"V TrsfCL, 12. septemTora, 1©SS-


Juri s pušo zabavlja vsako drugo in zadnjo soboto v mesecu — kadar ga ne konfiscira policija — pa saj imamo tiskovno svobodo!
Juri s pušo velja veliko, pa ga pošiljamo in prodajamo le za malo denarja. — Za celo leto velja 3 gl., za polu leta 1 gl, 50.
Naročnino sprejema lastnik, izdatelj in odgovorni urednik:
IVAN »©IjINAK
Tisk C. Amati-ja sinov.
Pisma, rokopisi in novci, naj se pošiljajo na uredništvo in upravništvo: Via Perriera, broj 323.
Oglasi se sprejemajo in objavljajo po pogodbi ali dogovoru.
Posamezne številke se dobe v vsili tabakarnah v v Trstu in pri g. Preselim v Gorici po 10 soldov.
UJiT” Prlltodisja številka Izide S6. septembra.
GAZELE
Spisal P.
I.
Kdo šel na pobod je pred dnevi iz Gorice? - Kukavice! Slovencem, kdo zabavljal je v gostilni Ajševice ? —Kukavice! Kdo Ajševske mladeniče ,je dal zapreti Kodu ko svojemu so duvali pravice? — Kukavice! 'i^iubojnioo slovensko vrgel kdo iz drova —
Kako zovejo se učene te glavice? — Kukavice !
Kdo so učeni ti divjaki in juristi ?
Da so — to kaže njih žo izdajalsko lice - ■ Kukavice!
Kdo narod svoj taji in jezik majko svojo
Ter s tujščino šopiri puhle si glavice? — Kukavice!
Kdo oni zabavljači so, ki nam Slovencem,
Kjer koli more o, še delajo krivice? - Kukavice.
II.
Kdo v Avstriji so najzvestejši državljani? — Slovani!
Cesarju zvesti, z dušo Mu in teiom vdani? — Slovani!
Za vdanost to, lojalnost, ljubav in zvestobo,
Kdo v Avstriji največji robi so tlačani ? — Slovani!
Kdo Avstrijo pogubo rešil jo prod leti 1848 Ko Mažar, Nemec, Lab so plesali pijani? — Slovani!
Za krvolitje to in dela vekoslavna
Kdo so Avstrijski ti rodovi — še teptani? — Slovani!
Kdo krotki so rodovi ti, ki moj volkovi
Žive, in ki so ž njimi krog in krog obdani ? — Slovani!
A volke te, kdo bo ukrotil, čas ko pride,
Kdo torbo dene jim, da ne bodo grobjani ? — Slovani !
III.
Nevele pisati kdor hoče in romane,
Študirano naj ima pravijo možgane ;
Pravljice pa navadno, razne druge spise Te lahko piše tudi že — Slovenski Jane.
Kdor ni v visokih šolah trgal nikdar hlače,
Ta piše spise vedno še tako neslane,
Da glava žo^ boli moža v Celovcu daljnem.
Moža ki nič ga prosti ljud ne briga, gane. —
Ko sami pisali nam bodo učenjaki,
Postanejo slovenske knjige — bide vrane.
Kdor more naj za narod svoj se trudi!
Kdor more naj za dom žrtvuje se in gane!
IV.
Da pišem jaz, ker som iz vrsto plebejistično —
In pesmi še! iz šole sem trivijalistične; —
Da pišem vse to jaz?! brez prašati soseda Kaj pišem naj! al’ „Jurju članke humoristične,
Al’ kaj? — možu da bilo prav bi iz Celovca,
Možu učenemu iz vrste egoistične!
Kar hočete recite mojim tem vrsticam,
Oe tudi jim porečete, da niso poezistične,
Prav malo mene zbodete, — kar sem, ostanem !
A vam povem, iz stranko nisem servilistične! kar hočete si mislite o meni, — pišem Veli kar mi srce, — a glavo no štndistične!
£&§M§S4M4
DOBERLAVAS. Tukaj se je raznesel glas, gakor bi se bil oskrbnik nemške graščine na Ce-lovškej razstavi za model boginje skoposti ponudil;
ne ve se pa ne, ali je bila sprejeta njegova ponudba, ali ne ?
Klošterska podgana.
CELOVEC. V tukajšnjej razstavi se kaže tudi nenavadno dolg nos, ki je Dobroljskemu g. notarju Cebulovcu po končanej pravdi proti ondotnemu g. kaplanu, kakor iz tal zrastel. Prosit.
, Mackejed.
GLOSA
ti moj, oj dom premili! Oh, kako si razmetan!
Vedno in povsod teptan, —-Izročen si tuji sili.
Podkraškogorshi.
Koder hodim, kjer le bivam,
Bodi v sreči al’ v nesreči,
Oe nasprotnik je i veči,
Vendar jaz brezskrbno snivam In tolažbo sladko vživam.
Ko v oko mi solza sili,
Ko veselje so mi vlili
V	tužno, v vborno srce moje,
Tuga — radost vse je tvoje:
Dom ti moj, oj dom premili!
Vem, da narod moj, si mali,
A si hraber in ustrajen,
Potrpi vedno vajen.
Ce vetrovi so pa vstali,
V	tebe ljuto se zagnali,
Hitro ti si že izbran,
Da na boje greš močan, —
Vsaj vojaki so ti vneti!
A poglej, poglej po sveti:
Oh, kako si razmetan!
Vrag zatira te, izdaja Po vseh trgih in gradovih,
V	šolah, v vradnih te zidovih,
Vse te psuje, vse te graja
In se strupom te napaja:
Nisi ti nikjer štovau,
Vedno si zasmehovan.
Le povej, povej do kdaj boš?
