NOVO MESTO, 19.3.1980 LETO X ŠT. 4 LABOD je glasilo delovne skupnosti Tovarne oblačil LABOD Novo mesto — Izhaja vsako tretjo sredo v mesecu v nakladi 2400 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Milan Bratož, tehnični urednik: Marjan Moškon — Grafična priprava: ČZP Dolenjski list, tiska Knji-gotisk. Novo mesto GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TOVARNE OBLAČIL LABOD NOVO MESTO uspehi v letu 1979 KORAK BLIŽE K CILJEM ZA SREDNJEROČNO OBDOBJE 1976—1980 Srednjeročno obdobje 1976 rlo 1980 pomeni v razvoju Laboda prelomnico, saj smo z letom 1976 razširili svojo dejavnost tudi na ženske bluze, ženska in moška vrhnja oblačila, ter prevzeli odgovorne naloge sanacije priključenih podjetij Tip-Top Ljubljana in Rog Novo mesto, pozneje pa še del Krima Ljubljana. Ob sprejemu plana za leto 1979 smo ocenili, da bo to leto prvo v srednjeročnem obdobju, ko bodo vse TOZD in DSŠS poslovale pod enakimi in normalnimi pogoji. Vtem letu sta bili zastavljeni tudi dve izredni nalogi: samoupravno in poslovno utrditi s L januarjem 1979 ustanovljeno TOZD Zala Idrija in izvesti III. fazo izgradnje tovarne Delta Ptuj. Kot je znano sta bili obe nalogi zelo uspešno opravljeni. Za oceno uspešnosti izvajanja plana in gospodarjenja v letu 1979 nam poleg obveznih ka- Ob otvoritvi razstave del Branka Suhyja za praznik kolektiva, ki se jo je udeležil tudi slikar s svojo mamo (več na sredini!) z.alccv služijo tudi sledeči podatki: Povprečno zaposlenih naj bi bilo 1.945 delavcev, dejansko pa je bilo zaposlenih 1.840, ali 95 %. Vse TOZD in DSSS so imele število zaposlenih za 4 do 13 % izpod plana, le TOZD Delta je presegla plan za dobre 4 %. To povečanje je v skladu z dograditvijo III. faze tovarne v Ptuju. Ker je bila norma v letu 1979 dosežena s 110,3 % ali za 5 % več kot leta 1978, je bil plan proizvodnih minut realiziran s 101,5 %. Pri lem so dosegli: Delež TOZD v ustvarjenih proizvodnih minutah je: TOZD LOČNA TOZD LIBNA TOZD DELTA TOZD TIP-TOP TOZD TEMENICA TOZD ZALA SKUPAJ: 24,64 20,58 26,55 11,75 8.77 7,71 100,00 % no rma v % plan minut v % loo GRAFIKON št. 2. Izgubljene ure v posameznih tozdih ter propagande, so bili skupni poslovni stroški prekoračeni za 20,82 %, kar predstavlja dinarjev 9,699.000. Značilno pa je, da so bili planski stroški najmanj prekoračeni pri dnevnieah in reprezentanci in sicer: Doseženo po planu Dnevnice v tujini 98,5 % Dnevnice v državi 115,7 % Reprezentanca 103,2 % Izplačani osebni dohodki so bili preseženi glede na plan za 5,3 %. kar predstav. 8,731.000 dinarjev. Upoštevajoč povečanje storilnosti, preseganja plana proizvodnih minut in druge oblike stimulacije dobrega gospodarjenja in rentabilnosti, ter zaradi izravnave raznih vplivov in sanacijskih akcij v prejšnjih letih, pa so bili osebni dohodki na zaposlenega za 24,42 % višji kot v letu 1978 in sicer: (Glej grafikon št. 3) V letu 1979 smo iztržili na domačem tržišču za 475,7 milijonov dinarjev blaga, v izvozu (ta za 109,7 milijonov dinarjev ali skupaj 585,4 milijonov dinarjev. Skupaj z maloprodajo v lastnih prodajalnah in izrednimi dohodki znaša skupen prihodek preko 660 milijonov dinarjev. Delež izvoza v skupnem prihodku je 18,7 %, kar uvršča vse TOZD v pravico zmanjšanja davka iz dohodka po I. stopnji. Vrednost izvoza na konvertibilna področja je znašala 4,303.127 UŠ dolarjev ali 12,56% več kot leta 