polka heaven Eddie is holding a bottle of brew along with that trademark cigar in the designated section there. Yes, Eddie Habat became a polka habit for fans everywhere, and in conclusion we will miss this polka major leaguer’s down to earth, tell it like it is personality: his ever perfect painting jobs, and even better, his original Cleveland style polka music arrangements and outstanding accordion playing. Enough said until we hopefully meet again in polka heaven. Listen and concentrate on a beautiful melody that he and Chris Kotsos collaborated on back in 1990 called “Goodbye Again.” BLOOMBERG, May 26 - Slovenia was the best performing new European Union member during the first year of membership for eight eastern European countries that joined the bloc a little over a year ago, Hungary’s state news agency MTI reported, citing a study by the Hungarian Academy of Science. Using an index devised by the academy, Slovenia came in first when weighted on 50 percent economic performance, 25 percent political and social stability and 25 percent on its functioning as a EU member, MTI said, citing Krisztina Vida, who headed the study. Slovenia was trailed in the study by the Czech Republic, Lithuania and Hungary. In terms of only political and social stability, Slovenia was also ranked first, followed by Hungary, the news agency reported. Ten countries joined the European Union May 1, 2004,__________________________ This news came from Philip J. Hrvatin. Summertime Polka Bus with the Joey Tomsick Band! mDeshler w Bavarian Ran Sunlay.lunal2. 2005 Welcome lo the 32"'1 Annual “Sclnitzcnl’est” day, along with Bar-B-Quc Chicken. The 3-Day “Schutaenfot” has become a tradition in Western Ohio as men & woman try their luck at bullseye target shooting m the secure outdoor rangel The fun culminates with a ' •‘shoot-off’ Sunday Night! Ml DOT Bbs Trln iBClnfles: ^ Roundtrip Motorcoach Transportadon aboard Cleveland Southeastern Trails • WitA Motonoach Vtoarding at Btdfard and Euclid •T Video and Polka Entertainment aboard the bus along •T Snacks and Open Bar aboard the bus ^ Admission to the “SchutaenFest” at the Bavarian Haus, Deshler (12 noon - STOpm) S Driver Gratuity Included 1 ' r Completely Escorted by members of the Joey Tomsick Orchestra Cost- Only $45 per parsan Departs Bedford Cleveland Southeastern Trails at 7:30AM Departs Euclid C.E. Orr Arena (off Babbitt Road) at 9 AM (Return @1AM) CALI KIN TO RESERVI YOON SEATS! __________________________216- 531-2745 Alter calling in ri sen ation, please seutl pauncm nl'S-15 per person I '"'••M-D. * 224110 Cliardou Road ♦ Euclid,Ohio 44117 Attention West Side Residents KWIClOKLEAN 0RY CLEANERS & LAUNDRY SAAD SIBAI 226-3730 ALTERATIONS BULK LOAD PROFESSIONAL MY CLEANING • SHIRT SERVICE ONPttEMISES 15019 MADISON AVENUE • LAKEWOOD, OHIO 44107 FOR Freedom AND Justice Ameriška Domovina h ISi I a »j ; rvr, ^ i a! AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Thursday, June 9, 2005 - Vesti iz Slovenije - Janez Drnovšek pod zdravniško oskrbo -Težave zaradi srčne aritmije - ^reteI<1i teden je predsednik Slovenije, ‘ etni Janez Drnovšek, zaradi srčne arit-""J6 (atrijske fibrilacije) in zaradi ustrczne-8a zdravijenja odpovedal vse obveznosti. O-sebni zdravnik Sašo Kavčič je Drnovšku svetoval nekaj dni počitka, zdravljenje v ° nišnici pa ni bilo potrebno. Podobne Probleme z aritmijo srca je imel Drnovšek 200lPred §t-rimi let‘’ k° S° ga 22, aprila , zaracl‘ dan in pol trajajoče motnje Hega ritma sprejeli v Klinični center, er so mu s pomočjo električne konverzije Postavili normalen srčni ritem. Dr. Kavčič timP°VeC*ak J6 *me^ Preat”lc Cvetan iz Trebnjega ter obe-Nei”' rVelenjslc' skakalec v daljavo 17-letni 1^ Lipnik. jen nesreči sta se huje poškodovala nadar-£e . sPrlnterja, 23-letni Goričan Boštjan Kavčič in Ljubljančanka 18-letna Maša borjj* ’ 23 nieno Oljenje se zdravniki še in L’ ,ter velenjski trener Sergej Šalamon letn"ada •jubljžmskci tekačica čez ovire, 18-»evarn^'!3 Mušič, ki pa sta zunaj smrtne tem n°St*' Podrobnosti o nesreči niso ob Poročanju na razpolago Posebno novega o Mitji Ribičiču bj£jču eva v zvezi z ovadbo proti Mitji Ri-ČloVek 8 strani policije, ki bivšega drugega a Ozne bremeni z genocidom (373. člen kazenskega zakonika), saj naj bi bil sokriv za smrt 234 ljudi, ni dosti napredovala. Ovadbo bo namreč reševal vodja zunanjega oddelka ljubljanskega okrožnega državnega tožilstva v Domžalah Zoran Mila-novič. (Gl. tudi str. 13) Pod Krenom v Kočevskem rogu Letošnja slovesnost ob največjem povojnem množičnem grobišču Pod Krenom se je začela s položitvijo venca, ki ga je prvič v imenu države in ob spremstvu častnega voda Slovenske vojske položil minister za finanže Andrej Bajuk v spomin neznanemu številu pobitih v breznih Kočevskega roga. Slovesnost je bila preteklo nedeljo. V prvem delu slovesnosti, na kateri je kljub dežju sodelovalo okoli 4000 ljudi, med njimi predsednik državnega zbora France Cukjati in ministri Andrej Bajuk, Janez Drobnič in Janez Podobnik, je ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran blagoslovil mozaik, ki ga je v kapeli Pod Krenom naredil priznani umetnik pater Marko Ivan Rupnik. Med darovanjem maše pa je nadškof Uran, ki je v pridigi spregovoril o trpljenju in krivdi, opozoril, da je ta čas ura poglobljenega razmisleka, ura sprave. Diplomiralo 14.888 študentov Lani je diplomiralo na ljubljanski univerzi 8419, na mariborski 3651, na primorski 341 študentov, na samostojnih visokošolskih zavodih pa 648 študentov. Od 14.888 diplomantov (8996 žensk), jih je na višjih strokovnih šolah diplomiralo 1829, na visokih šolah pa 11.608. Podiplomski študij je končalo 1451 študentov. Priprave na prevzem evra Dvojno označevanje cen v Sloveniji bo od 1. marca 2006, s tem da naj bi evro uvedli L januarja 2007. Državljani se bodo tako pravočasno uvedli v nove cene. Vlada je pripravljena storiti vse potrebno, da se bo Slovenija uspela v prevzemu evra. o*N ~ Fotografija kaže nekdanji deželni dvora % trgu, v središču Ljubljane, ob Kon- . M)nCu ^ J* bi* teme(jito obnovljen. Pred njim je bilo ogromno javno zborovalce L Sb>iršk *>rVe svetovne v°jne *n slovenske osamosvojitve, takrat od propadle . nionarhUe- Nato je bil sedež Univerze, ob koncu druge svetovne vojne in po h 1,1 zasedbi Jugoslavije s Slovenijo vred se je bil na balkonu pojavil Tito. I" i, ■ i ■■ ! oh. ■ Iz Clevelanda in okolice “Dolenjski večer”— To soboto, 11. junija, bo v župnijski dvorani pri Mariji Vnebovzeti koncert Vinogradniškega okteta in ansambel, vsi nastopajoči iz . Šentjerneja. Pričetek ob 7. uri zvečer, Vstopnice po $7 bodo na voljo pri vhodu. Vsi prisrčno vabljeni. Prodaja krofov— Oltarno društvo sv. Vida ima prodajo krofov to soboto vse dopoldne v Društveni sobi. Na razpolago bodo tudi domači rezanci. Pridite in spomnite tudi druge na to prodajo, saj gre prebitek v pomoč župnije. Novi grobovi Frank Piletič Umrl je 50 let stari Frank Piletič, mož Shirley, roj. Dubos, sin Frances, roj. Repovž in že pok. Johna, očim Kimberley, Marka in Susan, brat Johna, 5-krat stari oče. Pogreb je bil 3. junija v oskrbi Zak zavoda na St. Clair Ave. s sv. mašo v cerkvi sv. Vida in pokopom na Vernih duš pokopališču. Loretta F. Hlabse Umrla je 93 let stara Loretta F. Hlabse, rojena Vodnik, vdova po Josephu, mati Shirlee Kidd, Josepha in Jamesa, 3-krat stara mati, 7-krat prastara mati, sestra Ann Mester, Mildred Pike in Jean Pluth (vse že pok.). Pogreb je bil 3. junija v oskrbi Želetovega zavoda s sv. mašo v cerkvi sv. Roberta in pokopom na Vernih duš pokopališču. Katherine J. Ambrožič Umrla je 92 let stara Katherine J. Ambrožič, rojena Dellis, pred