Ali res na vekomaj boš
Vedno in povsod teptan? --
Tujec, glej, ti gospoduje Mnoga, mnoga — dolga leta,
Vedno dobro ti obeta:
Da za tebe skrbno čuje In pravico ti spoštuje.
Ali kaj so ti storili?
Vzdihom tvojim dovolili ?
Vse to: Težak jarem — večen;
Oj ti dom moj — dom nesrečen:
Izročen si tuji sili.
Kraševec in renegat
Nek kraški kmet, dober narodnjak, izve za nekega g. Kocjančiča v Trstu, da posoja denar. Ta v potrebi, gre k njemu, ter ga prosi, da bi mu posodil malo svoto. Pogovarjajo se prideta v govor o narodnosti, vpraša ga labon: že anci ke tenji per Nabergoj ? Kmet se mu ponosno odreže v italjan-ščini, kolikor je znal. Gospod, znaste, jaz ne spadam pod tržaško okolico, da pa. imam pravico za Nabergoja se potezati in sem pripravljen vse zanj storiti, kar mi je v moji moči, to si štejem v dolžnost, ker je narodnjak in poštenjak tor vse česti in spoštovanja vreden. Znaste, da tudi če me z zlato roko pozdravite, proti njemu ne bodem nikdar govoril. Labon Kocjančič reče na to kmetu, ko ga osorno pogleda: alora va de Nabergoj cbe ti im-presti danaro. Kmet pa mu odgovori po italjansko : ker vidim, da ste zagrizeni labon in našemu narodu le slabo želite, ne vzamem denara ne po l00/o*) tudi, ako bi mi ga hoteli po 2°/0 posoditi. Ta mu reče, da ni treba više z njim govoriti. Kmet pa reče jezno: tudi mene ne brigajo lahoni in vsi Italjani, mu obrne hrbet gre proti vratam ter reče: Živio Nabergoj in vsi Slovani ter zapre vrata.
Josip Zanarod.
Preitoti za tfoJie člaie slovenski listov
Ker so naše slovenske zadeve tako lepo uravnane, da nemarno nobene želje več, ker je ravnopravnost posebno na Štajerskem, Koroškem in Primorskem izpeljana in zagotovljena, zato se ni čuditi, da naši ,,veliki" listi o domačih zadevah ne vejo kaj pisati in da morajo segati po stvareh, ki so nam čisto tuje. ,,Jurju" — se ubogi uredniki smilijo, ki jim gre tako huda za tvarino, zato nasvetuje te le predmete za uvodne članke: ,,Španske pravice do Karolinških otokov", „O zadevah Brunsviškega vojvode", „Pogodba med Nemci in zamorci v zahodni Afriki", „Straža na Zulfikarskem klancu", „Stranke na Švedskem", „Nasledki peruvanskn-čilenske vojske", Bodočnost Sandviškega kraljesta", „Nasledniki krivega preroka", „Nasprotje med Japonci in Kitajci", „Prodiranje civilizacije v Avstraliji", „Denarne zadrege Bavarskega kralja", „Indijanci v Meksiki" itd. itd. Ko bi uredniki sami ne poznali teh daljnih zadev, naj prestavljajo članke iz tujih časnikov, kterih Slovenci itak ne berejo.
"Vlncscfls,
II. člen..	.*•
Nemški pregovor pravi: in der Noth frist der Teufel Fliegen — v sili satan muhe hrusta. Prav blizo tako se godi našim vinobratcem, ko jim kruli
*) Grdobo, ali bi ne bilo sram prejemati po 20% od ubozega kmeta.	juri.
slaba vinska letina v suhem grlu, in praznem želodcu. Huda je lakot, a še hujši, pravijo je žeja. Ko sliši vinožejni bratec, da se kje društvo brez njega snide, kako godovnico slavi, prej mu suho grlo iz zavida telesno in dušno ravnotežje čudno premakne, v njem se vzbudijo utisi preteklih dobrih letin, ter javka: aha! ali ga debelo lokajo, tako so si ga nalezli, da Pepc Janeza ne pozna. Oe tudi oddaljen na milimetre, on šteje vsaki požirek, sliši šalive pogovore, vidi našemnjeae osebe, zabavlja drugim enoletni pezdir, da so na privatni gostiji izpili za razstavo odločena vina, lastne brune — korita, po katerih je zadnja kapljica za vse mogoče razstave potekla, pa ne vidi. V resnici je lačen človek poštenega milovanja vreden, a ne tako strasten vinopivec. Navadno niso vinopivci logičnim silam podvrženi, večinoma se jim nevede prestavlja vse grdo in napčno radi asocijacije idej iz preteklosti, tako se jim dozdeva, da se na vsaki godovnici vsem enako godi, kakor nekdaj neki vinski filokseri na gori spremembe „Tabor", ko je na dan svoje go-dovnice zatekle oči upiral v domačega kaplana g. St. osupnjen, rekoč: kdo ste pa vi? Od kodi Rus v mojo hišo. Na stare vzvišene spremembe srečne gore Tabor ne more tudi apostelj vinobratcev pozabiti, ni toraj čuda, da v pasji žeji zavida Pepčev in Janeza šotor.
Ako našo izmišljeno filoksero ena domišljija za trenotek popusti, kmalo ga slabi duh žene k javni tožbi, da pod Tabrom mu red in okus hiš nič kaj prav ne dopada, mej tem, ko so mu nekdaj pod upljivom dobrih kapljic, dela njegovih rok daleč čez „halber zwelfe<‘ okoli vrtele. In postavimo, da bi bil tudi kaki stavbeni pregrešek, pomisliti gre na izrek: pohujšanje mora priti, napčen izgled zna tudi na pravem mestu stati, t. j. kako se hiše v treznem stanu ne smejo „nach halber zwelfe“ vrteti, in ne postavljati.