1978. Izvoz, na vzhod pa je bil za 659.000 11S dolarjev nižji, predvsem zaradi izpada izvoza v Ma-djarsko, tako da je skupen izvoz, v letu 1979dosežen za 4% nižji kol leta 1978. Si m ki lira izvoza: — konvcrl. | »od mr jr 99.7 % — klirinu; 0.3 % Skupaj 100 % /a uvoz smo porabili 38. I % ustvarjenih drv iz. Struktura uvoza jr hita: — rrpromalerial iz zahoda 34,18 % — rrpromatcrial iz v zhoda 22.39 % — rrpromatcrial i/ držav v razvoju 16,57 °<> — oprema iz zahoda 4.18 % — rezervni deli i/ zahoda 2.68 % Skupaj 100.00 % Fizični obseg proizvodnje za izvoz, je znašal 44.897.710 minut ali .31,89 % celotne proizvodnje. V7 programu PŠ to predstavlja 37,11 %, v VO pa 11,26 %. Plan minut za izvoz v višini 45,369.059 je bil dosežen 98,9 procent no. Dohodek na delavca v delovni organizaciji znaša 169.062 dinarjev ali 24,7 % več kot leta 1978. Čisti dohod, pa 136.171 din ali 23,4 % več kot leta 1978. (Nadaljevanje s 1. str.) I Upoštevajoč težave posameznih 'POZD glede pokrivanja IItikt nacije je taka izvršitev plana minut in dosežene storilnosti ohrabrujoči uspeh. Tudi prisotnost na delu in delovna disciplina sta pripomogla k uspešni lizični izvršitvi letnega plana. Holovanja do 30 dni so znašala od 3-5 % — povprečno \ DO Labod 4.12 %. bolniška nad 30 dni od 1,50—3,4 % — povprečno 1,9.3 %, porodniški dopusti in nega otrok pa od 1.2—10,3 % (največ TOZD LOČNA 10,3 % in LIBNA 9.73 %) povprečno 6,6 %. Zaradi povečanih vzdrževanj osnovnih sredstev v Temeljni organizaciji združenega dela LIBNA in v TOZD THMKN1CA. v Temeljni organizaciji DELTA pa zaradi izvajanja investicije, ter v TOZD' COMMERCE zaradi cen goriva in prevoznih stroškov. višjih obresti in reklame c GRAFIKON št 3: Povprečni OD in zvišanje v odstotkih ZVIŠANJE: 28,11 23,7 22,8 22,4 Po TO/,1) jr pirglrd slrdrr: Čisli Dohodek Indcx dohodek Index na delavca 79 78 na delavca 79^78 I.OČNA 166.273 128.5 134.616 128.9 I.IBNA 143.518 122.9 1 18.718 122.0 DELTA 146.411 113.8 123.325 122.7 TIP-TOP 169.535 133.0 137.710 129.7 TEMENICA 158.425 126.3 132.423 129.7 ZALA 170.256 141.3 139.531 131.4 COMMERCE 262.472 122.8 178.994 116.1 DSSS 190.719 120.7 174.709 120.0 POVPREČNO 169.062 124.7 1.36.171 12.3.4 Višina in namembnost čistega dohodka po TOZD je sledeča: Ostanek CD — ! jr za delitev Ust var. CD med letom v sklade LOČNA 45.504 .31.689 15.815 LIBNA .37.514 27.478 12.036 DELTA 49.08.3 36.323 12.760 TIP-TOP 22.584 16.122 6.462 TEMENICA 16.685 12.460 4.225 ZALA 1.3.395 9.608 3.787 COMMERCE 31.77.3 25.748 6.005 DSSS 13.802 10.431 3.371 SKUPAJ LABOD 230.570 169.862 60.456 Za izplačilo osebnih dohodkov med letom smo porabili 73,21 % čistega dohodka, ostanek za obveznosti iz čistega dohodka (stanovanjski sklad, skupne rezerve, rezervni sklad, sklad skupne porabe in za poslovni sklad) pa /naša 26,79% ali 62.175.000 din. Kot dohodkovni uspeh v letu smemo šteli še amortizacijo nad predpisano stopnjo. Investicije v osnovna sredstva so znašale 26,429.391 din od tega: lastna sredstva 14,631.796 dolgoročni krediti za TOZD Delta 11,797.595 Razen proizvodne hale v TOZD DELTA so bile vse investicije namenjene predvsem za zamenjavo opreme in sicer: v 000 din TOZD LOČNA 1.776 TOZD LIBNA 1.771 TOZD DELTA 17.239 TOZD TIP-TOP 619 TOZD TEMENICA 1.370 TOZD ZALA 562 TOZD COMMERCE 2.393 DSSS 695 SKUPAJ LABOD 26.429 Lastna sredstva poslovnega sklada med letom so bila še zmanjšana za