leti živeča na Garfield Hts., O., vdova po Franku in Fred-u, sestra Georgea in Helen Dellis (oba že pok.). Pogreb je bil 4. junija s sv. mašo v cerkvi sv. Terezije na Garfield Hts. in pokopom na Kalvarije pokopališču. Pamela A. Srnick Umrla je Pamela A. Srnick, rojena Kausek, žena Richarda (poročena sta bila 14 let), hčerka Shirlee, roj. Marinch, in že pok. Johna Kauseka, sestra Joann Mai-tri in Karen Kausek. Pogreb je bil 28. maja s sv. mašo v cerkvi sv. Vida in pokopom na Vernih duš pokopališču. Piknik Slovenske šole— Piknik Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti bo to nedeljo, 12. junija, na Slovenski pristavi. Začel se bo s sv. mašo ob 12.30. Po maši bo kosilo, popoldne igre za otroke in zabava za vse. Za ples in zabavo igra ansambel Veseli Godci. Vabljeni vsi! Zopet na delu— Z današnjo AD zopet pričenjamo tedensko izhajanje. Običajno je list natisnjen že v sredo popoldne, kar naj upoštevajo dopisniki, izhaja pa šele v četrtek. Tabor SPB vabi— Društvo Tabor SPB vabi v soboto in nedeljo, 18. in 19. junija, na spominsko proslavo na Slovenski pristavo. V soboto pop. ob 5. uri bo pri spominski kapeli na Orlovem vrhu molitev rožnega venca. V nedeljo bo ob 12. uri prav tam daroval sv. mašo č.g. Franci Kosem. Tudi na to vas Tabor SPB lepo vabi. Urednik Dnevnika tu— Naše mesto bo prve dni prihodnjega tedna obiskal urednik ljubljanskega Dnevnika, Antiša Korljan, ki je na obisku ZDA pod sponzorstvom State Departmen-ta. Organizatorji obiska tu v Clevelandu so zaprosili, da bi se lahko srečal tudi z nekaterimi rojaki, kar je urednik organiziral. Več prihodnjič. Polka maša in večerja— Prihodnjo sredo, 15. junija, bo pri Lurški Materi božji na Chardon Rd. ob 6h zv. tkim. polka maša, ki jo bo daroval č.g. George Balasko. Za glasbo med mašo bo poskrbel Wayne Tomšič ansambel. Med 4. pop. in 8. zv. bo na voljo tudi večerja (sarma), za $8. Za vstopnice, kličite Julie in Ed Harbie na 216-524-8126 ali pa Gene March na 440-449-1783. Prebitek gre v korist tega svetišča. Lepa podpora— G» John J. Leskovec iz Kirtlanda, Ohio, je poklonil $100 v podporo našemu listu. Hvala lepa! Spominski darovi— Ga. Frances Mauric z Richmond Hts., O., je darovala $25 našemu listu, v spomin na moža Johna. G. Ciril Vehovec, Euclid, O., je pa daroval $15. v spomin žene Silvije. Hvala! NE MOREMO POZABITI (Naslovne besede je izrekel pred 40 leti na Slovenski pristavi pred spominsko kapelico član naše organizacije, danes že pokojni pesnik-pisatelj Marjan Jakopič. Sledi odlomek iz njegovega govora, ki ga je podal v počastitev in spomin Junakom Slovenskega domobranstva. F. O. L.) O Ne moremo in ne smemo pozabiti onih, ki so kot vojaki, junaki dali svoja življenja in so bili pokopani na domačih pokopališčih ali na skupnem pokopališču v Gaju naših junakov na Orlovem vrhu ljubljanskega gradu. Toda tudi mrtvih se je lotil rdeči zločinec, tudi njihove grobove onečastil, trupla Izkopal in jih zagrebel Bog ve kam, ter preko grobov vsejal travo. Kaj ni to še vse hujši zločin kot pa samo pobijanje? Vsi narodi, celo poganski so spoštovali in spoštujejo grobove svojih sovražnikov. Slovenski komunist pa si je umazal roke tudi s tem najostudnej-šim zločinom! Kaj so bili naši mrtvi napoti rdečim oblastnikom? Bali so se jih, kot se danes bojijo svojega zločina, kot se danes bojijo svoje vesti! Mrtvi govorijo glasneje od živih. Nepokopani čakajo blagoslova in slovenski narod Vstajenja! Dragi slovenski mučenci! Ponosno smo na vas, ker vemo, da je bila vaša pot prava in da danes ne bi bila prav nič drugačna. Prišel bo dan, ko bo tudi na naši zemlji zasijala zarja svobode in poveličanja -čas je v božjih rokah. Takrat, dragi bratje, pridemo mi ali pa naši zanamci {»ljubit zemljo, ki ste jo vi blagoslovili z lastno krvjo in zbrat vaše kosti, da Jih v ruti odnesemo na Žale, da izpolnimo zadnjo željo pesnika Franceta Balantiča in desettisočem naših junakov. Slava Vam! Strel skozi srce, skozi razbite roke, potem molitev in jok umirajočih, moj Bog! Vidiš nas v grozi Jame, vidiš nas brezmočne in same, vidiš krcelj roke duhovna, ki blagoslavlja sredi krvavega čolna in kliče k Tebi, Marija, kliče s tisoči za pomoč. ko nas stiska krvavi obroč: “Mati, Marija brezjanska, našega rodu Kraljica, Ti se usmili zvestih sinov -Ti spet oživi naš mrtvi krov -Ti nas popelji preko zadnjih tuzemskih bregov -tam čaka nas Večna Resnica! Marija, Slovencev Kraljica! V BLAG IN NEPOZABEN SPOMIN OB OBLETNICAH NAŠIH STARŠEV PETRA IN LOJZKE TRPIN m ' lil? P jf w m PETER umrl 28. februarja 1977 mrnm n MAMA LOJZKA umrla 31. maja 1980 Vrsto let je že minilo, odkar pokriva zemlja Vajino gomilo. Odšla sta od nas za vekomaj in Bog Vama večni pokoj daj. Žalujoči: Dreu družina .m ostalo sorodstvo Clewrand, frnija j 8£c S "0 Ljubka MARIA SOVAN “Gospodična Slovenskega dne” Osrednja Amerika praznuje 14. obletnico slovenske nedovisnosti vesela in ponosna, da je bila izbrana za letošnjo gospodično slovenskega dne ter da bo otvorila protokol in pozdravila nastopajoče goste: “Slovenske laufarje”. LEMONT, 111. - V soboto, 11. junija, bo skupnost iz Chicaga oziroma Lemonta praznovala 14. obletnico slovenske neodvisnosti s prireditvijo, imenovano Slovenski dan, ki se bo odvijala v Slovenskem kulturnem središču v Lemontu. Gospodična Maria Sovan bo predstavila “Razglasitev slovenskega dne”, ki jo je za ta posebni dan izdal guverner Illinoisa. Razglasitev pripoznava prispevek slovenskih državljanov Illinoisa za razvoj in ugled te države ter hkrati proslavlja raz-glasitev slovenske državnosti leta 1991. Slovenci v Illinoisu že 48 zaporednih let praznujejo svojo kulturo in dediščino s predstavitvijo letnega odrskega programa, ki predstavlja slovensko glasbo in ljudske plese. Letos izbrani dan je zelo blizu resničnemu Dnevu slovenske državnosti 25. junija. Eden od viškov programa je predstavitev gospodične slovenskega dne, saj je mlada dama na-prošena, da program ot-vori z branjem guvernerjeve razglasitve v originalnem, angleškem jeziku in v slovenskem prevodu. Izbere jo odbor organizacije Slovenskega kulturnega središča in to leto njen predsednik Martin Hozjan ugotavlja, da je bila izbira ena najlažjih, kar so jih kdaj imeli, saj je Maria v skupnosti tako zelo poznana in priljubljena. “Ona je zelo mila, ljubka, prizadevna in prijazna, popoln vzgled tega, kar naj bi “slovenska gospodična” bila," je dejal. Modrooka Maria, ki je stara 18 let, je druga hči Slavka in Slavice Sovan iz Alsipa v Illinoisu. Njena ljubezen do umetnosti in obklikovanja sta jo vodili k izbiri študija krajinske arhitekture kot njenega osrednjega predmeta na University of Illi-nois-Champagne, kjer je ravno zaključila svoje prvo leto. Njene korenine -izjemne umetniške spo-sobnbdtHhjčttih1-S&ršev - pričajo, da je Maria na pravi poti. Vendar pa je Maria pri članih slovenske skupnosti iz Chicaga, Lemonta in Jolieta dobro poznana in priljubljena predvsem zato, ker se s svojim nasmejanim obrazom vsakomur prikupi kot hčerka. Poleg tega je njena prizadevnost v Slovenskem domu vidna že od njegovih začetkov leta 1994, ko je bila še čisto majhna deklica. “Mislim, da sem že spremljala svojo mamo in očeta po dvorani ter sem od začetka pomagala, kakorkoli sem lahko," pravi Marija. Vendar pa je tukaj našla tudi mnogo dolgoletnih prijateljev, ki so postali njena razširjena družina, in za to skupino ljudi je dom najbolj naravni drugi dom. Med Marijinimi številnimi dejavnostmi naj o-menimo, da je že od samega začetka v letu 2003 članica slovenske plesne skupine Lipa, ki Jo vodi njena sestra Kristina. V Queen of Peace v Bur-banku poleg tega nastopa v srednješolskih glasbenih predstavah ter kot članica