Tudi, kdor je le nekoliko, svoboden, kakor hoče naša filoksera veljati, ki se mnogokrat na prsi trka: jaz sem Garibaldi del Slavi, moral bi se spomniti one slike nad krčno v Vidnu, ki prestavlja mačka, ki si pod navkup povzdignjeno nogo lizaje cedi, se podpisom: de gustibus non est disputandum.
G. Garibaldi! pomirite se, dobro vemo, da vsiljena treznost je huda, a vaše odrešenje je blizo pred durmi, ker je vinska trta za obilno trgatev v D. brst in muševje že otresla, in tedaj zna zopet, pod upljivom dobrih kapljic, stari okus, in vrtilni red hiš obveljati, in marsikomu trudnemu celo luža, in gnojnik za mehko blazino služiti. Kdor bo ta čas dobre bondime doživel, gotovo bo nehal muhe in pezdirje loviti, ker tedaj bo obilnega posla : bratci veseli vsi, luk, luk, luk, luk !
Pepo Biš, Janez Cingalo.
Veleštovanemu gosp. V. Gr. v Prvačini
na njega laskavo pismo od dne 31. avg. t. L,
Br. *)
Bog, ki kraljuješ Ti na višavah,
V gorah na morju In po nižavah.
Bog, ki preživljaš Vse kar kol’ brodi, Ptičice v zraku, Ribice v vodi,
Bog, ki si vstvaril Mile cvetice,
Z roso srebrno Venčal jim lice. Bog, ki je tvoja Roka ustvarila Solnce in mesec, Zvezd brez števila. Bog, ki si vodil Naše pradede, Kedar odbili Ropne so črede, Dal si jim zmago Bože ti večni,
Da so ostali Še tako srečni,
Ko so na vraga Srčno planili,
Vragu koščice Vse polomili In očetnjavo Vragov rešili,
Mili svoj jezik
Si ohranili.
Vstvaril ti večni Bog si Slovene,
Dalje ne pusti Nas zatvorjene. Spusti iz ječe Slave sinove,
Cuj ti, pravične Naše glasove!
Čuj ti, Slovenov Glas upijoči,
Daj da nam zora Svitla napoči!
Udri na vraga,
Ki nas še tlači, Glavo razdrobi Pisani kači.
Ti vse mogočni Bog na višini,
Brate Slovene Ti nas zedini, Vstvari Sloven’jo Bože ti mili, Prosimo milo, Vsmili se, vsmili. Zruši namene Tujega vraga,
Da se odpravi Z našega praga. Slogo, edinost Ti nam ohrani!
*) Te vaše želje, so i moje.
Vsmiljena lovca na Pivki
Rano v jutro Juri vstane,
Se oči so mu zaspane ;
Puško vzame in streljivo,
Gre na lov v zeleno njivo,
Zajcev misli naloviti Srn tudi kaj pobiti.
Francelj tudi gre na polje,
Da zveri si kaj nakolje.
Zajca Juri kmal’ zapazi; Dvakrat s puško mu zagazi ; Zajc postane, se obrne Juriju tako zavrne:
„Usmiljen mož si Jurček blagi, Taki lovci so mi dragi!"
Zajc prot’ Francu jo zavije: Temu Juri pa zavpije:
„Streljaj Francelj, zajca vjami, Kmalo ti bo pred nogami!" Francelj vendar dobra duša . Jurija zdaj ne posluša,
Marveč mirno zajcu pravi : „Dokler udje so ti zdravi Teci, teci, tje na goro,
Da si varješ glavo bčro;
Če te love Kovač zagleda Brž objame smrt te bleda;
Ti izruje vse muštače Saj poznaš može kovače!"
Zajc prav lepo se zahvali Jurčka, Francelja pohvali,
Pa jim reče v poslovilo :
„Dobro je za vas to bilo,
Da ni streljal Francelj uti-me, Ker če on še puško sname,
Jo na-me bi bil pomeril Hudo bi si mi zameril;
Moral bi Vam puške vzeti In jih tu na kamnu streti.“ Francelj Jurju tčko reče :
„Slišiš Jurče kaj klepeče Zajček nama lovcem starim ? — Jaz na lov jo več ne vdarim ;
V kot zdaj puško jaz postavim Z rakije palco si napravim,
To bo za nas dobra puša,
Čuješ Jure črna duša?!"
Juri čuje, tak napravi
In na dom se koj odpravi. —
Iz Celovške razstave
„Jur“ vtakne v vsako reč svoj nos, zato si je ogledal tudi Celovško razstavo. Videl je tam različne, čudne in imenitne reči: coklje lesene, slamnate in usnjate, rešeta, kopita, nože, puške, škarje, metle, peči, omare, škatlje lesene in papirnate, šolske pisanke, risanke, abecednike, kotle, motike, krampe,, sekire, vile, grablje in še mnogo tacega. Vendar pa je pogrešal še mnogo reči, ktere je željno videti želel, pa jih nikjer ni bilo. Pogrešal pa je posebno teh reči: l. Tistega gradu, ki ga vsak koroški Slovenec dobi, kadar se nemško nauči. 2. Tistega koroškega blagostanja, s katerim se je v državnem zboru hvalil poslanec Moro. 3. Tistega „napredka11, ki ga je prinesel Korošcem liberalizem. 4. Tiste šole, kjer bi se slovensko-koroški otroci kaj naučili, b. Tiste ljubezni, ki jo imajo nemškutarji do Slovencev. 6. Tistega vola, kterega slovenski kmet ni mogel prodati, ker nemško ni znal. 7. Tistega krompirja, ki ga Nemci niso hoteli jesti, ker ga je pridelal slovenski kmet. 8. Tistih koroških Slovencev, ki so od gladu poginili, ker niso nič nemško znali. 9. Tistega Koroškega advokata, ki bi se potegoval za slovenske pravice. 10. Tistih uradnikov, ki li bili slovenščine popolnoma zmožni. 11. Slovenskega odloka od kake uradnije. 12. Tistega slovenskega rodoljuba, kterega nemško-liberalni listi še niso trgali in zasramovali. 13. Tiste fare, v kterej bi ne bilo nobenega nemškutarja. 14. Tistih solz, ki jih nemškoliberalci pretakajo, kedar se slo-
venskemu kmetu slaba godi. 15. Tistega župana ki bi slovensko uradoval. 16. Tistega grabštanjskega kmeta, ki bi vedel, kaj pomeni beseda „demokrat11. 17. Tistih pečenih golobov, ki Borovčičem sami v usta letijo, ker so z Nemci volili. 18 Tiste krave, katera bi se nemčurjem ne smijala, če mislijo, da bodo Slovence še enkrat tako potlačili, kakor so jih prej. 19. Tistega osla, ki bi se modrosti učil iz1 nemškoliberalnih listov v Celovcu in Belaku. In 20. tistega koroškega nemškutarja, kterega bi se „Juri11 kaj bal.
