Sploine vesti PRVI ZAČETKI BORBE ZA UEDINJENJE. Pred 130. leti je dvignil Karadorde svoj meč in udaril po stoletnem sovražniku, po Turkih. V Orašcu so se zbrali junaki trpini, ki niso mogli več prenašati krvoločnosti turskih tlačiteljev. V kratkem času so zavzeli Beograd, Smederevo, Požarevac in Sabac. V prihodnjih letih je osvobodil tudi ozemlje proti Nišu s Krw ševcem in ozemlje proti Višegradu v Bosni. — Vse te kraje pa so Turki po; novno zavzdli. Te prve borbe Karadorda so važne ne le za osvoboditev onega dela srbskega ozemlja ižpod turškega jarma, marveč predstavljajo prvi začetek borbe za uedU njenje vseh Jugoslovanov. Karadorde ni bil samo dober vojak, marveč je bil tudi dober diplomat. V dneh, ko sta ga junaštvo in sreča vodila od zmage do zmage, je postavil tezo re* šiti vse Srbe izpod turskega jarma, a ob= enem je mislil tudi na svoje brate, ki so bili pod avstrijskim jarmom. V tem smislu je pisal tudi Napoleonu, kajti pred= videval je zvezo z Ilirijo, ki je bila osno? vana v isti dobi. Dasi ni mogel Karadorde izvesti svo= je zamtsli, vendar je postavil temelje uedinjeni Jugoslaviji. Misel združitve so propaglrali najboljši možje celokupnega našega naroda, in ideja jugoslovanstva se je širila in je postala vodilna ideja vsega narodnega pokreta. Nič več ni moglo ustaviti mogočnega vala, in bratske zveze naroda razdeljenega in zasužnjenega pod tremi gospodarji, so postajale vedno močnejše. Prišel je vnuk velikega borca Kara* dorda kralj Peter I. Veliki Osvoboditelj in povedel, skupno s svojim sinom našim kraljem Aleksandrom /., svoj narod čez Gdlgoto ( v svobodo. S iem je doVršll Karadordevo zamisel — to je bsnovanje uedinjene, velike, močne in edinstvene Jugoslavije. POIZKUSNE ŠOLE ZA NOVI UČNI NACRT V DRAVSKI BANOVINI. S pričetkom šolskega lcta 1933./34. sp bile dpločene za preizkušrijp novega učnega načrta v dravski banpvini .^ledeče poizkushe šole: Enorazrednice: Sy. Križ, srez. Radovljipa; Cadreže, srez Krško; Bevke, srež Maribor desni breg; G^radišče, srez Marihor lev.j breg; Jezero, "siez Ljubljana zah. del; 'Sehdžefi, ^Srez Ljubljana vzh. del. Dvorazrednice: Rateče, srez Radovljica; Kal, Črneča vas, ZameSko, srez Krško; Lehen, srez Maribor desni breg, Sv. Duh na Oistrem vrhu. srez Maribor levi breg; Rakitna, srez Ljubljana zafe. del; Zelimlje, srez LjuibIjana vzh. del. Trirazrednice: Lesče, Kropa (industrijski tip), srez Radovljica; Vel. Podlpg, 'Bučka, srez Krškp; Pragersko, srez Maribpr desni breg; Zg. in Sp. Sv. Kungota, srez Maribor levi breg; Rudnik, srez Ljubljana vzh. del. Štirirazrednice: Mošnje, srez RadPvljica, Sp. Pplskava, srez Mari'bor desmi breg; Svcčina, srez Maribpr levi breg; Preserje, srez Ljubljana zah. del; Sv. Peter, srez Ljubljana vzh. del. Petrazrednice: Srednja vas, srez RadovIjica; Št. Rupert, Sv. Križ, Krško, srez Krško; Slivnica, srez Maribor desni breg; Preska, srez Ljubljana zah. del; Zalog, srez Ljulbrjkha vzh. del. Šestrazrednice: Boh. Bistrica, Jesenrce. srez Radovljica; Št. Janž, Radeče, srez Krškp; Studenci (deška), srez Maribor desn.i brcg; Sv. Vid, srez Ljubljana zah. del; Smaritno. srez Ljubljana vzh. del. Sedemrazrednice: Bled, srez Radovljica, Vič, srez Ljubljana zah. del; Sostro, srcz Ljubljana vzh. del. Osemrazrednice: Vrhnika, srez Ljubljana zah. del; Moste, srez Ljubljana vzh. dcl. Vse navedene šole so morale proučiti tako novi učni načrt za osnovne šole, kakor tudi začasni učni načrt za višje narodne šolc ter ga spraviti v sklad s tipom svoje šple. Iz tega razloga se obračam do navedeini'hi šol — dodatno k svojemu zadrijemu tpzadevnemu pozivu v »Učit. tovarišu« od 8. februarja — za sledeče konkretno mišljenje: 1. Koliko odgovarja število učnih ur v novem učnem načrtu za osnovne, in v začasnem učnem načrtu za višje narodne šole ter kpn- kretne predloge za eventualne izpremembe. Eventualno krčenje učnih ur z oziTom na nižje organizirane šole — konkretcn predlpg. 