sodeluje v šolskem orkestru in teniškem klubu. Prav tako je bila koordinatorica ministrantov v Slovenskem verskem središču v Lemontu. Slovenskega jezika se je začela učiti že kot petleten otrok v šoli sv. Štefana v Chicagu pod mentorstvom g. Jožeta Rusa. Nadaljevala je v Slomškovi slovenski šoli v Lemontu, tako da jezik tekoče obvlada. O To leto bo oderski program Slovenskega dne vključeval veliko glasbe, petja in plesa, zato Maria pravi, da je še posebej Ta glasbena skupina, ki bo v ZDA nastopila prvič, prihaja iz dela Slovenije, v katerem so bili rojeni Marijini starši, to je iz Idrije, ki Je poznana po svojih odličnih kle-kljarskih čipkah ter je zaradi svojih jam in rudnikov živega srebra svetovni geološki čudež. Da bi bil ta posebni dogodek popoln, bo na razpolago posebnost slovenske kuhinje, ki bo g°' tovo razveselila zbrano množico, idrijski žlikrofi namreč, raviolom podobni cmoki, ki bodo svež® pripravljeni po popolnoma pristnem receptu! S ponosom objavimo, da bo znani slovenski pisatelj in dramatik Evald Fliser obiskal Chicago in ga bomo v program*1 Slovenskega dne pozdravili na odru. kjer bo prc' bral nekaj svojih priljubljenih del v slovenskem jeziku, za katere je pr*' Jel tudi vrsto nagrad. O Slovensko kulturno središče vabi vse k praznovanju Slovenskega dn* 2005, ki bo v Slovenskem domu v Lemontu v soboto, 11. junija, z začetkom ob 7.30 zv. Vstopnice bo moč kupiti pre<* začetkom Družinski piknik LEMONT, 111. - Letni družinski piknik na prostem Slovenske folklorne sk*1 pine Lipa iz Lemonta b° v nedeljo, 12. junija, na frančiškanskem prostor*1 za piknike. Mladi plesal*1 prisrčno vabijo vse, d3 se jim pridružijo in sfi zabavajo s svojimi dru^1 nami. Glavna atrakcija dnev3 po nastop slovenske^3 ansambla Laufarji, ki b° do poskrbeli za glasbo. (DALJE na sir' .11 M ^°n^lMelodies ED MEJAČ RDC Program Dir&tor WCSB 89.3 FM RADIO hours: Sunday 9-10 am ’Wednesday 6-7 pm from Beautiful Slovenia Slovenian Radio Family 2405 Somrack Drive Willoughby Hills, OH 44094 440-953-1709 TBl/HW ov-tci; meciioloq ITTT1 , "Mil Kirtland, Ohio “Kdaj ti spomini oblede, kdaj želje v nas zaspe” (iz kantate Pozdravljena Zemlja) - L del - Večkrat ste že čitali o Korotanovem sodelo-vanju pri Spominski proslavi begunstva. Kot pevka zbora sem se takoj navdušila za sodelovanje Pri tej proslavi. Zdelo se mi je izredno pomemb-n°- toda kmalu me je objela neke vrste žalost, ki se je ne morem znebiti. Že mesece se mi vri-vajo v mojo čustveno notranjost spomini mojega otroštva. Nedavno ste čitali članek Zdenke Mejač Zakrajšek “Pozdravljena Zemlja”, v katerem opi-Suje tako žive spomine iz begunstva. O Osebno nisem begunka, Sem pa hči begunca, ki Je pustil družino v “komunističnem raju”. Sem takega značaja, da mi od-kže, če svoja čustva na-Pišem. Tako se je zgodilo Pred petnajstimi leti, ko Sem objavila rubriko VSTAJENJE. To je bilo ob prvem °bisku Lojzeta Peterleta v Cleveland. Izredno sem bila vzhičena, polna upa-Pia za našo domovino. Oesta, ki je naredila po-Sebni pečat na moje čus-b^eno bitje, je bilo Peter-e 0Vo polaganje venca Pelini domobrancem na dovem vrhu na Sloven-ski pristavi. razigranega upanja dogodkih tistih dni. sem mogla spati. Tiste so se začeli vrivati °b premlevanju dogodkov T^ki iz Milač-Borštni-0Ve kantate “Pozdravi) e-zemlja”. Čuječa še ob eb zjutraj sem vstala in ^ela pisati. Očitno je to esedilo vplivalo na moja rUstva že ob krstni pri-^‘tvi kantate leta 1961, er Je tisto noč pred pet-aJstimi leti kar vrelo iz °Je podzavesti. spominu sem bese-0 vpletla v spis. Zdelo mi je Zeio primerno. Petih je bil spis v s 0b° končan in potem 111 mirno zaspala. V bmiju, da me bo ta iz-°Ved umirila, nadaljujem. O ^ Mojega rojstnega doma l ne spominjam. Ko sem r a stara tri leta so ga ^hlinile italijanske bom-i ^ ^d enim izmed 34 .^hibardiranj, k* Je zade-®°dražico, moj rojstni kraj. Spominjam se pa, kako smo pri starih starših v Jelovcu bežali v zaklonišča. Tu smo se zatekli k maminim staršem, ko smo izgubili svoj dom. Spominjam se, kako sem si zlomila palec na nogi, ko nisem moga dohajati strica Franceta, ki me je vlekel proti zaklonišču. Triletna deklica sem se ravno naučila moliti Sveti angel. V zaklonišču so ženske vse preplašene jamrale: “Joj, kaj bomo?”, jaz pa sem odločno rekla: “Jaz vem kaj bomo. Sveti angel bomo molili” in z otroško govorico vodila preplašene vaščane v molitvi. Mama je rekla, da so se ljudje res pomirili. Bombardiranje je v meni pustilo dolgotrajne posledice. Vedno sem imela strah, ko sem zaslišala letalo. Šele po poroki z Družinski piknik (nadaljevanje s str. 10) Organizacijski odbor, ki ga sestavlja 14 najstniških ljudskih plesalcev, in njihovih družin, bo začel peči čevapčiče opoldne, za piknik pa bodo pripravili tudi vrsto druge hrane in pijače. To je drugi piknik skupine Lipa pod pokroviteljstvom Slovenskega kulturnega središča. Njena voditeljica, Kristina Sovan, želi vse spomniti, da v prihodnosti načrtujejo veliko zanimivih stvari in da je izkupiček tega piknika namenjen kritju potnih stroškov za to poletje. Vstop prost -samo pridite in uživajte v poletnem dnevu "na hribu" v Lemontu. Marjanom (1962), ki je bil takrat oficir letalskih sil, sem nehala trepetati. V San Bernardinu sva stanovala ob robu Norton Air Force Base. Tu je bilo neprestano brnenje bombnikov in sčasoma sem zavestno sprejela dejstvo, da letala tu več ne spuščajo bomb. Ata je znal govoriti italijanščino, ker je vsa mlada leta preživel na Primorskem, kjer je bil stari ata lesni trgovec. Ljudje v okolici so to vedeli. Kadar so partizani izzvali kako bitko (naš kraj je bil zibelka partizanstva), so Italijani zahtevali deset domačinov za vsako italijansko žrtev. V takih primerih je bil ata za tolmača, ker so ga domačini prosili, naj pomaga rešiti svoje drage. Prepričana sem, da so ga zaradi tega partizani smatrali za sovražnika. V dokumentu za podržavlje-nje naše male kmetije, ki nas je čakal ob prihodu v Ameriko, takole piše: “Zaplenjenec je bil aktivni član bele garde in Rupnikovih domobrancev, vsled česar ga je smatrati kot pomagača vojnih zločincev.” Ko mi je nedavno, po naključju, prišel ta dokument v roke, sem se zdrznila. Po razpadu Italje ata ni bilo veliko doma. Spominjam se, kako smo ga šli nekoč cela družina o-biskat v Ribnico, kjer je bil z domobranci. Osemletna Pavli je večkrat sama hodila v Ribnico (11 km) obiskovat ata s culo hrane in potrebščin. Jaz sem ata zelo pogrešala. Baje sem pozabila njegov obraz, v spominu pa sem vedela, da je navadno nosil rjave ža-metove hlače in slamnik. Enkrat sem mislila, da ata prihaja domov in sem tekla nasproti: “Ata, ata!" Jurjev Janez me je začudeno pogledal, jaz pa sem šla razočarana v hišo. (Ata nisem poznala še ob prihodu v Ameriko.) (dalje na < str. 12) Osebnost tedna... IVO ŽAJDELA Dr. Tamara Griesser-Pečar Ljubljana - Bibliografija zgodovinarke dr. Tamare Griesser-Pečar je bila že do zdaj razmeroma obširna, saj je v zadnjih desetih letih izdala več pomembnih knjig, v katerih je profesionalno neobremenjeno in odkrito obravnavala teme, povezane predvsem z usodo Cerkve v času medvojne komunistične revolucije in v povojnem totalitarnem sistemu. Njena vloga pri raziskovanju t. i. zamolčanih tem je toliko bolj vidna, ker se večina slovenskih zgodovinarjev mnogih neraziskanih tem iz naše polpretekle zgodovine ne loteva, pa čeprav smo že petnajst let v demokratičnem sistemu, ko bi se tudi te teme lahko in morale raziskovati. Zdaj je pri založbi Družina izdala obsežno raziskavo z naslovom Cerkev na zatožni klopi, s podnaslovom Sodni procesi, administrativne kazni, posegi “ljudske o-blasti” v Sloveniji od 1943 do 1960, v kateri obravnava