Cuker, med in tržaške fige
Trgovci, kateri v Trst z lesom tržite, obrnite se, ako niste izučeni na mešetarja M. Kirna, ta bode uže preskrbel, da proda les g. F. in G. Co-nigliari-ju, kajti mešetarjus zna tako spretno kupčijo vrediti, da se po lO1/^ pogodi, plača se pa le po 874.*) Kdor ne veruje, naj vpraša Franceta Goste iz Motnika, kateri je 1. t m. v Trstu tako tržil z lesom ; „Ja Bauer dos is bos onders!
DOPISA
Iz Slovenske Benečije. Dragi Juri. Ti rad streljaš, kakor je svoje dni rad streljal Bovški nosorog, župan in deželni poslanec; a Ti Jurče principe streljaš, naš Matija pa ljudi, kakor „slov. Narod11 od 12. m. m. v poslanem priča. Poslušaj — bilo je leta 1850., ko je Matija v Sedlu na vaši zemlji žendaril pa tudi se rad mešal mej patrolo, mej lovce in borštne čuvaje i to, zbog lakoti in junaštva. En dan beži 25 letni mladeneč iz Sedlanske meje na svoj beneški svet. Junak Matija vpije za begunom trikrat stoj! in ker njegovemu nosu ne obvelja, puf ga v hrbet ustreli, da takoj na kamnu obstoji — strašno zatuli, in se mrtev zgrudi. Sitnost je Matija radi Šreteljnov v hrbtu mrtvega imel, a od tedaj, ko je človeško kri okusil, je tudi kakor Peter glas umirajočega slišal: odslej boš ljudi srebrnimi in zlatimi krogljami in šibrami streljal. Pregovor se pač ne zlaže: kar misli kopriva biti, že zgodaj peče. Oj Matiče! kako bo pa enkrat pekla, ko bo Jurče mirno puško na stran dejal, Ti pa boš kup krvi in solz precejal. Zato Vas Cesarace (tako nas psujejo beneški slov.), ne zavidamo, da enake župane in poslance volite — gnus!
Iz Braniške doline. Od mnogih strani se je čitalo pe raznih slovanskih in slovenskih časopisih, kako se je tu in tam poslavljala tisočletnica slovanskih blagostvenikov sv. Cirila in Metoda; lepimi slavnostmi v cerkvah in zvunaj se strelanjem, kresovi in vžiganjem bengaličnih ognjev itd. Mi v našej dolini ne moremo se mnogo ponašati s takim in enakim slavljenjem, kajti držali smo se strogo svetopisemske prislovice: „Kar da levica ne vedi desnica11. Toraj smo slavili naše blagovestnike le tajno, t. j. vsak za se na tihem, brez nikakoršnega hrupa, čeravno se je Rifemberški župnik jako prizadeval, da bi se ta slavnost lepo označila.
Naš vsehvalevreden Ajdovski cestni odbor, izdelal je lep kos skladovne ceste od Kasovskega mosta črez Preserje do Rifemberka dokaj lepo in okusno za kar se mu mora res vsa hvala priznati! Zdaj bode nadaljeval svoja cestna dela iz Rifemberka, črez Ravenjak v Komen. Čuje se tudi govoriti, da tudi Kasovski most misli prenarediti po najnovejšem Amerikanskem sistemu, za katerega priprave, je menda uže naročil v naj večji Amerikanski livarni Cincinati. Vso hvalo pri vsem podjetju pa j resnici zaslužita cestna odbornika: g. Leban iz Černič in g. Godina iz Ajdovščine, koja se tako prizadevata za koristi naših sedanjih in bodočih cest Zdaj pa naj le naši nasprotniki še rečejo, da ne napredujemo 1
Braniški.
IF’ozItt’
Podpisani priporoča se vsem uredništvom, da mu pošiljajo svoje liste, kakor vsem izdajateljem in založnikom knjig, da mu jih po več iztiskov v prodajo pošljejo; denar za prodane knjige, kakor naročnino za liste dobe tako gotovo, kakor gotovo sem poslal Jurju s Pušo v Trst naročnino in za razprodane Jurjeve Koledarje denar (?!)
Martin Petek
trgovec pri Veliki Nedelji
na Štirskem ‘)
*) Našim trgovcem ni treba hoditi okoli taeih ciganov brezvestnih.	Ur.
*) Morda so novci pošto zgrešili, kajti v Olimpu jo _^udi pošta Xrst. .Reklamirajte g urednik!	Stavec.