odplačilo anuitet za osnovna sredstva dinarjev 5,669.543 in anuitet za kredite za stalna obratna sredstva in sanacije v znesku 6,309.284 dinarjev. Za skupne naložbe v trgovska podjetja je bilo vplačano leta 1979 5,550.000 din. Ostali kazalci uspeha in podatki o poslovanju v letu 1979 so že na voljo v vsaki TOZD in jih sindikalna vodstva, ki bodo vodila razpravo o zaključnem računu in drugi organi lahko dobijo pri vodstvu vsake l'( )ZD. Številni domači in tuji obiskovalci najdejo uslužbenki v tajništvu DO vedno prijazni in nasmejani. v politični zavesti je temelj ljudske obrambe NAŠA PRIZADEVANJA GREDO VSMERI PODRU2ABLJANJA LO Od januarja pa do meseca marca so v TOZD Temenica in TOZD Zala realizirali učni program za ustanovljane enote civilne zaščite v temeljnih organizacijah združenega dela. 0 tem smo že obvestili delavce Laboda v našem glasilu številka 2, tokrat pa bi vas radi seznanili z doseženimi rezultati, ki so jih dosegli pri izvedbi pouka v TOZD TEMENICA, kjer so desetega marca z obveznim delom že zaključili Kar težko je verjeti, da so v času med sedmim januarjem in desetim marcem, v 86 urah pouka, slušatelji obvladali snov, ki jo predvideva učni program SRS. Pa vendar je tako in te izkušnje kažejo, da se da doseči zaželjeni cilj tudi brez zakonskih sankcij, če se le odgovorna oseba v TOZD zavzame. Z dobro voljo in pravilnim odnosom do obrambnih priprav v lastni organizaciji in primernim pojasnilom zakonskih določil glede nujnosti organiziranja družbene samozaščite v TOZD. Sredi marca je TOZD Temenica zaključila 86 umi pouk CZ in skupni deset urni pouk, ostala pa jim je še tema HUMANIZEM IN DRUŽBA. Omenjeni predavanji bosta izvedeni v naši delovni organizaciji v mesecu aprilu. Predaval pa bo dr. Janez Klobučar. Predavanje, ki bo zajelo ti dve aktualni temi, bo zelo koristno, še predvsem v današnjem času vse večjega podružabljanja SLO, ob vse izrazitejših prizadevanjih za boljše medsebojne odnose in v času gospodarske stabilizacije. Prepričan sem, da bodo naši delavci s predavanji zares zadovoljni ponovno pa moram povedati, da je program usposabljanja naših delavcev zakonska obveznost. Kot vsa leta do sedaj, bomo tudi v bodoče dosledno izvajali in skrbeli za izobraževanje. Za dosedanja prizadevanja in doslednost je Labod že tretjič prejel občinsko priznanje Novega mesta, kot najboljša delovna organizacija na področju CZ SLO in NZ, TOZD DELTA iz Ptuja pa je dobila občinsko pa tudi republiško priznanje. Do takih priznanj ni lahko priti, dosega se jih le s trdim delom. Za tako pot sta se v začetku leta odločili TOZD Zala in Temenica. Delavci TOZD „TEMENI-CA” Trebnje in KROJAČ krajevne skupnosti Trebnje so uspešno opravili svoje obveznosti, do učenega programa in družbe. Rezultat opravljenega preizkusa znanja je razvidno iz naslednje ocene: — 15 % odličnih — 77 % prav dobrih — 8 % dobrih 100% dosežen uspeh. Povprečna ocena 4 prav dobra. Udeležba je bila zadovoljiva. Odsotnost v urah je bila minimalna—le tri ure na posameznika od skupnih 86 ur pouka. O tem pa bo razpravljal odbor za LO in DSZ. Po razpravi bo sprejel ustrezne ukrepe glede tistih udeležencev pouka CZ, ki so brez zdravniškega potrdila oziroma ustreznega opravičila izostali od predavanj. Člani CZ so uspešno obvladali teoretični del pouka, vendar, s tem ni vse končano. V prihodnjem letu sledijo praktične vaje za pridobitev