flSSewr-' IMMIIil^;)^^ « ^vu * «fr^fe im liba)« vsak j^ued daily Bawroi _Rundan and HoMft ................ ieto-yea* PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradnlikl in upravnlâkt prostori: >607 South Lawndal« Ava. Office of Publication: 1687 South Lawndalo Ava Telephone, Rockwall 4004 Cena lista |a 00.00 January 1«. UN, at tba poat-etttoa the Act of ConfTMa af Moreta «. 1ST«. CHICAGO. ILL.. TOREK. 30. JUNIJA (JUNE 30). 1942 Subocrtption 00 00 Yearly STEV.—NUMBER 121 Acceptance for mailing at special rate pottage provided for in section 1103, Act of Oct I. 1017, authorised on June 4, 1010. amer1 vojakov dospelo v Egipt v; Angleži se umaknili iz Matruha, važnega pri-staniščnega mesta. Novozelandske čete se pridružile britskim v bitki proti osižču. Moskva poroča» da so Nemci izgirfbili 284 bombnikov v spopadih z ruskimi letalci. Kitajci i potopili dve japonski bojni ladji* Nemško prist&nisčno mesto Bremen v razvalinah London. 30. jun.—Več tisoč ningrada je obkrožena in preti ameriških vojakov in ogromne ji uničenje, količine bojne opreme je dospe- Poročilo dostavlja, da so Nem-lo v Egipt na pomoč britski ar- ci ujeli 32,759 ruskih vojakov v madi, ki skuša rešiti Aleksan- operacijah na ukrajinski fronti, drijo, glavno mornarično bazo, Nemške in rumunske čete so o-pred padcem, se glase poročila kupirale več utrjenih višin nad iz Kaira. Z vojaki vred so do- Sevastopolom in pognale Ruse speli v Egipt tudi ameriški le- v beg v enem sektorju, ki pa ga talci, ki zdaj bombardirajo osišč- poročilo ne omenja ne vojaške koncentracije. Vest iz Kaira, objavljena sinoči, pravi, da so se britske čete umaknile iz Matruha, zadnjega važnega egiptskega pristaniščne-ga mesta zapadno od Aleksan-drije, brez boja. Vest dostavlja, da so srdite bitke zadivjale na široki fronti vzhodno od Matruha. Angleži so s^ morali umakniti pod silnim pritiskom oklopnih in motornih osiščnih enot, katerim poveljuje feldmaršal Erwin Rommel. Doznava se, da so formirali novo bojno črto, že tretjo od padca Tobruka, pri El Dabu. To mesto je oddaljeno samo 80 milj od Aleksandrije. Oddelki novozelandske ekspe-dicijske armade op bili zagnani v bitko, da ojačijo britski odpor in ustavijo prodiranje osiščne oborožene sile proti Aleksandriji. Kairo, Egipt. 29. jun.—Bitka a posek '^glßÜi Je "zadivjala med osiščnimi in britskim ičeta-mi v puščavi na južnozapadni strani Matruha, strategičnega mesta. Nemški feldmaršal Erwin Rommel Je vrgel nove oklopne in motorne divizije v boj, da zlomi odpor britske oborožene sile. Bitka je zavzela značaj dvoboja med tanki in težkimi topovi. Rommel je zagnal tri oklopne divizije v boj proti osmi britski armadi. Uradno britako poročilo pravi, da je glavno pogorišče bitke ozemlje 115 milj znotraj Egipta in 165 milj od Aleksandrije, mornarične baze. Veliki ameriški bombniki tipa B-24 Liberator so udeleženi v operacijah proti oeiščnim kolonam. Ti so izvršili že več na P«dov na Tobruk in Bengazi Bombe, Id so jih vrgli, so povzročile veliko škodo. Moekva. 29. jun.—Kursk, stra-kgično mesto ob železniški pro-Ki ki spaja Moekvo s Krimskim polotokom, je postalo novo boječe, ko ao Nemci začeli ofenzivo. Kursk je glavno mesto province istega imena, ki meji n* Ukrajino. Mesto, ki je imelo prod izbruhom vojne med Nemčijo in Rusijo 100,000 prebival <*v. leži ob črti Stallno-Harkov-Moskva. V Kursku so tovarne umetnega kavčuka in orožja. | Bitke pri Sevaatopolu, aovjet-»ki mornar ični bazi na Krimu Črnem morju, se nadaljujejo V" zmanjšano srditostjo Rusko tPoročilo pravi, da ao bili vsi napadi sovražnika odbiti. To ornega, da ao sovjetski letalci uničil v bitki v zraku 384 nemških bombnikov, sami pa ao izgubili ,7' bojnih letal. ' nadna časnikarska agentura 1 'ss pravi, da eo ruski guerilc P"Wli ¿«ex sedem tisoč nemških vojakov v ozadju bojne črte pri •'-ningradu. Sovjetske čete ao r^'kupirele 400 mest ln vael v treh 1«mngradakih distriktih v **dnjih štirih dneh B^lln. 29 jen.—Ena sovjetska •"meda je bila zdrobljena, dve drugi p« deloma zdrobljeni in Čungldng. Kitajska, 29. jun.— Kitajski letalci, katere so izvež-bali ameriški letalci, so v prvi ofenzivi potopili dve japonski bojni ladji na reki Jangtae in prizadjali ogromne izgube sovražniku v napadih na japonske vojaške postojanke v provinci Kiangsi, se glasi uradni komunike. Drugi roji kitajskih letalcev so istočasno bombardirali japonske bojne ladje pri Hankovu. 3ombe so potopile eno bojno' adjo in dva vojaška transports. Vest o uspešnih kitajskih letalskih operacijah je sledila poročilu, da je dva tiaoč japonskih vojakov padlov bitki s Kitajci pri Linhsienu, provinca Honan. Kitajski general Cih Wang je apeliral na zaveznike, naj udarijo z vso silo po Japoncih na Pacifiku, da se zmanjša pritisk sovražnika na kitajske čete. U-e so utonile. Zadeva v rokah federalnega justičnega departmenta PODROBNOSTI ZAROTE ODKRITE a Waahington. D. C.. 29. jun.— Oaem nemških saboterjev in špionov, katere Je pripeljala nemška podmornica v Ameriko, čaka težka kazen, daai avtoritete še niso gotove, aH bodo postavljeni pred vojaško sodišče ali ne, ker so bili prijeti, preden so napravili kako škodo. Čeprav prevladuj« mnenje, da mora biti kazen smrt. Jim bodo garancije ameriške ustave morda rail le življenje. Francis Biddle, federalni jua-ični tajnik, je lajavll, da vprašanje prosekucije še nI bilo odločeno, ker je slučaj prinesel v ospredje komplicirane legalne faktorje, saeno pa je naglasil, da bo slučaj prerešetan v vaeh osi-rlh. Drugi federalni uradniki ao Igjavlll, da bodo nemški špioni »jeni v smrt, če bo predložena zadoatna evidenca, da ao vojaki. J. Edgar Hoover, direktor federalnega detektlvokego biroja je dejal, da ao Nemci noaili mornarične uniforme, ko oo oe lakrcoll no obrežju. Kot toki oo podvrženi kazni, ki jo določi vojaško sodišče. Po vstopu na ameriška tla oo Nemci otekli uniforme se preobleki! v civilna obleke. Pfedeednik Roosevelt bo odločil, aH špioni pridejo pred vojaško sodišče, ko bo justični department pretakal vse podrobnosti slučejo; Aretacija špionov jo bila naznanjena zadnjo soboto Hoover I je dejal, da so se štirje špioni ta-krcsll v Amagansottu, R. I., II. junija, oatalo četvorloo pa v Ponte Vedra Beachu, Fla., 17. junija. Imena špionov ao bila objavljena takoj po aretaciji. TI so George Daach, Peter Burger, Heinrich Helnck, Robert Quirin, Herbert Haupt, Edward Kerlln, Werner Thiel In Hermann Neubauer. Burger In Haupt sta ameriška drla vi Jana. Med oriiml, kl so za to, da so nemške špione poatavl pred vo-jaško sodišče, so senatorji Pat McCarren, Tom Connelly In Joseph C. O'Mahoney In vol člani senatnega justičnega adaaka. Hol Bloom, načelnik odseka za zunanje zadeve, Je omenil možnost prihajanja nomšklh podmornic v zakotja ob ameriškem obrežju, v katerih dobivajo potrebščine. On je naglasil, da je izkrcanje špionov dokaz, da ima Hitler mnogo agentov v Ameriki. Neimenovan ameriški obrežni stražnik Je sprožil verigo dogod-kov kt oo m /uMirsll v odkillju velike zaroto. Njegova drema-I tuns vloga jr .uUnna v poročilu federalnih detektivov. To pravi, da ao Hitlerjevi špioni presenetili stražnik*}, ko so se Izkrcali, ftplofil ga ¡.