režimsko pre- Listen to r^9 SLOVENIAN ^ HOUR On 50,000 Watt WCPN Cleveland Public Radio n Tony Ovsenik Ml 440-944-2538 j. f,:,: | ganjanje Cerkve na Slovenskem do leta 1960. Dr. Tamara Griesser-Pečar.,'se je rodila 18. marca 1947 v Ljubljani kot hčerka Franca in Pavle Pečar, roj. Letonja. V šolo je hodila v Ljubljani, Portorožu in Kopru, potem ko je družina zapustila Slovenijo, pa še v New Yorku in na Dunaju. Po končani srednji šoli na American International School na Dunaju je študirala najprej na Ameri-can College v Parizu, potem pa zgodovino in an-glestiko na Dunaju. Leta 1973 je promovirala pri prof. Richardu Plaschki z disertacijo Stališče slovenske deželne vlade do Koroške 1918-1920. Kot prosta zgodovinarka se je v številnih obravnavah, člankih in analizah ukvarjala predvsem s koncem avstro-ogrske monarhije in demokratičnem prevratu leta 1990 s slovensko zgodovino med drugo svetovno vojno in po njej. Med drugim je za generalnega javnega tožilca Antona Drobniča napisala ekspertizo o škofu dr. Gregoriju Rožmanu, ki je skupaj s študijo Franceta M. Dolinarja izšla leta 1996 pri Družini v knjigi Rožmanov proces. Leta kasneje je izšla njena knjiga Stanislav Lenič. Življenjepis iz zapora. Leta 2003 je na Dunaju izšla njena obsežna knjiga Das zerrissene Volk. Slowenien 1941-1946, ki smo jo lansko leto dobili tudi v slovenskem prevodu pod naslovom Razdvojeni narod. (dalje na sir. 13) “Kdaj ti spomini oblede, kdaj želje v nas zaspe” (NADALJEVANJE s str. 11) Ko so nam leta 1942 bombe porušile dom, smo se najprej zatekli v Jelovec k maminim staršem, malo pozneje pa smo šli v pred vojno zgrajeno hišo maminega brata Ivana. Tu smo imeli mnogo nezaželenih “gostov”. Spominjam se jarkov za hišo (sanitarnih) in mule, ki so bile v čredi privezane h kozolcu. Spominjam se tudi, kako smo otroci pobirali “čike” pod mizo in jih zbirali za ata. Veliko nas je bilo v kuhinji in vojakov se nismo bali. Ata je znal tudi češko; pogovarjal se je z nekaterimi. To so morali biti nemški mobiliziranci. Med našimi sostanovalci so bili tudi partizani. Pravzaprav je morala biti naša hiša kake vrste partizanski stan, ker je dolgo najboljše prostore zavze stric Lojze s svojo družino. Stric Lojze je bil atov starejši brat, že pred vojno poklicni vojak, ki se je med vojno priključil partizanom. Pozneje je postal major. I Družino smo klicali “Kapetanovi”. Zavidali smo jih, ker so zavzeli najboljše prostore v hiši in jedli dosti bolje kot mi. Teta Cveta in sestrični Zoranka in Radmila sta nabrali dosti živeža za svojo družino v bližnji in daljni okolici. Ljudje so j jim dali kar so imeli, ker so se jih bali. Bali smo se jih tudi mi. Tu ni bilo družinskih odnosov. Stric Lojze je bil tisti, ki je po odhodu ata v begunstvo mami zapretil, da se mora ata vrniti ali pa do nas dal pokončati. To je stric, ki mu je mama odpustila in šla po vojni na njegov pogreb s teto Anico. Bili sta edini z rožnim vencem v roki na tem komunističnem obredu. Teta Anica je bila žena atovega najmlajšega brata Ivana. Ivan je bil muzikant, ki je pred vojno igral za zabave v Zagrebu. Zaljubil se je doma v Anico in ljubezen je j premagala. Poročil se je 1 in ostal v Sodražici. Tu i je hitro ustanovil gasilsko godbo mladih fantičev. Ata je pripovedoval, kako je stric tik pred vojno to mladino peljal na tekmovanje v Ljubljano in so želi prvo nagrado. Igrali so kanadsko himno. Dokler ni bila naša hiša podrta, smo bili z njegovo družino kot ena družina; bili smo skoro sosedje. S sinom Bogdanom smo bili vedno skupaj. Ko je bil star tri leta, je rekel, da bo poročil mojo starejšo sestro Rezko. Njegov bratec Ladko je umrl ob letu starosti. Zelo so bili vsi žalostni. Žalostni so bili tudi, ko je bil stric Ivan mobiliziran v partizane. Malo se spominjam grozne žalosti, ko je bil mrtev pripeljan domov. Ko sva z Bogdanom zadnjič stala ob grobu, mi je povedal, da je neodvisnosti zvedel, da so ga partizani sami ustrelili, skupaj s pesnikom Kajuhom, ker so slutili, da imata namen pobegniti. Niso jima zaupali. Posledice vojne in očetovega begunstva, ki mi daje najbolj otožne spomine, pa je moj odhod v Jelovec. Stara sem morala biti kake štiri leta, ko so me vzeli mamini starši. Baje so me vzeli bolj za tolažbo in, da bi razbremenili mamo, ki se je sama mučila s štirimi otroci in kmetijo. Tolažbo so rabili, ker so jim partizani spraznili dom in hlev, zraven pa odpeljali mamino najmlajšo sestro Ivano v gozd. Pozneje nam je pripovedovala, da so morale dekleta kuhati in nositi njihovo robo. Jelovec je mala vasica (11 hiš), dva kilometra zahodno od Sodražice. Tu sem se hitro popolnoma vživela. Starega očeta sem imela zelo rada. Vse sem ga lahko nagovorila. (Mogoče ste brali, kako sva delala moje prve smuči?) Stare mame se pa zelo malo spomnim. Umrla je od srčne kapi, stara kakih 62 let. Mama je rekla, da jo je gotovo prizadelo, ker so partizani odvlekli tudi Ivano. V begunstvu sta bila tudi oba sina. Stara mati so že mesece kazali, da nekaj ni v redu. Končno sta se vrnila Ivana iz gozda in tudi France s Koroške. Mati je še vedno čakala Ivana, toda umrla je preje (1945). O smrti stare mame se spominjam samo, kako smo otroci v mraku in zvečer letali po Jelovcu in se igrali; odrasli so čuli pri stari mami, ko je ležala na parah. Najstarejši stric France in malo mlajši Ivan sta šla v begunstvo z mojim atom. Oba sta šla na Koroškem takoj na kraj, kjer so naši rodovi že dolgo imeli svojo kroš-njarsko postajo v okolici Beljaka. Vedno so se pogovarjali o Štaubarjevi družini, kjer so imeli stanovanje. Med Sodražico in Jelovcem je mali hribček Pesek. Tu je ob poti stala kapelica, posvečena Materi božji. Tu smo molili sosedje iz Jelovške in sodraške strani; tudi mama, Pavli, Rada in Tone so prihajali iz sodraške strani. Spominjam se, kako luštno je bilo po molitvah, ko smo se otroci skrivali in podili okrog kapelice. Zdrznem se, ko pomislim, da sem takrat svoji sestre zgražalno klicala “šedrške psoglave”. Mi smo bili pa "Jelovške breze”! Z leti bivanja v Jelovcu mi matična družina ni nič več pomenila. Kapelica pa, ki je dala domačinom toliko utehe, je zmagovalno novo vlado zelo bodla v oči. V bližini vrha, na strani kapelice, so začeli kopati pesek. Kopali so tudi ob poti pred kapelico. Kmalu so ga toliko “rabili”, da je bila kapelica spod- kopana in v resni nevarnosti. Jelovčani so Mater božjo rešili in nesli v farno cerkev v Sodražico, kjer se še. vedno časti maja meseca. Mama nam je večkrat pripovedovala, kako veselo je bilo pred vojno v Jelovcu. Mladi ljudje so imeli svoj tamburaški zbor, podoknic je bilo na pretek. Po vojni se dobro spominjam, kako sta žalostno brenkala le še Bregarjev France (Cvar) in Jernejcov Drago (Košir). Oba sta bila naša soseda v Jelovcu. Bregarjev France je kmalu podlegel pijači, Drago, prijatelj, velik kulturnik in znani rezbar, še živi in sedaj bolehen pri 85 letih, je v živo doživel grozote in posledice vojne. Spominjam se, da si Jelovčani po vojni niso zaupali drug drugemu. Stari oče je grdo gledal na Bregarjeve. Sumil je, da ga je teta izdala, da so ga partizani oropali in odpeljali teto Ivano. Oni so simpatizirali s komunisti, le sin Ivan (omenjen v “Vstajenju”) je bil domobranec, ki se ni vrnil s Koroške. Z drugimi je bil mučenec povojnega maščevanja. Drago sam je bil najprej v italijanskem zaporu Gonars. Tu je malo manjkalo, da ni podlegel tifusu. Ko se je na pol živ vrnil domov, so ga mobilizirali partizani. Pri njih je deloval kot bolničar. Po vojni je nekaj časa poskusil delati z novo oblastjo, a je kmalu spoznal, kako krivično je ravnala s premaganimi (nami). Po tem spoznanju se je popolnoma posvetil kulturnemu delu. Pavli