Huzrat cigan \ Eljen magiar orsagl Naga razstava je tako velikanska, da take še na svetu ni bilo. Eazstavii je Magiar ember vse, kar se na svetu dobi, to je v Madžarskoj; le basama Horvat! Slavon in Granica niso razstavili ničesa; kar pa so ti razstavili, nesem jaz v tej culi domu, da ne bo kdo mislil, da so Slovani kulturni narod. Extra Hungariam non est vita, et si est vita, non est ita !
Miha in Jaka si dajeta uganjke
Miha: Po zimi se topi, po leti zledeni. Kaj je to?
•ofraiods en 0qnf[qo es reri ‘enzacuz ieds nd ij9[ od ‘'B^eqo n.ioqz meuAuzrp a umu es jerj ‘ido^ es im iz od ■fsouav.idouav.i ni[sueAois et' ox •»^»/*
*
*	*
Miha: Junak na straži stoji, z Žakljem zmaju preti, pa zmaj se Žaklja ne boji. Kaj je to ?
•eoou puo^s vSeinz pm ifi.iB}nqsraem iJe^ ‘umrSord iupn[A ej efzoro nz nini ud ‘|iser 90ueA0[g oq up ‘e^eqo uq -dCpin^ oermisod et ox
*
*	*
M.iha:	Velik skedenj, tri sto mlatičev, celo
zimo mlatijo, pa nič žita domu ne prinesejo. Kaj je to?
•Aoqz mavz.i(j *
*
Miha: V suši se redi, na dobri zemlji pa medli, obilno kaže cvetu pa malo rodi sadu. Kaj je to?
■d(qn(ppo.i pisimoig :nynf *
*	*
Miha: Koklja jajca vali, pa jastreb na njih sedi. Kaj je to?
•miujmvMiL mphin.ijj : m[0f *
*	*
Miha: Ne lazi po suhem in ne po vodi, in vendar najdeš ga povsodi; veliko sveta ima pod seboj, njegove jeze se le boj! Cez hrib in plan ko duh leti, pa vendar človek je, ko ti. Kdo je to?
■nuop)q a „osnd s unfu .•»?/»/’
Krompir v oblicah
Profesor: Gospodje, danes začnem učbo o bolezni človeka. Ko človek boleha, ste natura in bolezen v prepiru. Zdravnik pride, vzame krepetec in vmes bije: če bolezen zadene, človek ozdravi, — ko pa naturo — bolnik umre.
*
* *
Profesor: Proti tej bolezni imamo dvoje zdr vil pa — nič ne pomagati !
Ja, ljubi poslušalci! pripravljeni moramo biti vsako uro na smrt, — kajti smrt je ne* izogibljiva — skoraj gotova.
*
*	*
Dijak: Gospod profesor, zakaj pa Bog, ni vstvaril kosti pri trebuhu ?
Profesor: Ljubi moj, Bog je to prav koristno oskrbel: drugače bi se vodenica ne mogla primerno razviti.
*
it	*
Gospod kandidat, katerih je neobhodno potreba pri vsaki bolezni ? „Bolnika in zdravnika."
Kako bi vi mogli pri simulantu najbolje resnico nezmožnosti dela spoznati ? Ponudim mu za vsak delavnik dvajset goldinarjev.
*
* *
Zdravnik: Na, gospod Štempihar, kako je kaj vaši ženi, — ima — le tek — spanje?
Štempihar: Hvala lepa za prašanje, gospod doktor. Spi kakor podgana, — tečna pa še doslej ni bila.
*
*	*
Profesor: Gospodje! Poklonim vam srečno voščilo za novo leto, obrnem se danes na drobovje in vam predložim želodec žganjepivca.
*
*	*
Gospodar: Kaj pa je kuharica, da tako slabo vz-gledate, ste morda bolna ? Joj! joj! mislim, da sem se premrazila, ko sem včeraj se jajci sneg stepla.
*
*	*
Doktor: Nu, Primož, vidim, da ste dan za dnevom bolji.
Za osem dni odidem, v tem času le redno medicino vžijajte in pri miru bodite.
Čez osem dni.
Doktor: (pri zaprtih durih) Kaj, je — li že odšel z doma ? Slišite ! vi, ali veste, kako se Primož počuti ?
Kmetje : „Jaa“ ?
Doktor: Na, kako mu pa je, — ali mu je bolje? Kmetje: „Jaa“ !
Doktor; A ! to me resno veseli, ali bo kmalo domu prišel ?
Kmetje: ,,Na—a“!
Doktor: Kde pa je, — na pdji?
Kmetje: ,,Na—a“ !
Doktor: Bes te plentaj! z vašim večnim „na—a“ — kje pa je, — jaz hočem vedeti ?
Kmetje : „Umeri je“ !
^	Gustelj.
MeiMoie Mice
Smrtna glava. Rafajel inženir Vicentini, kandidat „goriške karjole“, umrl je na veliko žalost goriških in tržaških lahonov. Ker pa je bil rajnki bistroumen mož, zapustil je vse sv. maše, da jih ima za-nj brati biljanski župnik, ker je bil ta v času volitev radi njega v smrdljivem zaporu.
*
* *
Velika pomota se je pripetila kovaču iz Pekla; — škarje, katere je bila menda naročila „goriška friškulau, s katerimi se bode rezala slovenska zastava, mesto jih poslati v Gorico, šle so na Ajševico in so tam šestnajstim Italijančičem nose porezale. *)
Slavospev kobaridskemu muš-ikusu
O Frauceli, Anceli! Tvoja glavica,
Ti misliš da „fina" je, — pa je butica.
Smeješ „omiki" se ,.izobraženčsti“,
Ker misliš, da vse je to, če zna se gosti.