¿»o hotelf ubiti, dali pa ao mu |xidkupnlno $270, ko je obljubil, da bo molčal. Kakor hitro ao ga Izpustili, Je stražnik obvestil avtoritete, nakar so sledile aretacijo. Štirje vojaški letalci se ubili Dayton, O, 2S jun. — fttlrje | vojaški letalci ao ae ubili, ko je bombnik, na katerem ao ae nahajali, treščil ns tis ln so resbll Nesreča se jo pripetile S0 milj julnovzkodno od Daytona. Ogrska zniiala odmerke kruha Budimpešta, Ogrsko, 2S Jun — | < tblasti sn edradllo «nižanje odmerkov kruha na 1M gramov | na dan za oaebo Odredbe je takoj stopila v vcljovo. _. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO Of LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE mmOtt •I m4 ynkllsbe« by llma Chi—pa) in tote. S3J9 sa pel tet«. U M sa ¿etrt total u 93.75 ra pel tatai m iMiiiwlfi Hü ratest for tho United Stetes (except Chicago) iopi.o* in so do vračajo. Rokopisi literarno rsobiao (J lid.) so rrnojo pošiljatelju to v slate)«. te Jo ptfttoftll on miiwsli Mi will i Ota. Win to by sou Neslev ns ras. kar toi PROSVETA SS57-H So. Lawndale Ara. Chic—o. Illinois OP THE FEDERATED Datum v oklepaju na primer (June 80, 1942). poleg vaiega Imena t naslovu pomeni, da vam Je s tem datumom potekla naročnina. Pono-fo pmaflasna. da as vam Ust na ustavi. __ Tedenski utrinki V mimiografiranih poročilih, ki jih razpoiilja "American Slav Congress," čitamo, da je Leo Krzycki, predsednik tega kongresa v svojem govoru na slovanski dan <21. junija) v Detroitu našteval Slovane takole: "Poljaki, Rusi, Slovaki, Srbi, Karpato-Rusi, Bol gari, Macedonci, Hrvatje, »Slovenci, Ukrajinci in Jugoelovani." To dokazuje, kako dobro je vodja Slovanskega kongresa informiran p Jugoslovanih. Najprvo imenuje Jugoslovane posamezno, potem pa še doda "Jugoslovane" kot neko pOeebno slovansko vejo poleg Slovencev, Srbov, Hrvatov, Bolgarov in Macedoncev! Čehe je pa izpustil. e e e V Člevelandu Ima Proeveta stalne dopisnike, ki pridno zasledujejo lokalne dogodke in pojave v slovenski naselbini in marljivo poročajo s svojih vidikov. Opažamo pa pri njih neko pomanjklji-voet—pri vseh. Gotovo se U ali oni včasi zaletu tudi v Slovenski narodni muzej, ampak njegovega poročila« kaj je tam videl in kako musej napreduje—do danes le ni. Zakaj ne? Ali je ta naia mlada m doslej edina slovenska kulturna institucija v Ameriki brez pomena? Mislimo, da ni. • e e Neki ameriiki radijski komentator je zadnji teden rekel: Washington postaja glavno mesto sveta! Skozi Washington gjru te dni iz tega ali onega razloga pohod, v katerem smo videli ruskega zunanjega komisarja Molotova, angleškega ministrskega predsednika Churchilla, grikega kralja Jurija, jugoslovanskega kralja Petra in zdaj je prikorakala ie holandska kraljica Vilje-mina. V tem amislft poroča JIC. Yes, Washington je poetal glavno mesto veega sveta. Prav nič bi ne ikodilo, če bi tudi oetal za dolgo bodočnost. Bodoča svetovna zveza narodov morda dobi svoj sedež v Waahlngtonu—in zakaj ne? S pogojem seveda, da Washington ostane arsenal in sred tiče svetovne demokracija. • • • Neko druitvo SNPJ je zaključilo, da bo prispevalo v pomožni sklad za staro domovino iele potem, ko bo "pot odprta" v stari kraj. In koliko je drugih druitev, ki le tega ne oglašajo!— • • • Vzorec najnovejše suhaške propagande, ki se razširja po drža-vah na ameriškem jugu: "Niti en cent davka na alkoholne pijače ne gre za gradnjo bojnih letal ali topov—In de tudi gre, ne bo tisto letalo ali top nič pomagal Ameriki. Zakaj? Zato, ker bi bilo letalo, ker bi bil top zgrajen z umazanim denarjem. Davki na alkoholno pijačo no zgradili Maginotovo črto in glejte, kaj se Je zgodilo s Francijo! Ladies and gentlemen, Francija Je padla zaradi likerskih davkov!" (Is magazine The Nation.) Kaj pravijo na to demagogi, ki trdijo, da je Francija padla zaradi framazonstvs? ase Ameriški tisk poroča, da je 18-letnl jugoslovanski kralj Peter povedal časniksrskim poročevalcem v Waahlngtonu. da bi rad delal v ameriških tovarnah in hodil v ameriške višje šole. V Ameriki Je mnogo Srbov, ki—radi ali neredi—delajo v tovarnah, in ti srbski tovarniški delavci bi lahko povedali svojemu mlademu rojsku Petru, da bal zato, ker delajo v tovarnah, nimajo časa za pohajanje višjih šol, see Kakšne razmere vladajo v Tretjem rajhu, ki mora biti vzor Hitlerjevega "novega reda," kaže sledeči oglas, ki je pred meseci izšel v monakovskeni listu na Bavarskem Muenchener Neueste Nach-richten: "Zamenjamo nagrobne križe iz najboljše hraatovlne s cementnim podstavkom za obnnieno moško obleko." ' • • ♦ y Kdor hoče danes obdržati ravnoveaje in imeti hladno kri ter mirne živce, mora vsako Jutro, ko vstane, izpiti veliko kupo želez-ne potrpežljivosti. . . • • V Kolonec Jurij M. Trunk ,%r« poka"—kakor sam pravi—da'je strah Vsak dan "ga poka" v svoji koloni in deloma v svojih člankih, in ker ga on "poka," vidi "pokače" tudi drugje. Kolonec Trunk vidi stvari, ki jih nikjer nI. čita nekaj, kar nI bilo nikdar zapisano in silil irpet muilc. . . Kolonec Trunk namiguje, da Prosveta zahteva od nJega, naj on udari po katoličana!vu rara.ii fašističnih "fathrov," ki "ga pokajo " Proeveta nI nikdar zahtevala tc|{a In Trunk ga debelo "poka," kadar to pripoveduje svojim čttateljem. Dvojna, trojna. stoterna konfurtja Je |»n vas, kolono Trunk' t • • Kotigrrsnik Maitin l>ies ga—v Trunkovi kravjepastlrskl slovenščini- «udi "poka." da je kal, Pri njem je demokracija komuni-rasr». njegov met<«liatnvski ali baptlstovski fašizem je pa demokracija' Vsi oni. ki eo res ra demokracijo, so pri Martinu Diesu * očem i Karla MarkraH-in zato mora Martin Dies s širokimi očmi pariti na R/w*evelta. ki je res demokrat In na novudealerje, kt so tra demokrati Mari«! Dies amatra letošnjo volilno agitacijo proti naaprotnikom fenarveIta U» je preti srbi in svojim brstcem. za "komunistično saredo* -*g*la«ija proti pristalem Rooarvelta pa Je pravilna In 4aaardvot*Sr«e UM!.*>*. jm kJjuker iz Berlina Je lahko vesel Martina Dtcsa s (MMl «MnMalsili akrobatov, ' Glasovi iz naselbin Slovaaakl dan In drugo Clevelaa4L—Nedelja, 21. junija, je bila proglašena kot vseslovenski dan po vseh Združenih državah. Tako smo ga tudi v Člevelandu proslavili v velikem obsegu. Vse se je izvršilo pod vodstvom in nadzorstvom našega vrlega župana Franka Lau-scheta, ki je tudi član SNPJ. de vedno poudarjam, da smo lahko veseli in prav zadovoljni, da je naš član in rojak na tako visokem in odgovornem mestu. In tista društva in posamezniki, ki smo mu finančno pomagali do izvolitve, se prav nič ne kesamo. Kadar bo še v bodoče potreboval naše pomoči, mu jo bomo še dali po naših močeh. On je bil podpiran in tudi izvoljen od delavskih in deloma tudi od srednjih slojev, ne pa od kapitalizma. Ra di tega služi delavstvu. In dokler bo tak, mu vse priznanje. Tudi tega še nismo slišali ali videli, da bi župan kakšnega milijonskega mesta korakal med preprostimi ljudmi, samimi delavci na čelu povorke. To je storil ob tej priliki naš župan in še ponosno fe korakal ob spremstvu preprostega dekleta miss Prihode, tajnice odbora. Videli smo že mnogokrat ob takih prilikah