se ga spomni kot. reži- „ serja pri Veroniki Dese- niški, pri kateri je imela malo vlogo, jaz se ga najbolj spominjam, kako smo ga z ženo Vero prosili, naj ne meče male hčerke Alenke tako visoko v zrak. Otrok je bil zelo gibčen in sta vedno telovadila. (Z Dragotom sem se na novo spoznala, ko smo obiskovali Slovenijo. Sedaj imamo redne zveze.) Drago je videl razdvojenost na vasi. Hudo mu je bilo za padlimi prijatelji. Med prijatelji ni bilo politike, na obeh straneh je izgubil prijatelje. Vojna je primorala mladeniče v eno ali drugo smer. Svojo umetniško žilico je spoznal še kot otrok in sedaj se je začel vedno bolj posvečati rezbarjenju. Njegovo dleto Je vedno več oblikovalo verske predmete. Veliko cerkva v Sloveniji je opremljenih z njegovimi kipi in oltarji. V veri je globok, študiran. Ob prvem obisku papeža Pavla II. v Slovenijo je s svojim die-, tom izoblikoval velik rož' ni venec in nesel na ol' tar pri slovesni sv. maši- Za vaščane je opuS njegovega prizadevanja za spravo kapelica, sredi va-si, ki jo je končal leta 1997. Pri postavljanj11 mu Je pomagal moj bra' tranec Jože. Blagoslovlj6' na je bila istega leta' Sliko in lepo zgodb0 smo brali v Družini. Ena njegovih umetn° sti, ki je meni osebn0 pomembna, je delo, kate' | ro je nama z Marjano#1 osebno pokazal v dela^' niči in potem na vide0-V tem sam pripoveduj6 nesmiselnost vojn: VICTIS - GORJE PJ^' MAGANIM. Pomen ^ naslova vedno bolj re^e v moj duh. . t « • i.w i# «*-* " 'M “ (11. del prihodnjič) fotografija iz Dela kaže Mitjo Ribičiča, ko obišče pisarno svojega odvetnika Petra Čeferina v Grosupljem o to ravno 25. maja, na dan torej, ko so nekoč v S|ovenij| in nekdanji SFRJ proslavili rojstni dan Josipa Broza Tita. Novinarjem ni hotel nič povedati. Mitja Ribičič čaka na razplet v zvezi z ovadbo V zadnjem tednu osrednji mediji v Sloveniji, v °likor je mogoče razbrati, bolj malo poročajo o za-v zvezi z Ribičičem. Ovadba Je sedaj pri tožilstvu ^ W še jasno, ali bodo šli naprej z njo ali jo posla-nazaj policiji za dodatno obdelavo. Izgleda, da bre-Ribičiča sam en dokument - drugi so izginili °*- Jih niso še odkrili. Dvomljivo je tudi, da bodo ti-f ' ki so še živi in bili pri takratni Ozni ali naj bi ^J Vedeli o takratnih razmerah in Ribičičevi dejanski v0gi' Pripravljeni o tem pričati na sodišču. Tudi ni ^erJeti, da bo Ribičič sam kdaj hotel po tolikem času aJ več povedati ali priznati, kot je doslej. s k Ribičič v partizanski uniformi. Takrat je bil v v®Jih srednjih dvajsetih letih. Danes jih ima 86. Vib bth.tovaV hti TAMARA GRIESSER- PEČAR (NADALJEVANJE s str. 11) Naj omenimo tudi nekaj razprav, ki jih je napisala v zadnjih letih: Duhovščina med nacizmom, fašizmom in komunizmom (Cerkev na Slovenskem v XX. stoletju, 2002), Pomen “osvobodite" za Katoliško cerkev na Slovenskem (Slovenija v letu 1945, 2001). Procesi proti duhovnikom in redovništvu po maju 1945 (Temna stran meseca, 1998), Rožman, povojna oblast in zavezniki in Rožmanova posredovanja pri okupatorju (Rožmanov simpozij v Rimu, 2001). Marca lani ji je papež Janez Pavel II. kot prvi Slovenki (na predlog Slovenske škofovske konference) podelil odlikovanje Pro Ecclesia et Pontiflce. Dobila ga je za svoje delo, ker se kot zgodovinarka “odlikuje po neodvisnem pogledu na svet in samostojnem znanstvenem profilu. Njene raziskave odražajo objektivnost in pomenijo doprinos k razčiščevanju slovenske polpretekle zgodovine.” Nadškof dr. Franc Rode, ki ji je odličje izročil, je omenil njen pogum pri lotevanju obravnave zgodovinske vloge Cerkve v polpretekli dobi in ideološko neobremenjeno obravnavanje tematike na podlagi zanesljivih in preverjenih virov. Sama je na podelitvi dejala: "Tega priznanja mi niso podelili, ker bi načrtno in pristransko delala za Cerkev, ampak zato, ker menite, da je moje delo objektivno in se vidno razlikuje od dosedanjega, pretežno tendencioznega komunistično-ideološkega zgodovinopisja in njegovih še delujočih ostankov.” Poudarila je tudi odnos režima do Cerkve. “Cerkvi se je v preteklosti delala krivica. Komunistično zgodovinopisje je zgodovino podrejalo komunistični politiki, za katero je bila Cerkev največji sovražnik. Cerkev je hotela diskreditirati, zato je desetletja hudo ponarejala dejansko stanje. Številni cerkveni dostojanstveniki so se morali -boq» »;!:«;) s j sb zagovarjati zaradi lažnji-vih obtožb v montiranih procesih, oblast je ščuvala množice proti Cerkvi, sramotila je duhovnike, tajna politična policija jih je neprestano zasledovala, zasliševala in nekatere od njih prisilila na sramotno sodelovanje.” Prav to je vsebina njene zadnje knjige, ki jo pravkar dobivamo v branje. Z njo razkriva temačno povojno obdobje komunistično-udbovskega preganjanja Cerkve. Vlogo zgodovinarja dr. Griesserjeva opredeljuje z naslednjimi besedami: “Za zgodovinarja obstaja ena sama vse presegajoča smernica: zve- stoba dejstvom, z drugimi besedami, zgodovinska resnica. In resnica je ena in nedeljiva. Ne obstajajo, kot je mnogokrat rečeno, različne zgodovinske resnice. Obstajajo samo raz- lične interpretacije dejanskosti, različni sklepi in različne moralne ocene dejanskega stanja. Za neodvisnega zgodovinarja je odločilen prikaz dejstev, ne glede na to, komu ta prikaz služi in komu škoduje.” Dr. Tamara Griesser-Pečar je bila tudi članica avstrojsko-slovenske zgodovinske komisije, v katero so jo imenovali Avstrijci. Leta 1973 se je poročila z avstrijskim novinarjem dr. Hermannom Alojzijem Griesserjem, ki je bil nazadnje, do upokojitve, glavni urednik severnonemškega regionalnega dnevnega časopisa Deister- und Weseržeitung. Ima dva sinova in živi z možem na Dunaju, potem ko je desetletja živela v Nemčiji - v Diissel-dorfu, Miinchnu in Ha-melnu. DRUŽINA 22. - 29. maja 2005 V Sloveniji vzpostavljen elektronski matični register Trst - V začetku maja so v Sloveniji vzpostavili elektronski matični register, v katerega po novem vpisujejo vsa matična stanja, kot so rojstvo, zakonska zveza in poroka, ter spremembe osebnih stanj državljanov Slovenije. V tem primeru gre za morebitno spremembo osebnega imena, posvojitev, priznanje očetovstva, razvezo, skrbništvo in podobno. Matični register združuje tri matične knjige, torej rojstno in poročno matično knjigo ter matično knjigo umrlih, ki so Jih doslej vodili ločeno in ročno v knjigah, v enojen računalniško voden register. Obenem je v okviru prenovljenega registra stalnega prebivalstva vzpostavljena tudi elektronska evidenca vseh gospodinjstev v Sloveniji. Gre za pomembne novosti pri prizadevanjih za posodobitev in nacionalizacijo javne uprave, za kar si nova vlada zelo prizadeva. Podatki matičnega registra so pomembni za vsakega posameznika, ki na podlagi izpiskov in potrdil iz matičnega registra dokazuje u-pravičenost do pridobitve številnih pravic, ki so vezane na predhodno ugotavljanje njegovega osebnega statusa. M. (Novi glas, 26. V. 2005) 0'i a {/.