Le šivaj doma na „brgeše“ ti „flike“,
Pa ne zapravljaj pri vinu — omike.
Ko iz kozarca ti vinčice teče,
Ne veš ti, ne „koz" tvoj, kaj jezik klepeče. Vem, da modrejšega ni ga na sveti,
Škoda, da enkrat boš moral umreti !
Petja ne bo več, ne godbe več čuti,
Pa tudi n& se ne bo kaj obuti,
Ti si edini, ki vse to razume,
Ti zvezda, kapelnik izvoljene trume.
Ko v cerkvi na orgije ti začneš igrati,
Veselja in žalosti vse mora jokdti.
A ko na „klarino" ti začneš pihdti,
Vse, kakor neumno začne mi skakati.
In še le prevzvišeni, krasni tvoj bas,
Ob, to je premili in angeljski glas !
„Soldat11 si bil, ■— tam si študiral,
Tvojo modrost in „kunšt“ tam si nabiral.
Vsi drugi so „šeme“, le ti si „možak11,
— Ne vem, kdaj rodil se nam bo še en tak’. Brez tebe ni nič, ti naš modrijan,
Le škoda, da v „buči11 ti manka možgan!
Speljanček.
Zamrežene resnice
Katera bolezen je v Gorici najbolj nalezljiva? Irredenta.
*
* *
Kedo se boji goriške irredente ?
Oni, ki ne dovole blagosloviti zastave podpornega društva.
*) Prekleto fino so morale biti napravljene.
Zorzo kol sklop.
Kateri Slovenec v Gorici je največi pomagač goriške irredente ?
Nek botijaški odvetniški pisač.
*
*	*
Katera štacuna na Travniku je najlepša?
Baraka italijanskega brusača pred okrajnim glavarstvom; ko bi bila ta, kakega Slovenca, hi jo bil municipij že zdavno shranil v deželni muzej.
*
*	*
Zakaj je bila 32. štv. “Soče11 zaplenjena ?
Zato ker je v nekem članku pisala „Viva ltalija“ itd. državni pravnik se je bal, da bi se Slovenci tega ne navadili, radi tega je bil list zaplenjen.
*
*	*
Kako to, da veteranska godba ne svira po mestu več slovenske melodije?
Pravijo, da je predsednik to prepovedal. „Živijo Cattinelii !“ „Živijo patrijotično društvo veteransko.11 Živijo ! Živijo !!!
*
*	*
Italijansko društvo „Ginnastica11 v Gorici, priredilo je veliko veselico v dobrodelni namen društva. Vstopnina od 5—20 gld., drugače gre društvo na boben.
Bučfno seme
V	Pontonijevi lekarni v Kaštelu je nekaj izvrstnih receptov za draženje proti Slovencem. Kdor jih hoče vporabiti, naj nekaj flajštrov z seboj vzame, — za slučajne potrebe.
*
*	*
Gliubich rodom Dalmatinec in vodja Pontoni-jeve lekarne, kteri se je tudi udeležil Kuchelbada v Ajševici, prodaja dotične flajštre in nasvete.
Kako naj se flajštri na mnogostranske dele človeškega života prilepajo, to se vse prav na drobno izve pri prijateljih Slovencev, Pantoniju.
*
*	*
Neki hudobneži govore, da se je Pontoni ne le iz sovraštva, ampak tudi iz nevolje do slovenskih Ajševcev na slovensko zastavo spravil, ker so vsi zdravi — kod riba, množe se kot zajčki, pa rajši dobro vino pri očetu Komelju pijejo, nego ostudne strupe iz lekarne prijatelja Pontonija. („Tihi terra dehissat", pojdi k vsem hudičem, naj vsak Slovenec reče, Pontoniju i njego vej lekarni. Juri.)
*
* *
Nekega askultanta „indieatorja11 pri sodnijski komisiji v Ajševici je oče Komelj na neko upra-šanje prav dobro zavrnil; Kaj me izprašujete, ali niste i vi bili v tem društvu, toraj vam morejo stvari bolje znane biti, nego meni! Bravo Komelj!
*
* *
Čudom se poprašujemo, je li za c. k. reserv-nega lieutenanta pristojno društvo, v kterem se slišijo antiavstrijske besede. Avstrijski častnik v takem društvu zdi se nam angelj mej hudiči.
*
*	*
„Corriereu glasovito židolabonsko glasilo, huduje se nad vsako slovensko besedo, ktero v Gorici sliši. Svetujemo duševni pokveki Corrierja, Židinji Luzzatto, naj se pobere izpred oči v Cala-brijo, tam ne bode gotovo slovenskega slišala, in kjer ji bodo še clo banditje v najlepši italijanščini novce poberali, z kterimi se mej Slovenci debeli.
*
*	*
V	nedeljo 6. septembra zbralo se je mnogo naroda, z prekrasnimi slovenskimi zastavami v Ajševici, in na mestu, kjer se je naša zastava oskrunila, odmevali so gromoviti živijo Avstrija! Slo-venom v dokaz, da narod čuva !
Vrlo dobro slovenski prijatelji!
Ajševci sprevidijo, kje imajo naslombo, spre-videvajo, da v Slovencih imajo duševno, in ako bode treba, tudi gmotno podporo.
Naj novejše vesti
Tistih 10.000 gl., za katere je Nabergoj še pred volitvami v mestni seji, za okoličane prosil, te je župan uže porazdelil. Cikorjaši šli so proč s praznimi rokami; jim tudi ni potreba ker toča je le Slovencem potolkla, da ni cikorjašem, vbranili so to, sior Poldo, Primožič, Bokalič in ta gran cikorjaš Katalan v Škorklji.
* *
*
Pri zadnjem izletu Sokola v Nabrežino, morala je policija četrt ure pred izletom, taistega prisiliti,
da je sel v redu skozi mesto in, da so trobentači trobili.