župane, ki so se vozili v krasnih in dragih avtih. Ibllko se mi zdi na mestu, da to omenjam radi naših drugih rojakov, posebno pa radi član stva SNPJ po vsej Ameriki, kakor tudi radi delegacije naše zadnje konvencije. Torej vseslovanski dan se je v Člevelandu {zvršil v obširnem ln najlepšem redu in razpoloženju. Tudi ob veliki udeležbi vseh osmih slovanskih narodnosti. Kar se tiče Slovencev, so bili v povorki zastopani v častnem številu. Največja grupa je bila uniformirana od vežbalnih krožkov S22. Najbolj glasna, vesela in imenitna pa je bila grupa dramskega društva Ivan Cankar skupno z Naprednimi Slovenkami 137 SNPJ. Predstavljali so pristno staro« krajsko svatbo. Peljali so se na velikem vozu, kot fantje v starem kraju na nabor. Voz z loj-temicami je bil imenitno okrašen s smrečjem in slovenskimi trobojnicami. Še najbolj pa je bilo imenitno to, da sta voz vlekla dva krasna, velika in močna konja, vsa okrašena s cvetjem in malimi zastavicami. In prav ta svatba je zaključila celokupno povorko. Moram tudi omeniti, da na tem svatovakem vozu ni manjkalo pristne kranjske harmonike in dobrih pevcev, ki so ko-rajžno prepevali narodne pesmi. Splošna publika, ki je opazovala povorko na straneh in raz oken, je tej svatbi najbolj aplavdlrala in tudi časnikarski fotografi so sneli veliko slik. Veliko zanimanja so vzbudile s svojo floto tudi Progresivne Slovenke, ki so predstavljale trpeče slovenske žene (zasužnjeno Slovenijo) uklenjene v verigah, sklonjene in obupane v okupiranih krajih stare domovine, kjer Ječe poti kruto peto krvoločnih nacifašistov. Po končani pnradi so se pričeli goyort in drug program. Vse Je kazalo prejšnji večer, vso noč in skoraj do opoldne, da nam boi vse pokvprll dež in slabo kajti deževalo je z vso silo skoraj ves ta čas. V naše veliko veselje pa se je vreme zjasnilo in imeli smo lep, solnčen popoldan. Bali smo se tudi radi tega, ker se je isti dan vršil piknik Zarje in soc. kluba št. 27. Toda ob lepem vremenu popoldne se je tudi U piknik zelo uspešno završil DrugI dan je pa zopet deževalo Torej vsa čast in priznanje vremenskim bogovom, ker so nam bili vsaj toliko naklonjeni. Prejšnji večer, kot sem že zadnjič omenil, smo se pa zbrali pri poslovilnem večeru našega za služnega društvenega in kulturnega delavca, in to posebno pri društvu Naprej 5 SNPJ, Mika Cvelbarja. Zbralo se je veliko njegovih znancev in prijateljev in imeli smo prav prijetno in yeselo družbo. Bil je tudi lep program z govori in petjem. Postrežba pa je bila kakor na oh-ceti—kokošja pečenka in zelo fina potica pa vse polno druge prikuhe. Tojrej hvala odboru, ki je vse to iranžiral. Lepa hvala tudi kuharicam, kelnaricam in točajem, ki šo nam tako imenitno postregli. Program je otvoril predsednik društva Naprej Frank Somrak, ki je pozneje oddal stoloravna-teljstvo Milanu Medvešku, članu gl. odbora SNPJ. On je sposoben za marsikakšno stvar in tako je tudi to izvrstno izvršil. Prav zares je bil lep in vesel večer— zynaj pa je lilo kot iz škafa. Slavljencu Miku Cvelbarju, mojemu 21-letnemu prijatelju,' ki ae je odločil, da se za stalno preseli k bratu v Montano, pa vsi Želimo najboljše, kar si poželi. V slučaju, da bi ae mu tam ne dopadlo, aH pa ako bi mu postalo dolgčas po slovenski metropoli, kjer je živel okrog 40 let, naj pa pride nazaj in zopet ga bomo sprejeli z veseljem v naši sredi. Pozdravljen naš dobri prijatelj Mike Cvelbar! Anton Janieovlch. zastopnik. Pomošna akcija V Waukeganu Waukegan-North Chicago. III. —Delovanje podružnice št. 9 JPO-SS v teh dveh naselbinah stalno napreduje in upamo, da bomo imeli v jeseni nekaj posebnega poročati. Obveščamo že sedaj vse tukajšnje rojake, da je odbor določil, da se 23. avgusta vrši velika priredba v Twin City Parku (prej Možinov park). Ker je v tem delovanju združenih 18 skupin naše celokupne naselbine, mora biti ta priredba velik finančen in moralen uspeh. Ves denar, ki bo prišel od tega piknika, bo šel za pomoč našim bratom in sestram v stari domovini. Naj se torej vsakdo zaveda svoje dolžnosti do svojega rojstnega kraja in 23. avgusta naj se gotovo pdeleži te priredbe. Na razpolago vam bo vsa priložnost do zabave in veselja, tako da bodo imeli nekaj koristi (xl tega tudi nesrečniki v starem kraju, ki danes nihajo prilike do zabave. Imeli bomo tudi izvrstne govornike, ker povabljeni bodo glavni uradniki JPO-SS in upa-rnb, da nas bodo. na omenjeni dan obiskali» Načrt za ta piknik je že pripravljen in odbori bodo skrbeli, da bo vse izveden*) v redu. Od strani naših rojakov pa odbor šeli vso ko6pfcracljo. O tej naši od časa do časa. Torej pripravite se za ta veliki izlet in piknfit 23. avgusta, katerega priredi skupna slovenska naselbina Waukegan-North Chicago za jugoslovanski pomožni sklad. V ta sklad so do sedaj prispevala sledeča* društva: Sv. Jožefa it. 53 KSKJ_......,$80.00 Slov. samostojno druitvo 50.00 Slovenski narodni dom.........50.00 Sloga It. 14 SNPJ. ...I__________ 90.00 Sv. Roka št. #4 ABZ..........— 29.90 Vitezi sv. Jurija............. Druitvo 119 SNPJ__........20.00 CatholicOrder of Poresters 1533 19.00 Marije Pomagaj it 79 KSKJ 10.00 Sv. Ane it. 127 KSKJ______10 00 Zveza krščanskih mater...... 10.00 Slovenski Sokol .................. 10.00 Ženeki zadružni odsek.............. 5.00 Gospodinjski odsek SND______ 5 00 Druitvo sv. Družine............ 5.00 Dalje ao prispevali tudi sledeči posamezniki: Anton in Jennie Keber $5, Frank in Anna Pez-dir $5, Frank Bele $2, John Slovnik $2. V imenu odbora prav lepa hva la vsem darovalcem. Drugi, kateri želijo prispevati, naj to store pri svojem društvenem tajniku ali tajnici ali pa dajo kateremukoli odbornikirnaše postojanke. Popolno poročilo vseh darovalcev je bilo poslano vsem društvom. V slučaju, da je kakšna pomota, ste prošeni, da to na zna nite tajniku, da popravimo in uredimo pravilno. Naprej rojaki in rojakinje iz Waukegana-North Chicaga! Pomagajte pri tem dobrem delu. Odprite srce in prav tako svoj žep za pomoč našim nesrečnim bratom in sestram v stari domovini.—Za postojanko št. 9 JPO-SS— Joeeph Zore, tajnik. O počitnicah in smrti Universal. Pa.