2. Misljenje glede učnega gradiva pri vseh predmetih. Eventual-ni predlogi. KateTa učna snov naj bi se obravnavala obsežnejše in katera v skrčenem obsegu, odnosno bi se jo moralo opu&titi z ozirom na nižje organizirane §ole. 3. Določbe, ki bi »bile neobhodno potrebne za izvajanje ?načrta upoštevaifc maše kraije in Tazmere. Enprna mavodila, Tci bH Wla \ 'teni oziru potrebna. 4. Isto glede začasnega učnega načrta za višje narodne šole. Kakor sem informiran., ima sekcija JUU za savsko banovino, tozadevno pripravljen material ppsebej za kmetski tip osnovne, odttosno višje .narodne šole ter za meščanski tip tozadevnega šolstva. Za naše razmere bodo podale svoje mišljenje najlažje gori omenjene poizkusne šole, ki sp se v letošnjem šolskem letu posebej poglobile v nove učne :načrte in bodo lahko izrazile svoje mišljenje na podlagi izkušenj v praksi. Iz tega razloga reflektira sekcija v prvi vrsti na gradivp teh šol, ki ga bo uporabila za svoje predloge. Prosim tovarišice in tpvariše, da se odzovcjo vabilu. Ivan Dimnik. — Skupen koncert mlad. pevskih zborov. Do danes je prijavilo sodelovanje za skupen koncert 6b priliki jubilejnega 100. nastapa Trboveljskega slavčka, ki se bo vršil 3. junija t. 1. v Ljubljani 15 mladinskih pevskih zborpv. Rok za prijavp na naslov tov. Šuligoja v Trbpvtje je do konca tega meseca; nait> prejmejo vsi navodila. Za skupen. nastop nkj se študira Iv. Grbec »Greje in sc smeje« in »Snežinke« ter Adamičevo »Svatovska« (Belokranjska narodna). Vsa tri dela se nahajajb v 2. štev. Grlice. Zbrali smo namenoma zelo lafeke, da jih bo zmpgel vsak zbor. — Odsek brezposelnih učiteljskih abiturientov. — Vsem itovarišicam in tovarišem sporpčamo, da se jc radi nastavitve šestih najpotrebnejših tovarišev konstituiral na npvp sledeči odbor: predsednik Vojko Jagodič,^ tajnik Mirkp Kugler, tajnica I. Zofka Brečko, tajnica II. Vera Slapar, blagajničarka Justina Uranič, knjižničar Jože Kerenčič, zapisnikarica Stana Budič. Skrbstvom pa načelujejo: Drago Košmrlj kulturnemu, Breda Gaber in Grmek Nada socialnemu. Informativno - statisitičnemu pa tajnik. V odboru sta tudi zastppnika učiteljišča Ida Šuligoj in Pavle Kveder. Ponovno pozivamo vse tovarišice in tovariše v dravski banovini, da se čimpreje javijo odseku, če tega še niso stprili. Odsek. — Pohovno izdajanje pedagoške revije »Napredak«. Pred leti je izhajala v Zagrebu pedagoška revija »Napredak«, ki bo po večletnem prestanku začela ponovno izhajati. Hrvatsko učiteljstvo sploh ni imelo zadnje leto svojega pedagoškega niti stanovskega glasila. Sedaj sta se zedinila Hrvatski pedagoški književni zbor in ;sekcija JUU za savsko banovino, da bosta skupno izdajala »Napredak«, ki ga bodo urejevali gg. prof. dr. Cajkovac, prof. Demarina in dr. Patakija. — Napredak bo izhajal na 2—3 tiskovinih ppilah. Uredništvo in uprava lista bo v »UčiteTjskem domu«^ na itrgu kralja Aleksandra. Odkar je zagrcbški sekciji priznanp pravno lastništvo »Učiteljskega doma« si? v mnogem izboljšu|ejo raz^mere v tern deTu naše stanpvske or^ahizacije. Kot prvi odziv tega zboljšanja je ponovno izdajanje »Napredka«, kateremu' bodo sledile še druge potrebne ustanove. — Podpomo društvo držaVnih in banovinskih uslužbencev dravske bahovine ima svoj redni občni zbor v nedeljo 4. marca 1934 ob 9. uri zjuitraj v beili dvorani hotela Union, Ljubljana, Miklošičeva cesta. Dnevni red: 1. KoTistituirange pbčnega zbora; 2. Pprbčilo odbora; 3. Porpčilo pregledovalcev računov; 4. Dopolnilne volitve; 5. Predlogi odbpra, med njimi predlpg glede olajšav pristopa v društvo; 6. Predlogi članstva; 7. SIu'čajmostf. V primeTu neslklepčtaosti sc vrpi pol ure pozneje istptam z istim dnevnim redom nov občni zbor, ki bo sklepal veljavno ne ^lede na šitevilo prisptnih članov.