veščin za uspešno opravljanje nalog CZ. Udeleženci pouka v navedenih TOZD so dokazali svojo zrelost in zavest ter svojo odločnost in svojo neomejeno voljo do razvoja SLO, da branijo pridobitve revolucije in naš socialnistični samoupravni sistem. Prepričan sem, da ,,izgubljeni” prosti čas 86 ur ni bil zaman. Delavci TOZD Temenica in Krojač v KS Trebnje so uspešno opravili svoje obveznosti z zakonskimi rešitvami v skladu z razvojem koncepcije splošne ljudske obrambe, ter s potrebami naše TOZD, oziroma naše družbe. Iskrena hvala vsem, ki so kakorkoli pomagali v pripravi delavcev TOZD Temenica Trebnje za pouk CZ. Udeležencem pouka pa čestitam za prav dober uspeh, ki so ga dosegli pri preizkusu znanja na koncu pouka. Referent obrambe DO: MILAN ILIČ Letošnje praznovanje ob osmem marcu in prazniku naše delovne organizacije je v vseh TOZD potekalo svečano, toda takrat tudi v duhu stabilizacijskih prizadevanj. Jubilanti so prejeli priznanja na svečanih sejah delavskih svetov. Tako jim je najožja delovna sredina izrekla zahvalo za požrtovvalno delo, s katerim so gradili uspehe naše delovne organizacije. Tudi mi jim izrekamo prisrčne čestitke! že tri desetletja v labodu Anica Horvat, rojena leta 1930, je priučena šivilja. Že od vsega začetka dela na normiranih delovnih mestih. Interno kvalifikacijo je dobila leta 1968. Vedno je bila prizadevna delavka, uspešno pa je delala tudi v samoupravnih organih. Bila je odlikovana z medaljo dela s srebrnim vencem. Tov. Horvatovo smo vprašali, kako lahko primerja čas, ko se je sama zaposlila z današnjim. „Razlika je naravnost ogromna”, je dejala tov. Anica. ,,Ko sem se zaposlila med mnogim drugim tudi ni bilo organiziranih prevozov na delo. Večina delavcev se je vozila s kolesi ali hodila peš. Danes teh težav mladi ne poznajo. Tudi pogoji dela so danes veliko boljši. Težko bi bilo našteti vse te izboljšave in ugodnosti...” Tov. Amalija Zorc . ,,Predvsem zdravja si želim, da bom lahko še naprej uspešno opravljala svoje delo." Amalija Zorec, je rojena leta 1930. Devetindvajset let je delala na normiranih delovnih mestih. Pred kratkim je bila iz zdravstvenih razlogov premeščena na mesto kontrolke v šivalnici. Kar dvaindvajset let je hodila ali se s kolesom vozila na delo 9 km daleč. Na vprašanje, kaj si v bodoče najbolj želi, je tov. Zorčeva odgovorila: ,,Povsem zdravja si želim, da bom lahko še naprej uspešno opravljala svoje delo!” Slavica German dela na delovnem mestu komisionarja gotovih izdelkov. Po poklicu je kvalificirana trgovska delavka. Je predsednica delegacije samoupravne stanovanjske skupnosti Ko seje leta 1950 zaposlila, je delala kot šivilja, pozneje pa je bila iz zdravstvenih razlogov premeščena v skladišče. „Delo je bilo v začetku izredno težko, saj smo v glavnem vse prenašali, medtem ko imamo danes vozičke”, je povedala tov. Slavica. Nažka Habjanič je četrta jubilantka. Rojena je leta 1925, po poklicu je kvalificirana šivilja. Vedno je bila prizadevna delavka. Letos se bo starostno upokojila - želimo ji mnogo zdravja in zadovoljstva! JUBILANTKA IZ TOZD LOCNA Martina Godec je delavka TOZD Ločna. Od svoje prve zaposlitve, pa do danes — to je kar tri desetletja, je šivala srajce, zadnja leta pa opravlja dela pomožne brigadirke. Kaj vse ji je ostalo v spominu od teh treh Labodovih desetletij? Rada se spomni nagradnega izleta na Madžarsko, spominja