—Od tukaj se malokdo oglasi in sem že cul, ako bi ne bilo teh mladih, bi bila naša naselbina "že čisto z mape." Najprvo bom malo opisal moje počitnice. Dne 9. junija odrineva z mojo boljšo polovico proti Chicagu, kamor prideva ob 12:30 ponoči. Ali kaj sedaj v tej veliki vasi, kam se bova obrnila? Pa se žena domisli, da mora biti Paul Berger, ki ima hotel, blizu glavnega urada SNPJ. Grem na ulico in vprašam izvoščka, kje je ta prostor. On zmaje z glavo češ, da ne ve. Domislim se, da imam koverto z naslovom glavnega urada in mu jo pokažem. Pogleda in pravi, da je preefej daleč. Odvrnem, čeprav je tako daleč kot v Pittsburgh, moram tja. Zasedeva njegov taksi in v pol uri naju izloži pri glavnem uradu. Tam dobiva Bergerjeve še pokonci. Ko se seznanimo, da smo Slovenci, vprašam za sobo za prenočišče, jki jo tudi dobiva. Po malem okrepčilu se podava spat. Drugo jutro pa grem malo pogledat v glavni urad SNPJ, toda sem prezgodaj vstal. Moja ura je kazala pol devetih, a ko pridem v spodnji prostor, ni bilo še nikogar, le neka ženska je či stila prostore. Vprašam jo, kje so drugi. Pa mi odgovori, da je še prezgodaj. Tedaj se šele domislim, da imajo v Chicagu drugi čas kot mi. Vrnem se k Bcr-gerju. naročim zajutrek in grem v sobo pogledat, Če se je žena že opravila. Potem greva v Jedilnico in se malo okrepčava, nato pa se odpraviva pogledat naše uradnike v glavni urad. Tam naju vodi br. Rak po prostorih in nama vse razkaže. Uradniki in uslužbenci so vsi precej zaposleni, pa vseeno se malo pogovoriva z njimi. Ker pa tudi midva n imava - preveč čaaa, ae posloviva od njih in se podava v bližnjo naselbino Lyons k rojaku Vidmarju, kjer dela aestra moje žene. Tam sva bila dobro postrežena. Rojak Vidmar vzame karo in hajdi na razgled. Ne vem, kod smo se vozili, toliko sem pa videl, da imajo Čikažani zunaj mesta dosti lepih prostorov za piknike. Ko smo prišli nazaj, je bil te večer. Tam so nam napravili dobro večerjo. Ko se najemo in malo pogovorimo, naju Vidmar potegne nazaj v Chicago k Bergerju, kjer *Va prenočevala. Drugo jutro Paul Berger zapelje mOjo Ženo nazaj k Vidmarju, jaz sem jo pa mahnil v St. Louis, Mo., k očetu, ki živi v-Pocahontasu. Samo žal mi je, ker sem imel tako malo časa biti z njim. Zvečer sem prišel, drugo jutro sem pa moral nazaj* kajti moje počitnice so šle že h koncu. V petek zvečer pridem nazaj k Vidmarju v Lyons in še isti večer ob 11. uri jo odrineva nazaj. Br. Vidmar je naju potegnil na postajo, kjer se posloviva od njene sestre in od Vidmarja. Najlepše se mu zahvaliva za vso postrežbo, ki sva jo bila deležna pri njemu, kakor tudi Paulu Bergerju, ki sta naju vozila okrog brezplačno. To ni bila njuna dolžnost, ampak naredila sta prav po bratsko. Kadar gre kateri rojak v Chicago, naj se oglasi pri br. Bergerju poleg glavnega urada SNPJ, ali pri br. Vidmarju v Lyonsu in bo gotovo po-strežen z vsem. Se enkrat najlepša hvala obema. ^ Ko prideva v soboto zvečer domov, je prva novica, ki jo slišim, da je umri Tomaž Preveč in da so ga že tudi pokopali. To me je precej pretreslo, dast sem pričakoval, da ne bo dolgo več živel. On je bil bolan od 22. septembra 1941. Imel je raka na jetrih, bil je operiran, toda mu ni nič pomagalo. Umrl je 10. junija in bil pokopan 13. na pokopališču v New Texasu. Rojen je bil 17. dec. 1876 v vasi Podgora na Gorenjskem. Pokojni Tom je prišel v Ameriko leta 1899 v Renton, nekaj milj od Universale, potem pa je bival ves čas tukaj. K društvu je pristopil leta 1907 in bil ves čas do smrti njegov blagajnik, Mogoče je bil eflen najstarejših društvenih uradn i kov pri jedno-ti. Bil je vedno marljiv delavec na društvenem polju in naše društvo ga bo pogrešalo, kakor tudi člani. Za njim žalujejo žena, trije sinovi, dve hčeri, brat in sestra, vsi tukaj v Ameriki. Sin Albert ga ni niti videl, ker je že od lanskega leta pri voja« kih. Moje sožalje vsem prizad tim, tebi, Tom, naj bo pa lah ameriška gruda! Delavske razmere so tukaj take kot drugod. Dela ae s polno paro po tovarnah in premogoro-vih. Samo plačajo še ne dovolj, ker je taka draginja. Peter Breganl, 141. P* t0' ker J« bilo premab&J za organiziranje. Drugič bi biS treba prej začeti in zainteresira ti vse. V imenu Slovencev, spregovoril naš znani glavni nj bornik SNPJ Andrej Vem, da bodo drugl kaj p<)tQ£ zato končam. Le toliko naj mm, da smo slovensko him™ "Hej Slovenci" pomagali tudi * peti. In moji družbi, ki iJuy petje, seje srce veselilo. bruni, novic ni posebnih. Mary Vidmw, Piknik lovskega kluba i« Tojo| Johnstown. Pa.-Vedno rad citam Prosveto, posebno pa d„Pi. sfc, ali iz naše naselbine Bon Aj. ra se malokdo oglasi. Seveda ima vsakdo svoje križe in teža-ve, in to posebno še, odkar so Hitlerjeve, makaronai jeve in ri-žarjeve hijene pričele napadati mirna ljudstva po svetu. Kakšno klanje in prelivanje nedolžne krvi je po svetu, da se človeku kar srce krči. In to po. sebno še, ko morata oče in mati gledati mladega sina, ko odhaja od doma v teater klanja neven doc, ali se še kdaj vidijo ali ne. Smetano človeštva je treba daro vati na oltarju sebičnosti, po-žrešnosti in pohlepnosti Hitlerji, Mussolini j a in Hirohita. Kdaj bo tega klanja konec, pravičen konec, tega tudi ciganka ne more povedati iz kart. Toda pripravljeni smo pomagati Stricu Samu kolikor nam je mogoče, da bo čim prej končna zmaga na naši strani. In ker je naš Stric Sam jako "bizi" z vežbanjem mladih fantov, smo se pri bonairskem lovskem klubu odločili, da priredi-mo piknik in strelski kontest v nedeljo popoldne, 5. julija, na prijaznem hribčku. Vabljeni ste vsi rojaki in rojakinje iz Johns-towna in bližnjih naselbin, da bomo videli, kako smo dobri za pobiranje nabojev za Strica Sama. Nagrade bodo tri za najboljše strelce. Torej vsi na piknik bonairskega lovskega kluba 5. julija popoldne in ne bo vam žal, kajti zabave bo dovolj. Louis Skedel, 254. t Slika kaše delegate na konvenciji Jeklarske «alle CIO v Cleveland*. O. Vesti is Wyomlnga Superior. Wyo. — Od društva 134 SNPJ so šli k vojakom sledeči člani: Tony Dolenc, Joseph Nagllch, John Taucher, Joe Su-bert in Anton Dolenc. Želimo jim hitrega povratka. Imam pa tudi dobro vest, namreč, da ao naše mlade članice v kratkih štirih mesecih podarile kar pet krepkih sinčkov SNPJ. Te članice so: Mrs. Ura-novich, mrs. Joplin, mrs. Fabian, mrsč Dolenc in mrs. Chesnovar. Tako sem tudi slišal, da je tudi mrs. Zadra, tudi članica našega društva, dobila hčerko, kar bo tudi uspeh za jednoto. Jokob Zalts. tajnik. Novice la Johnatovrna Johnstown. P«—Spet imam poročati veselo novico, da Je družina Rudolph F. Mihelich dobila sinčka, naše društvo 3 SNPJ pa člana. To je tretji ain te družine. Mati je hči bivšega dolgoletnega tajnika našega društva Elija Bubala, oče pa še ni naš član, toda upa^no, da poatane. Priredba naštan društva je zadovoljivo izpadla. Naši fantje muzlkantje so prsv fajn igrali. Društvom jih priporočam, kadar pripravljate zabave, kajti igrajo, da je vae vesela. Plesalci so bili prav /adovoUat. Torej v slučaju potrebe «War nanje obrnite, kajti v tej okolici ae mi njih ga našnja poročila iz Jugoslavije pravijo, da je bilo zadnje dni v Sloveniji ustreljenih 250 talcev. V okolici Ljubljane v severnoza-hodnem delu Jugoslavije je bilo 38 vasi do tal požganih. 