«cj; iivon pJ«t> Z; Ameriško Domovino ste vedno na tekočem j cfegajanji v Sloveniji in tudi med nami samimi Eye Care Specialists Eye Exams Latest in eye fashion - Contact Lenses We Welcome Your Drs. Prescription 775 E. 185th St. Eye Glasses Cleveland, OH 44119 Repaired Tel.: (216) 531-7933 (34) It's Time for your eye exam! J. F. OPTICAL Znamka V počastitev Zavoda šestdeset let slovenske šole v Italiji sv. Stanislava v Ljubljani Optimistični ob jubileju Trst - V novi seriji poštnih znamk, ki jih izdaja Pošta Slovenije, je tudi znamka o Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani in njegovem ustanovitelju, ljubljanskem škofu Antonu Bonaventuri Jegliču. Izšla je v počastitev 100-letnice tega zavoda. Škof je Zavod sv. Stanislava ustanovil leta 1905, kar je bilo pomembno državotvorno kulturno in versko dejanje. V okviru zavoda je začela delovati prva povsem slovenska gimnazija. Na njej so poučevali profesorji, ki so se uveljavili v širšem slovenskem šolskem in znanstvenem življenju: dr. Anton Breznik, Jakob Šolar, Stane Kregar, Matija Tomc in drugi. Poslanstvo gimnazije je bilo tako vzgojnega značaja kot izobrazba razuma. Na pročelju stavbe je dal ustanovitelj škof Anton Bonaventura Jeglič zapisati: Prva matura leta 1913 je bila zgodovinska, saj so jo dijaki prvič opravljali v slovenskem jezniku. Med prvo svetovno vojno je bila v zavodu bolnišnica, leta 1941 ga je zasedla nemška vojska, po drugi svetovni vojni pa je prostore zavoda za- V blag spomin 4. obletnice smrti mojega nepozabljenega moža in prijatelja Martin Simčič ki me je za vedno zapustil 14. junija 2001. Štiri leta že počivaš v kapeli Zadnje večerje. Najin dom prazen je, jaz vedno bolj pogrešam Te. Počivaj v miru! Žalujoča žena Matilda; sestri: Rezka in Milena Simčič, v Sloveniji; nečaki in nečakinje v Canadi, Argentini in Sloveniji ter drugi sorodniki in prijatelji. sedla jugoslovanska armada. Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 je prva demokratično izvoljena o-blast zavod vrnila pravemu lastniku, ljubljanski nadškofiji. Z odlokom tedanjega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja je Zavod sv. Stanislava ponovno začel delovati leta 1992. Največja enota v njem je Škofijska gimnazija, na kateri se vsako leto izobražuje 670 fantov in deklet. Od ponovnega odprtja gimnazije je maturo v njej opravilo že 1224 maturantov. Zavod sv. Stanislava je mnogo prispeval k ugledu, razvoju in uveljavljanju slovenskega jezika, skrbel za dobro organizacijo učno-vzgojnega procesa in tudi na druge načine obogatil slovenski kulturni prostor. M. Novi glas, Trst, 26. maja Seznanjajte naše bralce z aktivnostmi • vaših društev! Prijatel’s Pharmacy St. Clair & E. 68 St. 361-4212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ’ ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO - AID FOR THE AGED PRESCIPTIONS Joseph L. FORTUNA POGREBNI ZAVOD : 5316 Fleet Ave. Cleveland, Ohio Tel. 216-641-0046 Moderni pogrebni zavod. Ambulanca na razpolago podnevi in ponoči. CENE NIZKE PO VAŠI ŽELJI! Trst - Slovenska šola v Italiji je stara šestdeset let, približno toliko kot aktivno človekovo življenje. Zato so jo njeni organizatorji skupaj z učenci, dijaki in učitelji poskušali 21. maja z jubilejnim slavjem postaviti v križišče med včerajšnjim, današnjem in jutrišnjem življenjem slovenske manjšine v Italiji. Poročevalec, ki je ves dan spremljal vrsto prireditev z naslovom Šestdeset mladih podob, ki jih je pripravila mreža šol iz vseh treh obmejnih pokrajin, se je znašel v zadregi, ker ni mogel intenzivno spremljati in e-nako vrednotiti posameznih nastopov, vendar so ga različne razstave prepričale, da ostaja zamejska slovenska šola živ organizem s številnimi potenciali. Pokroviteljstvo predsednikov Italije in Slovenije Carla Azeglia Ciampija in Janeza Drnovška je dalo jubilejni prireditvi poseben pomen in hkrati zaupanje v podporo obeh držav nadaljnjemu razvoju slovenskih šol od Milj do Trbiža. Zato smo po bolečem zapiranju nekaterih šol zaradi zmanjšanega števila učencev z optimizmom pri rasti dvojezičnega šol- V Blag Spomin našega ljubega moža, ata in stari ata Stane ŽNIDARŠIČ 13. junij 2003 Že druga pomlad je prešla, na vrtu češnje, jabolka cvete, trava je zelena. A Tebe, dragi, več med nami ni. Spomin na Tebe je boleč. Dragi, počivaj v Božjem miru! Tvoja žalujoča žena Marija sinova Stanley z ženo Lori in Henry z ženo Patricia vnuki in vnukinji: Stan, Anton, Nick, Melissa, Jessica sorodniki v Sloveniji skega središča v Špetru Slovenov upali, da se bodo odprla vrata kakšne nove slovenske šole. Nanjo kar odločno trkajo v Trebčah med Opčinami in Bazovico. Številni nagovori udeležencem prireditve ob jubileju so izveneli kar optimistično. Predsednik pripravljalnega odbora za proslavljanje Boris Pangerc je dejal, da “kljub vsem vzponom in padcem ter trenutkom malodušja šolska vrata trdno stojijo in se odpirajo iz preteklosti v sedanjost in prihodnost”. Načelnica deželnega u-rada za slovenske šole Lučka Barei je ugotovila, da mora “slovenska šola ob varovanju narodnih korenin krepiti samozavest in utrjevati sožitje in prijateljstvo z večinskim narodom”. Za deželnega odbornika za šolstvo Roberta Anto-naza je pomembno, da se v slovenške šole vpisujejo tudi italijanski dijaki, saj bi se morala italijanska skupnost učiti tudi slovenščine, potem ko so se Slovenci toliko časa učili italijanščine. Za odposlanca Janeza Drnovška Iztoka Simonitija je pomembno, da se učitelji zavedajo, da morajo oblikovati identiteto učencev za sobivanje z drugačnimi. Minister za šolstvo Milan Zver je zadovoljen, da je slovenska šola v Italiji po vojni izoblikovala osebnosti, ki veliko pomenijo tako v Italiji kakor v Sloveniji. Italijanska država doslej ni veliko storila za slovenske šole. Vrata jim je med vojno odprlo narodnoosvobodilno gibanje, v tržaški in goriški pokrajini pa jih je uzakonila zavezniška vojaška u-prava jeseni leta 1945, jim zagotovila prve knjige in jih postavila v enakovreden položaj z italijanskimi šolami. Potlej je slovensko šolstvo plulo po razburkanem morju, ki se še danes ni umirilo. Mreža šol je dovolj reprezentativna in ustreza potrebam manjšine, saj vzgaja dijake tako za različne poklice kakor tudi za univerzitetni študij. Osip dijakov na posameznih šolah pa Je povezan z neugodnim demografskim stanjem v slovenski skupnosti. Lojze Kante Delo, 23. V. 2005 Dimitrij Rupel v Kanadi Ottawa, Kanada - Slovenski zunanji minister in predsednik Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) Dimitrij Rupel je na začetku obiska v Kanadi na zunanjem ministrstvu predaval o vlogi OVSE-ja pri pre' seganju delitev v Evropi- O dvostranskem sodelovanju med državama i11 drugih aktualnih zadevah se Je pogovarjal s kanadskim kolegom Pierrom Pettigrewom, predstavniki senata in predsednikom poslanske zbornice Pe' trom Millikenom. STA Delo. 19. V. 2004 O Časnik The Slovenian Times Med časniki, ki jih Je mogoče dobiti v Ljubija111’ je štirinajstdenvik v an gleščini The Slovenil Times. Publikacija je 113 menjena tistim tujcem-ki iz enih ali drugih ra zlogov (mdr. študija, za poslitve) prebivajo d J časa v Sloveniji. Časnik obravnava slovenske za deve. Sredi maja se J® kakih dvesto takih tujce zbralo na Fužinskem -E*' snik obJa' ... W- X— ^ širni intervjuji z neka*4* Ur- ^ du za prvi piknik pat”. Ljubljanski časr Nedelo je 22. maja vil članek (str. 18) s mi teh. V hvaležen spoti1*11 ob 18. obletnici smrt’ drage IDE LEBEN Umrla 14. junija 1^ Naj Ti Bog poplača Tvojo dobroto! Počivaj v miru! Hvaležna prijateljica P dr. VENDELIN ŠPENDOV LEMONTSKI ODMEVI Katoliški svet, pravza- prav vesoljni svet, je aprila 2005, doživljal velike in važne dogodke: smrt in pogreb dolgolet-nega in priljubljenega pa-Peža Janeza Pavla II., nato pa konklave in izvolitev novega papeža, kardinala Jožefa Ratzin-gerja - Benedikta XVI. Češki skladatelj Jan Skroup je zložil skladbo, k* Je primerna za to priliko: V prestol slave vekovi-k / zemlje ljudstva se °zrite! / Ko na svetu vse razpada, /neminljivo eden vlada. / Knez miru izmed vladarjev, / oče blag in ljubezniv, / trden v sili vseh viharjev, / temelj Cerkve in nezrušljiv. V Juniju smo že v še-stem mesecu leta 2005, v mesecu, ki Je posvečen Jezusovemu Srcu, s slovesnim praznikom v pe-tek. 3. junija, zato v na-^ cerkvi pred podobo ^ožjega Srca, molimo in ^esto prižigamo zaproše-ne lučke: Poznam srce premilo, / srce najžlahtnejše. / ki vedno