se, s koliko zaupanja so delavke poslušale načrte in razlago našega glavnega direktoija v tistih težkih časih, ko je bilo vprašanje obstoja Laboda še odprto. „Veliko tega se je obrnilo na bolje, le naši medsebojni odnosi v tej naglici včasih zatajijo. Veliko nas je sedaj in niti ne poznamo se med seboj.. .” Martina Godec. ..Veliko tega se je obrnilo in razlike na bolje so zares velike." TOZD LOCNA: 10 let: Nada Avsec, Marija Badovinac, Jožica Blažič, Marija Barbo, Danica Blažič, Jožica Čečelič, Milena Gregorič, Marija Juršič, Jožica Jerman, Jožica Krevs, Andža Marijan, Marija Mihalič, Milena Mihalič, Pepca Ovniček, Slavka Pograjc, Ljubica Plantan, Anica Rajk, Marjeta Slak, Tončka Povše, Marija Turk, Olga Vidrih, Anica Zore. Za svoje visoko in prizadevno delo je bila tov. Hrovatova odlikovana z medaljo dela s srebrnim vencem. Na posnetku vidimo, kako ji predsednik občine izroča priznanje. 20 let: Marija Božič, Slavka Jerman, Marija Kuhar, Marija Kolenc, Terezija Malenšek, Anica Saje, Frančiška Smrekar, Fanika Zarabec. 30 let: Martina Godec SEZNAM JUBILANTOV V TOZD LIBNA 10 let: Betka Andolšek, Velinka Jalovec, Terezija Kržan, Justina Novak, Karlina Roštohar. 20 let: Ana Bučar, Marija Kovačič, Vera Koljanič, Elizabeta Pisek, Marija Premru. SEZNAM JUBILANTOV V TOZD TIP-TOP 10 let: Marija Rajh 20 let: Ilija Cvetkovič, Jožefa Trškan. JUBILANTI V TOZD COMMERCE 10 let: Milka Draginc, Lojze Pavlin, Marinka Hlade, Metka Čebular, Jelka Osmanagič, Petra Brecelj, Angela Blatnik. 20 let: Antonija Muzga. JUBILANTI V DSSS 10 let: Eva Petrovič, Štefka Povž, Rado Zupan. 20 let: Majda Dular. JUBILANTI V TOZD TREBNJE 10 let: Ivanka Brezar, Anica Rajer, Milena Jaklič, Otilija Bajc, Otilija Bartolj, Milena Culk, Marija Erjavec, Alojz Kopina, Marija Krevs, Terezija I^ah, Magda Lokar, Amalija Maren, Ignac Miran, Rozi Miš-maš, Marija Režen, Mihaela Štepec, Marija Zakrajšek, Milena Zaletel. 20 let: Angela Vinšek, Anton Štirn ec. 10 LET DELA V TOZD „ZALA" 1. CAR CILKA, 2. ERJAVEC SLAVKA, 3. FILIPIČ PAVLA, 4. FRELIH NADJA, 5. HADALIN MARTA, 6. HUMAR TATJANA, 7. HVALA MIRA, 8. KLEMENČIČ DARJA, 9. KRAŠNA OLGA, 10. LAPAJNE ALBINA, 11. LAPANJA DRAGICA, 12. LAPAJNE MILENA 13. LIKAR KATJA, 14. MLAKAR TONI-CA, 15. MRAK IVANKA, 16. MUNH MAJDA, 17. PERTOVT JELKA, 18. PODOBNIK DANICA, 19. POLJANEC FANCl, 20. SEČNIK MARIJA, 21. SVETLIK MILENA, 22. TRATNIK TANJA, 23. TUŠAR ALBINA, 24. TUŠAR ZOFIJA, 25. URŠIČ ANICA, 26. VIDMAR JANA JUBILANTI V TOZD DELTA 10 let 1. Brus Marija II., 2. Belovič Milena, 3. Čuš Majda, 4. Horvat Anica II., 5. Mlakar Marija III., 6. Pevec Zlatka, 7. Vojska Marija, 8. Zelenko Ivanka, 9. Kokol Anica 10. Zalar Marija, 11. Gajšek Štefka, 12. Štefančič Albina, 13. Domine Slavica, 14. Kumer Danica, 15. Lesjak Anica, 16. Karo Anica I., 17. Šoštarič Marija, 18. Maroh Vera, 19. Štager Marija 20. Vojsk Elizabeta, 21. Hliš Nežka, 22. Bigec Cilki. 