*
* *
G. Pimpacb bi rad analiziral glasove sokolskih trobentačev ker so skozi Opčino, domu grede iz Sežane, trobili, da vidi kaka tvarina se v njih nahaja, pa kakor se razvidi jih še vedno love po zraku.
V Gorici pri
Kopaggn, Paljku, Venutti-ju in Fitzu
so dobijo sliko slovanskih apostljev
Oizila, In. 3^đIetoćLsu
na olje barvane po 5 centesimov ena. Naročila od Irredentarjev sprejema edino
•furi s S®tišo.
Slike je daroval, Ćuk z Grgarja.
Smešnice
V	nekem gledišču se je zavlekla predstava nad polu ure, Na galeriji je začelo občinstvo razgrajati in upiti. Nek gospod se obrne ter zaupije srdito galeriji: Mirujte voli! Glas iz galerije ga potolaži, rekoč: Oprostite visokost! tu gori so svidi, stala se nahaja spodaj!
*
* *
Beza: Čuješ! Nekaj novega, naša gospa je nocoj
porodila fantiča. —
Tona: Jaz sem si uže kaj tacega mislila. Veš,
pri njej ne obstoji nijedna deklica 9 mescev.
*
*	#
Na železnici je zahteval potnik Z. ,,beafstek“ iz krompirja, kateri pa mora biti dobro pečen. Pojde trško, pravi natakar; vlak oddrdra v 10. minutah. Po tem takem pa mi dajte le polu porcijona, odgovori potnik Z.
*
>1«	*
V	nekej gostilni v Berolinu je sedel princ P in natakar mu da list, na katerem so jedi zapisane. Princ list pogleda, pa ga natakarju da nazaj ter zareži: „Druzega nič! to je prokleto malo.“ — Pri mizi zraven je sedel dijak, tudi temu dd na zahtevanje natakar list. Dijak ga pogleda in pravi: „Druzega nič! To je prokleto malo.“ Zdaj skoči princ ves razsrjen po konci ter dijaku zavpije: „Kako se morete drzniti, mene posnemati, jaz sem princ P. !“ — Dijak pa dalje sedi in bladokrvno pravi: „Druzega nič! To je prokleto malo!
*
* *
V	neko krčmo pride gost ter zahteva vrček piva in golaš. Pivo je bilo dobro, a v golašu najde košček cunje. Hitro jo natakne na vilice, jezno pokliče krčmarja, pokaže mu cunjo in reče :
„Krčmar, kaj ste mi to prinesli ?“
Krčmar pa prav hladno odgovori:
„I no, cunja je cunja, vsaj vendar ne boste zahtevali, da vam morebiti za vaših borih deset krajcarjev celo suknjo prinesem!“
*
* *
V	neko krčmo je prišel gost, ki se je dobro
najel in napil, potem pa začel tako pogovarjati se s krčmarjem: „Ali ste imeli že kedaj gosta, ki vam ni hotel plačati, kar je bil dolžan Krčmar: „Se ve da sem jih imel, teh pa še le preveč." Gost: „No, kaj ste pa konečno s takim človekom storili ?“ Krčmar : „Jezen sem postal, zgrabil ga in skozi duri treščil.“ Gost: „Poskusite sedaj tudi tako, iz srca rad se vam sedaj dam iz vaše krčme vreči.“	Tujec.
*
* *
Kolmanu so tatje pokrali lesene žlice, skledice in drugo kuhinjsko opravo, katero je hranil v svojem komptoaru pred c. k. dogano. Hvala Bogu, reče na to okradeni K., škode ni, še dobiček mi je tat napravil, ker vse to mi je nekoč stalo še enkrat toliko, kolikor me bo zdaj stalo,
„Juri s pušo“piše.
site nam osebno, <‘>ko so morda se ne poznamo, da Yam list pošljemo.
HIŠA V NAJEM
daje se, štv- 55. obstoječa v Ricmanjih iz 7 sob, 2 kuhinj, kleti, hleva in drugih potreb; katera stoji uprav na najlepšem kraju. Podjetnikom pri građenju železnice, najbolj bi ugajala.
Oglasiti se je pri Petru Kuretu štv. 55 Ricmanje p. Katinara. Trst.
Optične in telegrafiene vrstno električno gonilno in premakljivo baterije deluje podpisani — ter venim predstojnikom in novejši iznajdeno strelo vršeno bode točno in v
Miji	aparate	— kakor vsako-
Ftepg	napravo, stroje, stalne
llfffSH	za	*n zdravnike iz-
osobito	priporoči eerk-
šč. duhovščini svoje naj-vode. Tsako naročilo iz-najkrajšem času.
24—12	Trst, Via S. Lazzaro U. 2020.
Agencija za posredovanje
slnžeb in stanovanj
E. GEROMINI-JA
priskrbuje službe vsake vrste v Avstriji in inozemstvu. Kupuje in prodaje hiše pod najugodnejimi
pogodbami.	24—18
Piazza Ponterosso N.ro 2, I. nadstropje.
podučuje otročiče. Uljudne ponudbe, naj se adresirajo na:
ZEL ZEF1-
3P5 poste resfante.
Podpisani priporoča slav. p. n. občinstvu svojo gostilno
“K
Na razpolago ima dobra vina in pivo po primernej nizkej ceni; kuhinja je izborna in postrežba točna. — Nadja so obilnega pohajanja od Slovencev I. MAVER.
Za vsakovrstno pecivo priporoča podpisan svojo obširno
]!> — NA GReti -Ćl9
V zalogi ima na prodaj vsakovrstne moke. Prevzimlje v domačo peko: potice, pince, presniee in enake izdelke. Vsako naročilo se izvrši hitro in točno Drag'. Gruden.