170 oseb je bilo poklanih ' Mariboru, 80 pa na Bledu. . OFENZIVA OSIŠČA PROTI JUGOSL. VOJSKI (PM. Juna. It, pod naslovom "Newsreel of tho War") Jugoslovanska vlada v izgan- stvu v Londonu poroča, da je 17 italijanskih divizij in veliko Število bolgarskih in madžarskih čet začelo ofenzivo proti jugoslovanski vojski generala Dra ie Mihajloviča. Po hudi bitki in izgubah na o-beh straneh so srbski četniki u-jeli 1500 vojakov osišČa, med njimi celo topniško baterijo. Italijani priznavajo, da so v bojih izgubili 75 vojakov, 783 pa da je bilo ranjenih. Središče srbskega odpora se je sedaj pomaknilo iz zahodne Srbije v gorate predele Bosne. Hercegovine in Črne Gore. Smrt Oskarja Tartaglia Iz Berna poročajo, da je v internaciji v Italiji umrl naš znani javni in nacionalni delavec Oskar Tartaglia. Pokojnik je bil Hrvat, rodom iz Splita. Oskar Tartaglia je bil pesnik, rodoljub in časnikar in je igral vodilno vlogo v gibanju jugoslovanske nacionalistične mladine v prvih dveh desetiletjih tega stoletja. Njegova neustrašenost času balkanske in prve svetovne vojne je navdihovala tisoče jugoslovanskih intelektualcev in znatno pomagala ideji narodnega edinstva. IZ RAZNIH VIROV Bern, 19. junija, taleionično:— "Popolo d'Italia" danes poroča, da je italijanski vojak v Ljub ljani v Jugoslaviji na cesti "spoznal" in smrtno zadel "komunista", ki je pred kratkim s ceste vrgel bombo v neki ljubljanski restavrant. Bomba je enega moža ubila in štiri ranila. Atentator je bil Milan Česni,k, dijak in "nevaren bandit", po zatrjeva nju omenjenega lista. (JIC) Milan Cesnik, žrtev italijanskega terorja, je bil med ljubljanskim dijaštvom znan kot odločen narodnjak in borec za pravice zatiranega slovenskega ljudstva v Julijski Krajini še pred izbruhom sedanje vojne. Bil je član ljubljanskih nacionalnih društev "Preporod" in "Jadran". e • • Italijani poiskušajo potujčit! dal-malinaka mosta —1 Italijani so odstranili spomenik (irgurja Ninskega in Ivana Meštroviča in vse druge spome-"»ke in plošče, ki so spominjale r,a jugoslovanski Split. SUra »»lena ulic in trgov so zamenjali 2 "ovimi italijanskimi imeni in Plošče zamenjali s kamni v slo-fiu italijanske renesanse v veliki 70x40 cm. Te plošče pa so Postavili v višini prvega in dru-«ega nadstropja, da Jih ne bi Prvi dan razbili. Prebivalci, zla-1,1 niladina, se zabavajo s tem, d« ciljajo v plošče s steklenica- krnila in ko pride dan, ao po Vs< m Splitu plošče pokrite s čr-nil'»n. Spličane zlasti razvese-JJ"J«' pogled na italijanske voja-stoječ na lestvicah v znoju ovojih obrazov perejo in dr-»'"«J«) zamazane plošče, e Represelije v Zagreba atentatu na zagrebško te- '«'ionsko centralo je bilo ustreljenih več ko sto Srbov in Židov, kl *> Jih vstaši Imeli zaprte v "«»g lasnih zaporih v Račkega U-* ■ » Rodbinam, ki so ujetni-k"m nosile hrano, ao nekega dne sporočili, da je nI treba več Na vpraševanje, čemu rM - » Jim kratko odgovorili, naj n< vprašujejo. Vse omenjene o-ustrelili, kot ae zdi. v *iaksimirjiL .Pokopali ao Jih v "kupnih 1'rohmVih Rodbine ao 0 ««odi »vojcev barjih, kl 30 jim prinesli kakšne papirje in predmete, ki ao Jih našli pri pokopavanju ubitih Med osebami, ki so takrat bile ustreljene, so bili med drugim Srb Dožudič, ravnatelj hrvatskega podjetja barona Guttmana in dva* Žida, PaVel Justus, tajnik istega podjetja in dr. Pavel Fi scher iz Osijeka. Mo i y\ti ik' '/.s Ladijski lastnik Matkovlč Naš znani ladjarski fjodjetnik Matkovič, čigar ladje sedaj plovejo v Atlantiku za zavezniške irjtfcrese, je v začetku moral vsem svojim ladjam naroČiti, naj se vrnejo V Split. Na skrivaj pa je vse to preklical s pomočjo ameriškega konzi^Ja v Zagrebu. Junija pa je vstaŠka policija pod poveljništvom Boža Cerovskega vdrta V ameriški konzulat in vao premetala. Našla je pisma, ki so pojasnjevala, zakaj se Matkovi-čeve ladje niso vrnile in jih velikim hrupom priobčila v Časopisju, češ, da se je ameriški konzulat spuščal v špionažo. Zaradi vsega tega so Italijani zaprli starega Matkoviča in ga odpeljali nekam v notranjost Ita-ije. Starčku je sedaj nad 80 et. /•t: c;,i » ««.• s V* j;J t v.' Mi- 1 Zeleni kader ? Hrvatski Iz Berna poročajo, da vlada v Zagrebu vse večje vznemirjenje in da ljudje iz strahu, da bi lih ne poslali na rusko bojišče ali na delo v Nemčijo, beže v gozdove. Zeleni kader se širi v hrvatskem Zagorju. Vendar je še irez orientacije, orožja in organizacije. V Slavoniji vlada nemška manjšina. Ta upravlja z raz deljevanjem živeža fn ne mara zalagati celo zagrebških uradnih oblasti. Ob proslavi obletnice razglasitve tako imenovane Neodvisne Hrvatske so se nemške organizacije Udeležile zagrebških slavnosti z nemškimi zastavami in nemškimi označbami. e , "Obnova": General Nedič je sprejel gospodarske predstavnike. V svojem govoru je razložil, da so za tisodo bivše Jugoslavije odgovorni politični zločinci. Izjavil je, da je danes komunirem uničen in da se nikdar več ne bo pojavil med srbskim narodom. Pri koncu svojega govora je Nedič prosil goste, naj priporoče prebivalstvu, naj za svojo lastno korist ne poslušajo škodljive propagande iz Londona in Moskve, s katero skušajo upropa-stiti srbski narod. Notranji minister Ačimovič Je imel prav tako svoj govor. On Je naslikal PROSVETA "Kaertnej- Grenzruf": Gaulei-ter Brenner je obiskal v spremstvu generala Roesenerja policijske oddelke na Bledu. V svojem govoru se je zahvalil policiji za njeno naporno delo pri vra čanju dežele v njeno prvotno stanje. Dejal je, da se lahko ponašajo s tem, da so sodelovali pri novi priključitvi teh krajev k Rajhu. ksiki r7~- Kako Italijani izkoriščajo Hrvate Bern, 21. maja (JIC).—Nacij-tki Prager Neuer Tag priobču-je v svoji Številki dne 21. maja dopis iz Rima o italijansko-hrvatskih gospodarskih odnoša jih, ki se glasi: Italijanski' tisk prinaša po drotonosti o možnostih za itali janski kapital na Balkanu po končani vojni. "Rivista Bancaria" poudarja da bo z italijansko industrijo v irvatski vse dobro. Zaradi sla be industrializacije države bo ahka široka izmenjava trgov skih artiklov in sicer v prvi vr sti na polju prodaje industrij skih izdelkov, ki jih je možno zvažati v zameno za poljedM ske pridelke, drva in rudarske potrebščine. Razen tega so i Hrvatski poljedelski organizaci jI priložnosti za Italijo zelo po-voljne. Banca Commerciale Ita-liana je že prevzela veliko število akcij hrvatskih bank v Zagrebu. To je po načrtu napravila že leta 1931 po zlomu Wiener Bankverein. Italijanske zavarovalnice delujejo v Hrvatski, zlasti Assicurazioni Generali i Rui-nuene Adriatica. Razen tega ima Assicurazioni Generali del akcij zagrebških zavarovalnic "Sava" in Rossia-Fonsier. Italijanska ladjarska društva imajo svoja predstavništva v Zagrebu. "Italia" in "Linee Trie-stine per l'Oriente" imajo predstavništva v Zagrebu in Dubrovniku. Italijanska transportna podjetja predstavljajo društva S. A. I., Mangilli in Gondrand velike avtomobilske tovarne Fiat. Tudi Pirelli ima svojo podružnico v Zagrebu. Razen tega deluje v Hrvatski veliko število trgovskih in industrijskih podjetij kot n. pr. M. Corti v Sarajevu, Capuzzo v Dubrovniku in Gros Se Peser v Zagrebu. Tekstilna tovarna v Zagrebu je last podjetja Glanzman iz Trsta. Velika beneška industrija ima tvomico jute v Karlovcu. Sedaj so v teku pogajanja za novo udeležbo italijanskega kapitala v Hrvatski tekstilni In-delavnost bivših politikarjev in j dustriji. Istočasno Azienda Ita-državnikov, ki so delali po na- liana Petroli sodeluje v anonim- (Izvirno poročilo Prosveti) 12. junija 1942. Zadnjič sem Vam pisala o Italiji. Glejte: tukaj imamo ljudi, ki nam niso se prav nič pomagali. Pomagali naši stvari, za katero Sc borimo. Ki niso pokazali nobene volje, da se iznebljo svojega tirana, ki jih je pripeljal že globoko v nesrečo. "Mussolini ne govori za svoje ljudi", tako* govore protifašisti. Kje je kaj dokaza za to? Do zdaj so mu njegovi ljudje samo še pomagali in mu aplavdirali. Dokler je ka-' zalo dobro za Italijo in njenega mogočnega zaveznika, se ni nihče uprl fašizmu. C« se mu bo Italija kdaj uprla, se mu bo, ko bo videlo, da je fašistična stvar1 izgubljena. Italija ne ve in ne razume, kaj pomeni, boriti se za ideje, za dobro proti slabemu; ona ve samo, kaj pomeni, boriti se za gmotno korist. Po njih delih jih bomo sodili. Upajmo, da bo tako. Danes pa poglejmo na Francijo. Zadnje dni smo čitali veliko o "Free French Forces". Odbili so 16 napadov v Libiji pri Bir Hakeimu. Končno so ga izprazni«, ali po težkih bojih. Voditelj "svobodne Francije" de Gaulle je poslal generalu Koe-niku v Libiji telegram: "Vsu Francija gleda s ponosom na vas.