20 let Fridl Marija, Ostroško Hedvika, Golob Marija, Novak Anica, Belovič Olga. 30 let Zorec Amalija, Habjanič Nežka, Horvat Anica I., Čarman Slavica. pi*iZii«iiij& jllbiiSkiitOITI Skupina naših upokojenk na novoletnem praznovanju. Tov. Cigojeva je prva iz desne. spomini so živi Ob prazniku žena, ki je tudi praznik naše delovne organizacije, bi vam radi predstavili našo upokojenko, prizadevno aktivistko in družbeno delavko, tov. Karlinco Cigojevo. Kljub bolezni, ki se k sreči zboljšuje, me je sprejela nasmejana. Tako jo poznajo njene sodelavke tudi iz tistih najtežjih časov, tako jo pozna njena družina. Tov. Cigojeva je bila ena od udeleženk novomeškega štrajka v Medicevi tovarni leta 1934, ko so delavke organizirano nastopile in zahtevale plačilo za vseh devet ur svojega dela. „Cel teden smo imele organizirano stražo, ki je onemogočala vsak prihod v tovarno. Takrat je bilo hudo za zaposlitev in celo iz Prekmurja so prihajale žene po delo v Novo mesto, kajti hitro so se razširile novice o našem štrajku. Toda bile smo trdne in izbojevale smo si vsaj delež svojih pravic.” Tudi v času NOB je tov. Cigojeva nepretrgoma delovala. Sprva je bila obveščevalka za področje Starih žag, kasneje za Črnomelj. Že od njenih zgodnjih let sojo starš usmerjali—oče je bil šolski nadzornik — k iskanju pravic in svobode. Po osvoboditvi se je leta 1946 vrnila s svojo družino v Novo mesto, kjer je nadaljevala s političnim in udarniškim delom na terenu. Leta 1953 se ponovno zaposlila v sedanjem Labodu kjer je pričakala tudi upokojitev. Sodelovala je tako v delavskem svetu kot tudi v sindikalni organizaciji in v mnogih drugih samoupravnih organih. Tov. Cigojeva je pripovedovala o velikem delu in odgovornosti že prvih delavskih svetov, spomnila se je tudi prvih vodstev delavskega sveta naše DO. Rada pa se spomni tudi trdne povezanosti žena, ki so organizirale štrajk, še posebno ga pogumne in zelo razgledane Cičove in takratne Drnovškove, ki sta bili organizatorici Tov. Cigojeva je aktivna članica sekcije Labodovih upokojenk. Ob raznih priložnostih se vrača v delovno organizacijo, ki je dobila prve zametke svoje samoupravne prihodnosti s pogumnim nastopom peščice žena v letu 1934. Udeleženke štrajka v Medicevi tovarni leta 1934. razstava suhyjevih del Osrednji dogodek ob prazniku naše delovne organizacije in dnevu žena je bila, poleg podelitve priznanj jubilantom, tudi otvoritev razstave akademskega slikarja Branka Suhyja v naši jedilnici. Tokrat smo se prvič sredi delovnih prostorov srečali s stvaritvami akademskega slikarja, Branko Suhy pa se je ob tej priložnosti prvič predstavil v delovni organizaciji. Kljub mladosti — rojen je 13. decembra 1950 — je slikar gostoval v mnogih galerijah doma in na tujem, od Dunaja do Nevv Yorka, za svoje umetniške dosežke pa je leta 1974 prejel Prešernovo nagrado. Po končani akademiji se je izpopolnjeval tudi na Dunaju in v Parizu, kjer so nastale tudi nekatere razstavljene grafike. V svojih delih izraža Suhy odnos do skomereializiranega sveta, do potrošniške družbe in hkrati spoštovanje do naše bližnje preteklosti, do NOB, katere udeleženca sta bila tudi Suhi-yjeva starša. Razstavljena dela silijo k razmišljanju o človekovih vrednotah, o vsem kar je videti tako daleč, pa je vendar prisotno med nami in v nas. S ponosom si ogledujemo dela priznanega slikarja, ki pomenijo velik korak v zbliževanju umetnosti in kulture z našim vsakdanjim življenjem. Ob otvoritvi smo poslušali tudi godalni orkester gojencev glasbene šole Marjan Kozina iz Novega mesta. Radi smo prisluhnili njihovim zvokom in mlade glasbenike bomo še povabili v našo sredino. SEJA ODBORA Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito TOZD Ločna, TOZD Commerce in DSS je na svoji seji 10. marca analiziral delo v minulem letu, obravnaval osnutek programa dela za leto 80. in