nas ljubilo / je najgorečnejše. / To je Srce presveto / prijatla Jezusa, ljubezni večne vneto. / Srce je Kristusa. Presvetemu Srcu in brezmadežnemu Srcu Marije priporočamo vse, ki so pred 60 leti podlegli nasilni smrti. Bog jih sprejmi v večni Mir in večno Luč. Dan po prazniku Srca Jezusovega, 4. junija. Je posvečena Marijinemu Brezmadežnemu Srcu. Praznik sv. apostolov Petra in Pavla bo v sredo, 29. junija: Sveti Peter, živa skala, / Cerkev bo na tebi stala, / nepremagljiva vekomaj. / Čisto ti učiš resnico, / ključe imaš in pravico, / da odpiraš sveti raj. Na praznik sv. Petra in Pavla v Sloveniji posvečujejo novomašnike. Molili bomo za njihovo stanovitnost in svetost, pa tudi za nove poklice, števila letošnjih novoma-šnikov še ne vemo. 29. junija je tudi rojstni dan svetniškega škofa Friderika Baraga - leta 1797. Clevelandska podružnica Baragove zveze se že živahno pripravlja na “Baragove dneve 2005”. Pričakujejo lepo udeležbo, zlasti ker bo slavje zopet na Labor Day Weekend, prvi konec tedna v septembru, v obeh slovenskih clevelandskih cerkvah sv. Vida in Marije Vnebovzete. Banket in sestanek “Baragove zveze" bo, kakor je predvideno, v novi dvorani pri Mariji Vnebovzeti. Rojstni dan obhajata p. Bernardin Sušnik (19. junij 1935) in p. Blaž Chemazar (23. junij 1928). Umrli v maju: p. Benedikt Hoge (17. jun. 1983); p. Edvard Gabre-nja (18. jun. 1972); p. Alfonz Ferenc (23. jun. 1954). Naj jim sveti večna Luč! Enoletna naročnina na Ave Maria je $20, izven ZDA pa $25. Naslov za naročitev: Avč Maria Printery, 14246 Main Street, P. O. Box 608, Lemont, IL 60439-0608. V aprilu sta dr. Darko Friš in njegova žena dr. Mateja Friš, oba profesorja na univerzi v Mariboru, nekaj dni preživela pri nas, ko sta zbirala in raziskovala gradivo za zgodovino slovenskih frančiškanov “Kustodije sv. Križa” v Ameriki. Precej gradiva sta že zbrala. Ko bo vse zbrano, bo dr. Darko uredil in izdal v posebni zgodovinski knjigi. Do sedaj so bili objavljeni samo delci zgodovine kustodije-komi-sariata. Dr. Frišu smo hvaležni za vso skrb in delo. Msgr. Anton Kovačič, STD, ki že nad 50 let živi in deluje v škofiji Charlotte, NC, je po rodu z Bizeljskega v Sloveniji. Kot bivši župnik uživa pokoj, pa.še rad pomaga sobratom duhovnikom po župnijah. G. Vlado Leskovar, župnik Kovačičeve rojstne župnije, Bizeljsko, ki je prišel na obisk sorodnikov, ga je pripeljal v Lemont. Žal se jima je mudilo, zlasti Fr. Kovačiču, in se g. Vlado ni mogel dalje časa zadržati med nami. Poleg božiča je v tej deželi za družine največji praznik Materinski dan, letos 8. maja. Kjer je vpeljana slovenska šola, so ta dan posebne proslave materam na čast.- Tudi učenci lemontske sobotne slovenske šole so se z učiteljicami pridno pripravljali na to slavje. Najprej so sodelovali pri sv. maši z branjem in petjem, nato pa so v dvorani Kulturnega centra priredili prisrčno proslavo svojim mamicam in starim mamam: s petjem, recitacijami in plesi. Čestitke otrokom in njihovim učiteljicam za lepo prireditev. S tem je bilo tudi zaključeno šolsko leto 2004/05 za “Slovensko sobotno šolo”. Upamo, da bodo nadaljevali v jeseni, medtem pa kaj slovenskega brali. Šmarnična pobožnost je slovenska tradicija in posebnost, tudi v Lemon-tu. To leto je šmarnično pobožnost zopet vodil p. Bernardin Sušnik. Po želji rajnega papeža Janeza Pavla II., je letos do oktobra še “leto evharistije”, zato si je pater to izbral za uvodno šmarnično premišljevanje. Šmarnice v gozdičku pri groti se zaradi mr-(DAUE na str. 16) National President Rudy Krašovec presents a special gift from KSKJ to guest speaker, Slovenian Consul General Alenka Suhadolnik, at the KSKJ National Board of Directors dinner meeting March 31. President Krašovec said that KSKJ had a proud history of helping Slovenians, and that he looked forward to a continued close relationship with the Republic of Slovenia. (photo by Phil Hrvatin) KSKJ plays host to Slovenian Consul General by Allan Kath KSKJ Membership and Communication Manager Alenka Suhadolnik, the Consul General from the Republic of Slovenia, expressed continued appreciation and respect for KSKJ’s 111 years of dedicated service duijng her talk on March 31 at a KSKJ National Board of Directors dinner meeting held at the Slovenian Cultural Center in Lemont, 111. The meeting honored retired KSKJ Board members and recognized the nearly 130 volunteer lodge leaders from Illinois. KSKJ also presented a special meritorious award to the Slovenian Cultural Center, which is celebrating its 1 Oth anniversary. Ms. Suhadolnik, headquartered in New York City, expressed the positive aspects of the relatively newly formed Republic of Slovenia. In the country’s brief 13 years of existence, Slovenia has become a member of NATO and the European Union. Slovenia, she said, continues to prosper, and that is due to the dedication and resilienc of its people. She congratulat-. ed the Slovenian Cultural Center on its 10th anniversary celebration and lauded KSKJ for its years of service to immigrant Slovenians. KSKJ Cultural Grants nearing $20,000 The KSKJ Cultural Grant Program has reached out and helped more than 25 different Slovenian projects in a nine-state area since its inception in 1998. The Cultural Grant Program was established by the American Slovenian Catholic Union (KSKJ) Board of Directors as a means to benefit member lodges and other Slovenian groups who wished to enhance and enrich the Slovenian heritage and history. Since its inception, nearly $20,000 has been earmarked for the Program. The current director of the Cultural Grant Program is Julie Schneller, who is a member of the KSKJ National Board of Directors from Shawnee, Kansas. Recipients of the cultural grants have been: Holy Family Catholic Church, Kansas City, Kansas > Slovenian Cultural Garden Association, Cleveland > St. Vitus Catholic Church, Cleveland > American Slovenian Radio in Pittsburgh > Slovenian Cultural Center, Lemont, III. > The Valvazor Octet Concert sponsored by Lodge #114 in Harrisburg, Pa. > Willard (Wis.) Historical Society > Todd Bracik, Indianapolis, Ind., for a Slovenian art exhibit > The Singing Slovenes of Duluth, Minn. > St. Joseph Catholic Church, Joliet, 111. > St. Mary’s Slovenian Library & Genealogy Center, Pueblo, Colo. > Strawberry Hill Museum. Kansas City, Kan. > Uspeh Chorus, Milwaukee > Ribniški Octet, sponsored by Lodge #148 in Orange, Conn. > St. Vitus Slovenian Language School, Cleveland > St. Vitus Youth Choir, Cleveland > Ivan Karoscc Ensemble, sponsored by Steeltor Pa., lodges > Veda Zuponcic piano recital, sponsored by Slovenian Arts Council, Wisconsin > Auxiliary bishop of Cleveland, A. Edward Pevec, honored, sponsored by St. Vitus #25, Cleveland > Slovenian Women’s Union Heritage Museum, Joliet, 111. 