* Ko to čitam, stopi v sobo znanec, ki je prišel pred kratkim it Lizbone, tja pa Iz Vichy- ja. "Mislite, da je res, da je vsa Francija za de Gtauila?' — "Po mojem skomnem mnenju: 95%. Nekaj propallc Be je prodalo Nemcem, to je vse, drugače pa so vsi za de Gaulla. Vi bi morali vedeti, koliko pisem sem prinesel v London; prijatelji so zvedeli, da grem sem, pa so mi jih nosili z vseh strani. In vse-aina vseh je, da ga pričakujejo v Franciji to poletje Še pred jesenjo, drugače bodo morali sa mi kaj začeti, kar dalje ne morejo zdržati Povedala sem svojemu znah cu, da je pred kratkim prišel iz Francije moj sosed iz univerz telnih let v Ljubljani. BU je Vichyju eno leto. Predvojne Francije ni poznal, prišel je tja šele po njenem padcu. "Francije e konec. Ljudje se tam niti ne zavedajo, da so Izgubili vojno Stradajo in mirujejo. Nikdar se ne bodo spravili skupaj, da se vzdignili in uprli svoji kla verni usodi." — "Stradajo ša, to e res, mi je spet govoril moj novi znanec, ali vaš sošolec pozna nem društvu "Medjumurski Petroleum A. D.M Opomba: Iz gornjega je jasno razvidno, kako danes Italija zkorišča "Neodvisno". Razvidno Je, da je Pavelič prodal ne sa mo Dalmacije, temveč vso Hrvatsko Italiji in Nemčiji. DISTINGUISHED SERVICE samo Vichy, ne pozna Francije. Vičhy dela tak vtis. Vichy je že večkrat napravil tak vtis na zunanji svet. Izročil je Japoncem francosko In^oklno. Zu ukazal je odpor proti britskim četam v Siriji." Du, kolikokrat smo se v zadnjih dveh letih spraševali: "Kako se more Francija obnašati tako klaverno? Francije je res konec. Pc vojni ne bo pomenila nič." Moj znanec mi pripoveduje, da je živel v Franciji 15 let, nastopal je nu njenih odrih—on je poznan jugoslovanski Igralec —igral je v francoskih filmih, oženil se je s Francozinjo. Pozna Francijo do dna. Vichy ni Francija. "Proti tankom ni lahko, to si zapomnite vi, ki niste še imeli Nemcev na svoji zemlji. Saj so bili nemiri, upori po nekaterih mestih. Rečem vam, da so jih zadušili z najhujšim terorjem. ki si ga morete misliti. Saj streljajo, kadar le morejo, streljajo na nemške oficirje) na svoje lastne kvitlinge. Saj so skušali ustreliti Lavala. Ali ni lahko. Nemci se maščujejo, vsak dan streljajo talce, ali Nemci zato niso nič bolj varni, Francozi se ne boje umreti, kadar je za domovino." "V duhovnem, umetniškem ozlru je danes prava renesansa, preporod v Franciji. Pisatelji pišejo veliko, ali ne izdajajo, ne tiskajo knjig. Ne marajo imeti posla s cenzuro. Gledališča igrajo poznane stvari: Devico Orleansko, Cyrano de Bergerac, Or-liča. Nemški oficirji sedijo med publiko. Na odru Angleži sodijo, obsodijo in sežgo Devico Orleansko. Vsa dvorana je mirna, kot bi ne bilo ničesar. Ko pa za-slišiš z odra besedo "France", ali "La Pa trla" sagrmi po dvorani velikanski aplavz. Ko pridejo gaskonjski kadet je na oder: Mi smo gaskonjski kadetje, mačje nam brke češe vihar . . se ne more dvorana umiriti od navdušenja. Nemci sede mirno in ne razumejo." "Med zasedeno in nezasedeno Francijo ni skoro nobene razlike. Nemškega vojaštva je povsod enako veliko, Seveda, v no zasedeni Franciji hodijo nemški vojaki v svojih uniformah. Vse je le še težje, ker je promet med obema deloma tako strogo zebra njen. Tako je Francija razdeljena na dvoje. Vi Slovenci morate vedeti, kaj to pomeni, kako vaši ljudje trpe, ko ne morejo drug do drugega." Kakšen je duh Francije, smo videli po napadih "komandos" na francosko obalo. Preko Liz bone so prišla poročila, koliko je bilo mrtvih med domaČInl-Fran cozi. Pridružili so se našim če Um, borili so se na nali strani borili so se Še, ko so sa naši že spet ukrcsll za pot domov.. Posebno po napadu pri St. Nazairu pravijo, da so se Francozi le dolgo borili po cestah svojega mesta z nemškimi vojiki In vaČ sto jih e padlo. Tako navdušeno se pridružijo britaki vojski, tako težko jih čakajo, da vedno «nova in znova mislijo, da je prišel čas prave invazije, čas, na katerega čaka vsak Francoz, Prejšnji teden sem slišala na HUC v francoščini važno sporočilo: V slučaju, da angleške čete napadejo Francijo, naj se domačini čuvajo, nsj ostanejo doma na varnem, naj se ne vmešavajo v boje, Čas bo priše, ko bodo potrebovali vsakega, kl nam bo pripravljen pomagati, za takrat naj se ohranijo in pripravljajo. Čas bo prišel, ko pride prava invazija kontinenta, naprej vam tega ne moremo povedati, aH spoznali boste pravi čas po poseb-riih o količina h.' Ns 14. junija 1940 «o vkorakali Nemci v Pariz. Od takrat—j pravili so mi prijatelji, ki so živeli tam pod nemško okupacijo koraka vsak dan ob 12. opoldne In ob €. zvečer oddelek nemške vojake po Champs Clyatos-lh do Are de Trioniph« z glasno «»dbo, da Jih nikdo ne spregleda In Francozi gledajo mirno?"] sMratt «em vprašala. "Mirno stoje, neka teri s solznimi očmi." Na 14 julija I§40 je govoril Churrhill po angleški«» radiu: "Danes je 14 ulija, narodni praznik Francije Pred letom sem gledal v Parizu UBB6L222L21 Ruski vojaški letalec N. Kuller poleg nemškega bombnika, kl aa 1« sestrelil. da si pomagamo in tolužimo, ko začudeni gledamo, kako se razvija pred nami usodu človeštvu. In jaz vam svečano naznanim, da imam vero, da bodo nekateri med nami Živeli, ko bodo videli 14. julija, ko «e bo osvobojenu Francija spet rado vala v svoji veličini in slavi, K» bo spet stulu v ospredju kot prvoboriteljleu za prostost in pravice človeka. Ko se bo zasvetil ta dun—in zasvetil se bo—se bo duša Francije obrnila s zahvalnostjo in ljubeznijo proti onim Fruncozom in Francozinjam, kjerkoli že bodo, ki niao obupali nad svojo republiko v najbolj temni url." Ni-kdar ni Churchill spremenil svo-Jih besed proti Franciji. Dolenjka. Glasovi iz I naselbin (NsdslJevsnJ* « I. strani.) I': na pikniku in umetna pahljača; Loo Jurjovec st., Chieago, HI., konvenčne slike ZSZ in druge; iz uradu SNPJ smo prejeli eno konvenčno sliko. Nuslednji pu so vsi eleveland-čunl, ki so kaj prispevali v muzej: Ivan Terček, programe, revije in drugu zanimive listine; Ludvik Medvešek, slike in liste; John Turk, Jugoslovanski denar in najnovejše poštne znumke na pismih; Frank Lavrič, odlikovanje zu konjerejo; John Zuman, regallja; James Kos,.sliku; Frank Zorich, konvenčne slike NDZ; Louii Špehek, slike; mrs. John ftpehek, slike In razno druge vrednostne predmete; Anton Rolar, razne slike; John Zaletel, sokolski kroj in allke; mrs. Hu-dolph Perdan, Sokolski kroj kompleten; Frunk Čeme, razne konvenčne in druge slike ter o-kvirje; Louis I^evstlk, slike; Frank Kovačlč, slike; mrs. Fran-ces Hudovornik, razne zgodovinske sliko in druge zanimive stvari; SUive Ilurton, slike; John PoUiksr si., pastelna sJiku Božidarja Jakacu, njive V bližini Novogu mesta; Vati o J, (»rili, neuradna konvenčna slika SNPJ iz Pittsburghs, Pa.; Joseph lirvutin, sliki pevskega zbora Sloga; Joseph («rdina, važne slike in dokument svojega odlikovanju od jugoslovanske vlade; Dr. Jnraj Krnjevič hrvatskemu narodu London, 18. maja (JIC).