Filijato y Trstu c. ta1, priy.
avstrijs. Miimh
za trgovino in obrt.
Novci za vplačila
v bankah pri	24—18
4-dnevni odkaz 3%
8-dnevni odkaz 30-dnevni odkaz d1/,"/o
v napoleondorih pri 30-dnevni odkaz 37o 3-raesečni odkaz 3l/4°/0 C-raesečni odkaz ‘ixii0i0
Okrožni otdel
v bankah 21/a0/o kamate na vsako vsoto, a v napoleondorih brez kamat. Napotnice za Dunaj, Prago, Pesto, Brno, Tropavo, Levov in Reko. Nadalje Zagreb, Arad, Orač, Hermanstadt, Inomost, Celovec, Ljubljano, Saleburg brez troskov. Kupnja in prodaja diviz, efektov, tako vnovčenje kuponov pri ‘/8°/0 provizijona. Provizija na Varrante, uveti na spora-zumljenje pri otvorenju kredita v Londonu ali Parizu 1/a% provizije za 3 mesece.
Na efekte 6°/0 letnih kamatov od zneska od f. 1000 ; za večje vsote glasom posebnega sporazumljenja.
V TRSTU, 1. junija 1883.
Anton Bonne
krojaški mojster
TRST — Piazza S. Caterina 1 — TRST
odlikovan z svetinjo na razstavi leta 1882. v Trstu, izdeluje vsakovrstne obleke za gospode po najnovejšem kroju in primernej ceni. V svojej zalogi ima na razpolago najbolje blago iz prvih čeških in drugih tovarn. Naročila na deželi izvrši točno v najkrajšem času. Priporoči se Čč. duhovščini in drugim rodoljubom za obilna naročila. — 12-7
Lira in cvet j L
zbirka vsakovrstnih pesnij
dobi se pri našem uredništvu po
60 kr. franko na dom.
Doliro znana parija
Josipa Seleša
>T7"ia <3. e 11’-A.cq.-u.ed.otto«
ima vsak dan in vsako drugo uro svež (frišen) kruh. — Sprejemajo se naročila vsakovrstnih finih pekarij za 2ohceti« itd.
Begriindet von
Otto von Corvin umi Fr.W. Held.
7.weitc ganzlich umgearbeilcle Auflagc. ^
Mit 2500 AfoMldungen, |
o 90 Tontafelu, 19 Karten etc. ©
Zu beziehen in 4 Ausgaben:
1.	In 142 Lieferungen a 50 Pf.
2.	In 24 Abteilungen a 3 Ji
3.	In 8 Banden gelieftet Jk 60. 50. ^
© 4. In 8 Banden eleg. gebunden Ji 82. ©Uči

Prospekte werden iiberallhin gratis @	und portofrei gcsandt. "Se	(j
Bestellungen auf das "Werk nehmen entgegen alle Buchhandlungen sowie auch
die Verlagsbuehhandlung-.
S Leipzig. ^^ BerUn.
von Otto
•••••••••••••••••••••••
■P ‘Pflffflplli knjigotržee na bor-• ■	znem trgu, priporoča
slovenskemu občinstvu svojo zalogo vsakovrstnih knjig. Tudi se dobi nedavno izašla knjiga „Slavia Italiana“ po gld. 1.20 zv. „Lira in Cvetje“ po 55 kr. in druge zabava« in pouoljive knjige več jezikov.
NB. Na „Jurjev koledar“ se more naročiti pri našem uredništvu. — „Lira in Cvetje" se dobi tudi pri knjigotržcu Raffaeiii-u, Borsni trg.
V novi prodajal-1 :
II1C1
f r isnega| sadja
Via S. Giovanni,p prodaja izvrstno ,pomidoro‘ kilo pn| kr.: 14-36, krompir 12, grah frišni| 2\, mandarini2 in| banano 10 k. kom. J pavova peresa zafi nakit 24 kr. dva-| najstina. Vsak dan| prevzame naročilai zaodpošiljatev sa-| dja, rib in zclenjal od 5 kilgr dalje po| primernej ceni. Ambalaža in od-! pošiljatev sta prosti stroškov.
Trst-Grac.
lete
odobren po c. kr. vladi, priporočen od zdravniških strokovnjakov, pateutovan od zjedi-njenih držav Ameriških.
Dosežni uspeli:	vsakoršna nerazpoložnost,'
neprebavljivost, kolika, gliste, krvavica (hemoroide), povračljive mrzlice, vodenica, pravica, lenost, slabost, čiščenje krvi. Cisti po- \ lagoma in okrepčuje zdravje. Z vsako steklenico vred dobi se tudi navod, kako se ima rabiti lek.
NB. Pozor proti ponarejenju !
Da bi dobivanje Jeka olajšal, zalaga ž njim izdelovatelj vse kavane, mirodilnice, sladiča-rije in likerije v glavnih mestih po celem svetu.
T^z-orazLioa.: Romano Vlahov v Šibeniku. Glavna zaloga v Trstu:	Via S. Lazzaro 1.
nrNsrsHVNOd
!Kdor se hoče smijati!
naroči naj se na
saljiii „Jnrp Melaf
IX. letnils:, za, leto 1S00,
kateri bode prinesel obilo smešnega gradiva, pripovedk in humoresk z ličnimi podobami „Jurij" bode v svojem Koledarja bril burke s prerokovanjem raznih stvari, katere se imajo prihodnje leto zgoditi Ugank, izrekov in smešnih pesnij mu ne bode zmanjkalo. — Izšel bode uže oktobra meseca. — Cena mu je 5.5 kr. — Pisma in naročnino
upravništvu „Jurj a s puso", v Trstu