'P International Folk Festival, Cleveland. wmmmKmmmmmm Misijonska srečanja in pomenki 1572. Zadnji dan maja je bil Marijin praznik “obiskanje Device Marije”. Po Lukovem evangeliju je Marija obiskala svojo sorodnico Elizabeto, da bi ji pomagala. Koga naj bi mi na Gospodovo priprošnjo obiskali? Morda bolnega prijatelja, ki ga že dolgo nismo videli, ali pa osamljenega soseda, ki bi bil neskončno vesel našega obiska. Gospod, daj mi srce, da Ti bo danes reklo “da”. Naredi me podobnega Mariji, da bom storil vse, kar mi boš rekel. Daj, da se bom tudi jaz veselil, ko bom storil kaj dobrega. Od srca do srca iz misijonskega sveta V zadnjem času se je oglasilo več misijonarjev. Misijonarka s. Polonca Švigelj iz Senegala: “Dragi misijonski prijatelji. Ne, nisem pozabila na vas. Čeprav bo ta pošta prišla nekoliko pozneje. V svetih dneh velikonočnih skrivnosti sem bila še posebej z vami v molitvi in spominu. Naj vas zarja velikonočnega jutra prevzame v vsej svoji veličini in vam prinese novo upanje za vsak nov dan življenja.” Misijonar Janez Krmelj iz Ranomene piše: “Dragi misijonski prijatelji. Pogosto se me spominjate z darovi in voščili, ki jih namenjate za misijone. Bog vam povrni vsem z duhovnimi darovi. Tu smo zadnje čase utrpeli hudo neurje in na 44 km dolgem cestnem odseku sta dva mosta močno poškodovana, torej odnesena je zemlja, kjer se zapelje na naš most. Na sedmih mestih so hudi zemeljski plazovi napravili preeej škode, uničenega je precej pošfeva. Ko sem šel v februarju, da dobim prevoz za duhovne vaje, sem pešačil celih 13 ur in prišel do misijonarja Klemena ob 10. uri zvečer. Najtežje pa je bilo prebresti globoko vodo. Na nekaj sto metrih je voda segala do prsi in bi me skoraj odnesla. Dobro, da sem imel za spremljevalca domačina, ne bi se bil upal sam. Dobra priprava za duhovne vaje! Spoštovani in dragi prijatelji misijonov: Hvala vam za i_ vse molitve in za vso materialno pomoč. Pa drugič še kaj.” Misijonar p. Pepi Lebreht iz kraja Notitingou v afriškem Beninu je poslal pismo ge. Ferjanovi, ki ga hrani ona. Opisuje svoje aktivnosti od februarja skozi veliko noč. Zaključuje: “Še enkrat Vam in vsem Slovencem in drugim, ki so z Vami, voščim globinskega veselja polno veliko noč. Veselimo se svoje vere, Cerkve in pripadnosti Vstalemu Gospodu. Ostajajmo eno v misli, besedi in molitvi. Mir in vse dobro Vam in vsem Vašim bližnjim in sodelavcem.” Težke preizkušnje bolezni tarejo največkrat starejše, preizkušane, večkrat pa tudi mlajšim ne prizanešajo. Kajti trpljenje je del našega življenja, in posvečenja. Nekaj naših prijateljev in misijonskih dobrotnikov prosi, da se jih spo-I mnimo v molitvi. Nekaj dobrotnikov čaka na operacijo, tudi ti prosijo, da jih priporočamo nebeški Materi Mariji. Sledi pesem, ki jo je napisala sr. Polona Švigelj: Trpljenje - kje je tvoj smisel? Smrt - kje je tvoja moč? Življenje, kje je tvoja lepota? Trpljenje je pot, ki jo moramo prehoditi. Smrt je trenutek, ki nas vodi v večnost. Življenje nam je dano, da ga darujemo! Preko vsega Križa sije v ta svet - zarja vstajenja in odrešenje. Odprimo srca za Njegovo Luč! Dar: NN iz Kalifornije: $400 za vzdrževanje bogoslovca. Od tega dobrotnika bo letos zopet posvečen bogoslovec iz mariborskega semenišča, že šesti po vrsti. Dragi dobrotnik, naj Ti božji Misijonar stotero povrne in blagoslavlja Tvojo številno družino - za vsakega otroka eden bogoslovec. Vsem vam, ki berete ta članek, naj vam prinese novo upanje in veselje za vsak nov dan življenja. Soi^ja Ferjan 79 Lunness Rd. Toronto, Ont M8W 4M7 Canada Misijonar LOJZE LETONJA CM Pismo iz Kijeva, Ukrajina: Dobili smo središče Na praznik, ko vesoljna Cerkev praznuje Jezusov vnebohod, smo se sobra-tje lazaristov province sv. Cirila in Metoda veselili v Kijevu. Imeli smo se ob čem veseliti! To je bil dan blagoslova hiše, ki pomeni naše središče, to je naša materna hiša ali lahko rečemo tudi očetov dom. Naj povem, da smo člani province lazaristov sv. Cirila in Metoda združeni iz sedaj aktualnih štirih dežel: Ukrajine, Belorusije, Rusije in Litve. Naša provinca je bila ustanovljena pred štirimi leti in takrat je bilo izbrano tudi središče v Kijevu v Ukrajini. Predstojnik Pavel Roche iz Irske si je prizadeval, da bi imeli dom, kjer bo uprava, stanovanja za bogoslovce in tudi prostor za sobrate, ki bodo prihajali v center. Na praznovanje blagoslovitve novega doma smo prišli torej sobratje iz vseh delov obširne province. Navzoči so bili dobrotniki iz raznih delov sveta, vodstvo krajevne Cerkve, predstavnik Vatikana v Ukrajini nuncij Ivan Jurkovič, vrhovni predstavnik lazaristov Gregorij Gay in predstavniki iz provinc, od koder izhajcuno sobratje. Iz Slovenije je prišel Alojz Gajšek s spremstvom sobratov. Bile so tudi Marijine sestre iz Slovenije, ki so ravno odprle novo postojanko v Kijevu in bodo stregle najbolj ubogim, ki jih v tem velikem mestu ne manjka. Prišle so tudi sestre usmiljenke, ki že delujejo v raznih krajih v Ukrajini, veliko drugih duhovnikov in pravoslavni prijatelji. Bilo nas je presenetljivo veliko. Po vsem, kar je bilo rečeno in pokazano. moremo reči, da se začenja pomembno delo. Zbrali smo se v kapeli blagrov, jo najprej blagoslovili, nato pa šli na dvorišče, kjer je bilo somaševanje. Pridigal je nadškof Jurkovič v lepi ruščini. Poudaril je, kako smo lazaristi, ki sedaj odpiramo nov center na tem področju, pravzaprav dar božje milosti za mesto, deželo, ljudi, med katerimi bomo delovali. Posebej nas je spomnil na našo glavno poklicno dolžnost: oznanjati evangelij ubogim. Nadaljeval je v angleščini in s tem povzdignil angleško govoreče dobrotnike. Sklenil pa je v slovenščini, ko se je nam, peščici Slovencev, zahvalil za naše delo v deželah nekdanjega komunističnega režima. Zares je nekaj lepega slišati daleč od domovine v večmilijonskem mestu, iz ust predstavnika Vatikana besede pohvale in spodbude za delo v božjem kraljestvu. Gotovo je bila ta spodbuda posebej dobrodošla za Marijine sestre ob začetku delovanja v Kijevu. Po maši smo se zadržali ob pogostitvi gostitelja in njegovih sobratov v prijetnem pogovoru in sklepanju novih znanstev ter obujanju starih. Mi smo se začeli vračati na svoje oddaljene domove z zavestjo, da smo potrebni vsak dan na kraju, kamor nas je poklical Gospod. Ob lepem doživetju in spod- V blag in ljubeč spomin naših staršev Amalija in Konrad Peklar 33. obletnica 3. obletnica Umrla 28. januarja 1972 Umrl 14. junya 2002 Ura slovesa je davno odbila, težke ločitve spomin se budi ljubezen do vaju še vedno je živa, v našem življenju kot lučka gori. V miru božjem zdaj počivajta, draga, nepozabna nam; v nebesih rajsko srečo uživajta do snidenja na vekomaj. Žalujoči: Konrad - sin Cvetka, Veronika in Barbi - hčerke z družinami budah smo še bolj prepričani, da je Gospod z nami, in vsi ljudje dobre volje. Prepričani tudi, da nas vsi vi podpirate po svojih močeh. Bog vam obilno povrni. družina 22. - 29. maja 2005 LEMONT... (NADALJEVANJE s str. 15) zlih dni v začetku maja kar niso mogle razcveteti Drevesa so lepo ozelenela, sadna drevesa so vz-cvetala, za nežne šmarnice pa menda še ni bilo dovolj toplote. Kakor je druga nedelj3 maja posvečena materam, je tretja nedelja junij3 posvečena očetom, “Fa' ther’s Day”. S tem dnem se v Lemontu prične vsakoletna romarska sezona. Tokrat k Marije Pomagaj poromajo člani društva Prekmurje z družinami Pri sv.' maši in pri litanijah molimo z njimi za žive in rajne očete. Naročnikom zahvala za redno poravnavanje n3' ročnine. Trenutno so le redki v zaostanku, ^al nam je, da mnogi mor3' te dolgo čakati na dostavo. Mi oddamo na po^t0 dovolj zgodaj, da bi lab' ko vsi dobili do prvega v mesecu. Bog pomagaj! Kakor veste, vsak me see darujemo za žive ^ rajne naročnike sv. 1X13 šo. Za darove za sV' maše se zlasti zahvaljue jo misijonarji, kajti ^ 0' sv. maš ne moremo praviti tu, jih pošlje,I,0 njim in s tem tako da rovalci kakor mi sledil110 božjemu klicu: “pojdb in učite vse narode” di to je oblika p0111' ^ misijonom, ki Je ne I? zanemariti. Bog vas v ohrani in blagoslavljaj- Skupina rojakov iz ^ stralije, iz Melbourna-jim je bil nekaj let l^® Ijenski duhovnik p- .j tod Ogorevc, naš predstojnik in vodja ^ venskega verskega sre šča v Lemontu”, je i13^ vedala obisk. Poleg ( monta bi si radi ogleC* v nekatere znamenitosti ^ ZDA in v Kanadi. stvo Je prevzel p-Razkazal jim bo tudi j ragovo deželo, kjer bodo poklonili svetnj3 ^: mu škofu s sv. nia^o njegovi katedrali v I quettu, Michigan, 1° J lili za njegovo beatific3 j AVE JUNIJ 20' TU- 10*