—Ravnateljstvo poročevalne službe sporoča v buletinu od dna 18. maja, kl smo ga sedaj prejeli, besedilo naročila, ki gu je podpredsednik vlade dr. Juraj Krnjevič poslal po londonskem radiu hrvutskemu narodu. Besedilo se glasi: "G. Ulja Jukič, pomočnik zunanjega ministra, je imel včeraj pu londonskem radiu govor, v katerem Je aporočll naročilo dr. J. Krnjeviča in med drugim dejal sledoče: "General Mlhaj-lovit j« postavil za današnjo Junaško borbo sledeča cilje: "Osvoboditi domovino ispod krutega tirana, vrniti čast našim zastavam In jih ponestl do skrajnih meja, kjer biva naš narod In gu xedlnlti v veliki Jugoslaviji, urejeni v bratskem sporazumu Srbov, Hrvatov In Slovencev nu temeljih spoštovanju in narodnih pravic." Po vseh vesteh Je prišel general Mlhujlovlč v zvezo tudi • hrvatskimi borci proti okupatorskemu in roparskemu režimu Hltler-MussolInl-PavvUČ, Namestnik našega zaprtega voditelja dr. Mačka, dr. Krnjevič, Je poslal hrvatskemu narodu v potlačeni in razkosani hrvatski domovini sledeče naročilo: "Odpor hrvatskega naroda proti nasilnemu, okupatorskemu in roparskemu režimu Hit- ier-MussolInl-Puvellč Ja vodno močnejši. Nuš predsednik dr. Muček je še vedno zaprt, a tisoče hrvatskih narodnih prvakov mučijo na naj razi IČn^k načine. Okrog I (M),000 naših kmetov )n delavcev je Pavelič poslu I nu prisilno delo v Nemčijo, tisoče drugih poskuša poslati v klavnico v Rusijo, ves •«dali hrvatski narod pa drti s pomočjo nemških In Italijunakih bajonetov v suženjstvu in izmoz-ga vanju Hrvatski kmet se ne upira samo pasivno, temveč Stopa v borbo proti sovrstniku s puftko v roki. Hem so prispele zanesljive vesti, da hrvatski norci In oddelki gtrnerala Mihajloviča Že sodelujejo, Jat, (o sode- Uršula Mulej, slike, Ferdinand lownje od sreu pozdnivljum In Beluj, slika, Mutt^ Mesec, »I»jt«!I priporočam tudi vsem ostalim Joseph Bkuk, konvenčne «H^;nM,rcem,1íl se twrtjo te sedaj In Jennie Dagarln, raine stvuri,i UttUm> kl ,IIMVkur stopijo z od-John Hukovnlk, slika in drugi ddk| gl,ne.ulu Mihajloviča v vrednostni predmeti; Frank ^ prot| sklatim sovražnikom Glsč, slika; John Centa, slike; Hrbov, Hrvatov in Slovencev; mrs. Anna Kiste, razna sliki miss Gruden, slika XII, kon JNKJ v Njamiin svojemu umrle narijetn In fašistom In vsem tistim, ki Jih podpirajo* Italijani m Ncinei so to sodelovanje že vruin ikom, mu očetu Andrewu Grudnu; IoM>aattti in vedo, kaj zanje po-SDZ, ustanovna seja; August MM.|,(i dkušajo preprečiti s no-Hollander, najnovejša pofttne vjm prelivanjem brstska krvi. znamke na pismih; društvo Na Tu hrbtni sovražnikov načrt ša zvezda, programi dramskih morftmo preprečiti In najodloč-predstsv; srebrna švicarska u- UHitoVlti vsak *ačetek no- ra, katere darovutelj nam sedaj vlh bratomoriInlh bojev |n naj- ni mun I odločnejše stopiti v skupni boj t Mnogo ve/Je število od nave vw h Hlll,,v |(rv«tov in Sloven denlh pa je prispevalo v raznih crv Poletnim nku|wilm so-vrednostnih ohljske znamki "Hale* ta k" Nekateri so jih to liko skujMj zbrali In prinesli v urad, da smo zanje dobili do deset dolarjev; drugi z*»pet manj Vendar je bila kolekcija znamk "sales tax" doslej us|M*ilna Znamke "sales tas" šr vedno zbiramo In prosimo rojske Sirom države Ohio, da bi jih ie in poslali v |s»moč muzejskemu skladu, posebno pro stmo še Clevelandčane, da bi fc-V bodoče tako pomagali kot so doslej Vse rnamke dostavite v Hlovmski narodni muzej, WW BUY turu mm OCfKNM 0O II ^ ¿MP* IIIV 8t Clair Ave., v urad tajnika sijajno parado francoske vojskejUoma ali pa jih meni Izročite, kjer me vidite Hiovrmkl narodni muzej st je v zadnjih dneh nabavil 10 raz- irenroekegs Imperija na Champs ICIyaeeeph Kdo nuire ved H i, kaj nam Ivido prinesla bodoča leta Vera nam je dana, I stavnih omar, ki so ,Up» sinile blagajno. Sedaj resnično potrebujemo finsiu ne |«iiimm'i. da bomo mogli nadaljevati t urejevanjem mu/ejskih reči Zato prosim, prlnesile skupaj kaj znamk "sales taz", da jih čimpreje mogoče vnovčimo v korist muieja HND Erssem Gorske. Ujnik-arhivar. BUY WAR BONDSI FREE (THEM Preložil IVAN ALBREHT Kakšno novo življenje!... Gospod Stolzeneck pravi: s v . 5« "Nazori, hvala bogu, niso povsod tako nazadnjaški. Na Dunaju ima na primer človek čisto čedno družbo, kjer lahko občuje." 1 "Ali ste Um tudi ie bili pri gledališču?" "Seveda: na dvornem. Meni se kajpada ne bi bilo treba potikati okrog takihle mazaštev; le to je pač, da nosi umetnik vedno popotnika v sebi." "To mora biti čarobno, če je človek umetnik?" "Krasna reč, gospodična. Dalje pa gotovo ne bi Ali radi? Res, zdaj se začno ceste — in tu bi vas lahko videl kak znanec ob strani komedijantov!." -- ' Metki je žarel obraz. Zavijala je oči in se je hotela braniti groznega sumničenja. Bilo pa je res — in resnice ni mogla izpremeniti. "Naj le bo," je menil on vmes — "nisem občutljiv. Zdaj greste lahko mirno h kosilu, jaz pa se ozrem po kom, ki mi posodi za krožnik juhe." ' 1 "Ah! Kaj nimate denarja?" "O, narobe! — pa se je zasmejal. "Slučajno imam baš založenega po kupčijah. Krasna reč, gospodična. - Sicer pa — ali ne bi mogli pri priliki vprgftati gospoda papana, če morda ne rabi kakega korespondenta? Stenografirati znam izborno." "Saj vi ste vendar umetnik?" "Seve. Ne prestrašite ae tako grozno! Drevi moram igrati v "Fallissementu"; veste človek je potlej ves dan v vlogi, V ostalem bi mi pa že moje pokolenje ne dopuščalo . . . Kajti jaz sem seve diskretnega rodu." Ona je izgledala spoštljivo, on pa je menil pokroviteljsko: "Se že še vidiva. Pišite mi pri priliki, gospodična, Morda veste, kje stanujem?" , Kolikokrat je kukala Metka proti njegovemu oknu! Enkrat — pa brez Baumannove Elze bi si ne bila nikdar upala tega — je šla po stopnicah in je opravila nekšno pobožnost pred vizitko na njegovih vratih. Metkina kolena so bila nenadoma čisto mehka. Se bleda od spominov je uprla oči vanj. On pa se je takoj u-maknil, je prijel za cilinder in je izrazil nado, da se kmalu spet snideta, — ln še predno se je ona zavedla tega, je lahno in elegantno izginil. METKA r (Nadaljevanje.) "Vrhu tega ima še Uko kraeno hčer. To je skoraj preveč za enega samega človeka." "To pač gotovo pravite kar Uko," je skoraj prevzetno menila Metka. BiU je hipoma kakor na krilih. Karkoli še pride — osupniti je ne more več nobena reč. "SveU resnica in strup lahko pijeU nanjo," je rekel gospod Stolzeneck. Metka pa je na-gnila gUvo na ramo in je za hipec dvigniU oči; "Kdor verjame." "Saj na vas sem bil že zdavnaj pozoren. VI sU vendar ona mala gospodična, ki mi je zadnjič pokimaU z okna v villčjl ulici in je spusti-U cunjo za sneženje na tU." Metka se je vgriznila v ustnice. "O ne, jaz stanujem v mravlinji ulici. On pa je dejal nezavzeto in očarljivo: "No, viličja ali mravllnja ulica — na vsak način mislim vas, — tu sploh ne more biti nobenega dvoma." Metka se mu je hvaležno nasmehnila in solze ao ji obviaele na trepalnicah, on pa se je kmalu izmaknil. Pogled njegov je bil vsak hip kje drugje, roka zdaj na robu cilindra, zdaj spet sprožena v zrak. Sukal se je v ozkem obledju svojega svršnika z dolgimi škrici ln se je smejal, pa je vendar grenkobno zategal usta. Obraza njegovega si ni mislila Metka baš Uko ozkega in nos manj potlačen. Kodrček pa, ki ga je mečkal cilinder, U ji je bil znan. Usta so osU-la neugodna in so Ulovadila med ozkimi vzdolžnimi gubami kakor plesalec na vrvi po obrazu. Toda kakšne oči je imel gospod Stolzeneck! Črni kolobarji in črne obrvi ao se odražale sunkoma in brez prehoda z blede, malce ma-ščobne kože. To je bilo do bolečin lepo. Kadar je pogledal Metko in ao ae povesile črne obrvi na oči, višnjeve kot noč, je bil kakor vrba Žalujka na travniku. "Mali pritlikavci skačejo Um spodaj okrog," je pomislila Metka. Bolestna pokrajina so bile oči gospoda Stolzene-cka. Gotovo ja pretrpel mnogo težkega. Metko je presuniU Umna želja, da bi ga tolažiU. Tedaj je vzdihnil, še predno je vzdihniU ona. "Oj res, vi sU previdno Izbrali sUrše, gospodična. Seveda sploh ne poznaU drugega kot samo boljše rodbine. Kadai pa vUknejo ljudje naše vraU svoj nos v kako mesto, si kličejo gospodinje preko ulioe: Sosede obesi perilo v kraj, komedijantje gredo." "To je budalost," je zatrdiU Metka a pov-darkom. "Seve, to praviU vi. Pa proaiU pri priliki gospo mamo, naj me povabi. Na U dan bosU morali najbrže pokrpatl dvakrat toliko noga- Agitirajte za Prosvete! NOTE! Save thia copy of PROSVETA It ia needed for VICTORY! SAVE mokree pri sebi, da plaši ljudi ž njim." Pokveka Peter se nI zmenil za Johnove besede. Ko se je Mary ozrU v drugo stran, sU si pa po-mežiknila z Johnom, kajti John je dobro vedel, da bo treba M[a-ry prisiliti s silo in z grožnjami pripraviti do tega, da bo pokorno storila tisto, kar ji bo on ukazal. <■ V pivski sobi se ni nič gledalo na čistobO in pivnica res ni bila za drugega, nego za to, da so se vanjo shajali razni pokvarjenci in izvrŽenci človeške družbe. Bara je bila okrog petnajst čevljev dolga, zamazana ln ob-tolčena, pod grapav in luknjast, kot bi bil že milijon let sUr, in hoditi je bilo treba previdno, če si ni hotel človek nog polomiti. V enem kotu je stala razbiU miza ter bila ža silo skupaj zbita in z žico povezana, takisto so bili tudi polomljeni stoli ln nanje ni bilo varno sesti. "Ja, v pravi hrlog sem prišla. Tega si ne bi bila nikoli mislila. Kam sem reva glodala, ko sem se dala vjeti?" žalostno vzdihne Mary, ko se je začela zavedati, kam je zašla. Ko sU si zdolaj ogledala, je John odpeljal Mary v gornje nadstropje in ji razkazal spalne sobe in kuhinjo. Mary je doživela nadaljnjo razočaranje, kajti kar je videU, vse je bila sama I* All Waatepap« * Old Rags if Old Rubber if Scrap Metal Turn it over to some local salvage agency TISKARNA S. N.P.J sprxjema vsa v tiskarsko sbrt spadajoča deli "Zakaj prihajam Uko pozno h kosilu? Glej, mamica, pomerjanje je trajalo do pol ene — in potem sem pa srečala gospo doktor Harnische-vo. Saj veš, kakšna stara klepetulja je." Gospa Hesslingova je pozablU na jezo. "Kaj pa je kaj rekla?* Metki sploh ni bilo treba premišljevati, predno je začela lagati. Bila je popolnoma probu-jena. Življenje ji je bilo naenkrat strašno zanimivo. Čuvala je skrivnost, polje, ki je bilo izključno njena last in kamor si ni upal nihče — kakor da se drsa kraj mestnega jarka, kjer je bila tisU velika luknja. Obe dami, Roche-jeva ln Poppyjeva, utegneU praviti pri gospej VVendegastovi o njej. Matilda Benacheva jo je lahko videla z okna. — Vsi bi vedeli potem, da Ima Metka nekaj z gospodom Stolzeneckom; seveda bi mislili, da je razmerje. "Tudi jaz bi verjela," si je priznala Metka. In obhajalo jo je že tako kot da Je res. Srce ji je burno bilo ob spominu nanj. Vse, kar ji je dejal, se je menjaje vračalo naza. "Kaj pa neki tardevaš?" je vprašala gospa Hesslingova. "Papa vendar sploh nI mislil U- ko." ' (Dalje prihodnjič.) VODSTVO TISKARNE APELIRA »A ČLANSTVO S.NJU- DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Metka je pogledaU v tU; kajti bilo je res Uko. "Tu občujem samo pri gospej Wendegasto- vl." "Oj res," je zahiUla Metka — "U je tak- SNPJ "GlejU! Ker občuje s nami Igralci." Metki se je zaletela beseda in ji je pošla v jecljanju. Gospa Wendegastova torej sploh ni Uka ženska, da bi se moral človek izoglnjati v najbližjo ulico pred njo? Ko je stopal z Metko igralec po nasipu, je U nenadoma prodrla na obzorje življenja, ki ga je amatrala toliko časa s vsemi ostalim» vred sa nevarno ln skrajno nedoatopno. CHICAGO. ILLDK* Pdjš»^^ dv«. trt, štfal aM pella —e ¿^g*» •mo letno Baročnim». Ker pa «lani Ae plešale prt esesasentu Si JO* tednik. se Ra la prišteje k nenšntte TeeeJ sedel al vsroka reii da Je laat peedraf aa člana SNPJ. Ust Pieevete |e vaša laatelas la fotovo |e v vsaki družini nekdo, kt M rad «Hal ttet vsak dan. PoJaskJlet—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti ¿¡jn SNPJ. ali če se preseli proč od *uilne ln bo zahteval sam «voj ivn tednik, bode moral tkti član Is dotlčne družine. Id je Uko naročena na dnevnik Prosveto. to takoj naznaniti uprsvniltvu ie«. ln obenem doplačati dotJčno vsoto listu Prosveta. Ako tej« J* stori, leda) mora upravnlštvo snilati datum sa to vsoto nantfnuu Zapeljana v belo sužnost Slovoneko-ameriiki v DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK Spisal Frank Kroll ¿' (Nadaljevanje) f To je bil štiridesetletni pokve-ceni Peter Watson. Bil je pravi grdin zverižene poatave in oči so mu čepele pod čelom kakor pošasti. Njegova obleka je bila zamazana, da se jI ni več poznalo, iz kakšnega bla^a je. Njegov o-braz je bil bolj podoben gonil nego človeku. Ta človek je bil pri volji za mal denar storiti največjo lumpartjo, bil je |ni največji vatuh In takorekor telesna straia butlegarja Johna Clarka Torej »e nt čuditi, čemu se je Mary tako prestrašila, ko je vstopila v omenjeni brlog. "Zdtavo, Peterček! Tukaj ti predstavim svojo ženo ln glej, da boš dober i njo," predata vi John pokvrki Petru svojo mlado leno. "Uh, kako je lej*. la bo dobra, ampak ae bo motala pokoriti, če ne. ji bom |»a s tem zapel", odgovori Petei rt koliko v šali, nekoliko preteče ter potegne samokres is žepa, ki ga je vedno pri sebi imel. •Priredil LEO ZAKRAJŠEK- Priporočamo ga vsem. ki Šc niso državljani, in onim, ki so že. Vsebuje za oboje bogato informativno gradivo in še posebno pouk za ncdržavljane. Stane 50 centov 4 tednike Ib____US 4 tednika to---- . S tednikov In_____te* S tednikov te.— Za Evropo |e-------------ISJS tapote!to tpodall kupon. prUeUte potrebno «oh Money Order v plamu te al naročile Proeveto. IUI. kl Je 1 zalogi imamo ie JLouit Adamičevo <$2JV0 a poštnino vred.)—In druge njegove knjige.-—Velika zaloga drugih slovenskih tn angleških knjig,—Pliite po naA novi cenik! PrtloSeno pteUJam naročnino knjigarna proletarec 7301 SOUTH LAWNDALE AVE. CHICAGO. ILL. AmnrUkl vojaki v Avairalijt čtlalo plañía, kl ae lik prelell od evolcev.