smerniice za sestavo srednjeročnega plana 81—85 ter sprejel več pomembnih sklepov in priporočil iz področij SLO in DSZ. Ponovno je dana pobuda, da naše tribune popestrimo s predavanji ki sodijo v okvir družbene samozaščite in obrambne vzgoje. kje in kako varčevali TOZD »COMMERCE" -izkoristili bomo notranje rezerve Veliko je področje kjer bomo s skrbnejšim in odgovornejšim obnašanjem lahko izkoristili naše notranje rezerve. Kljub temu, da imamo v planu še eno novo delovno mesto, bomo poizkusili dela in naloge smotrnejše porazdeliti in jih ob naiveč-jem prizadevanju zaposlenih prav tako dobro opravili ob sedanjem številu. V ta namen smo že začeli z izdelavo organizacijskih predpisov, ki bodo podrobno opredelili zadolžitve posameznih delavcev pri določenih nalogah — npr. določanje tehničnega podatka za gotov izde-le, lansiranje izvoznih nalogov, nalogov za domači trg itd. Pri porabnem materialu bo potrebno uvesti večkratno izkoriščanje velike embalaže, ki v svoji skupini predstavlja največji strošek. Pri transportnih stroških bomo skrbeli za večje število polnih kilometrov, to je za prevoz v povratku, kjer bo vozilo, — če bo to le mogoče — v eno smer peljalo gotove izdelke, nazaj pa surovine. Ukrepe pa smo uvedli tudi pri nadomestilih za kilometrino m potne stroške. Službena potovanja bomo racionalneje planirali, predvsem pa še pri trgovskih zastopnikih, kjer je ta strošek najizrazitejši. Na skupnem sestanku z zastopniki smo sprejeli ukrep zmanjšanja prevoženih kilometrov za 10 odstotkov glede na lansko leto. Pri reklami in propagandi pa bomo absolutni znesek glede na leto 1979 zmanjšali za cca 20 odstotkov. Delež tega vidimo tudi ob ukinitvi potrošniških modnih revij po Jugoslaviji. Od sejemskih prireditev se ne bomo udeležili le junijskega sejma v Skopju, medtem, ko bomo na ostalih skušali sodelovati z najmanjšimi možnimi stroški, ki pa nam bodo še zagotovljali primeren nivo nastopa. Stroške za sej- „S skrbnejšim in odgovornejšim obnašanjem bomo lahko izkoristili naše notranje rezerve", pravi direktor TOZD Commerce, tov. Vodopivec. me bomo znižali tudi z zmanjšanjem zakupljenega prostora in s tem, da bomo mini modne revije na našem razstavnem prostoru zamenjali s posnetki na video kasetah. Glede reprezentance nam je že resolucija prinesla določene ukrepe, ki jih bomo dosledno upoštevali. Ukrepe varčevanja smo uvedli že ob našem prvem letošnjem zaključevanju. Pozornost pa bomo posvetili tudi zmanjšanju zalog. Na tem področju predvidevamo, da bomo koncern tretjega tromesečja skladišče povsem ,.očistili" zalog, ki so nas bremenile koncem leta in smo jih prenesli v prihodnjo sezono. Sicer pa nam letošnje leto glede surovin za težko konfekcijo ne obeta nič dobrega in zna se zgoditi, da nam bodo omenjene zaloge še kako dobrodošle. Opozoriti pa velja vse proizvodne TOZD, na spoštovanje* nalogov, na tekočo izdelavo gotovih izdelkov skozi cel mesec. Pogostost dosedanje prakse je zatišju na začetku marca, množična izdelava koncem meseca. To povzroča težavo tako pri zalogah kot tudi pri izdobavi trgovinam. V našem verižnem delu je spoštovanje nalogov nujno. TOZD »LOCNA" — poleg splošnih resolucij-skih navodil bomo v stabilizacijskih prizadevanjih posvetili vso pozornost vprašanju izrabe delovnega časa, organizaciji dela in pa širjenju zavesti naših delavcev. Kot prva naloga, ki stoji pred nami, je zmanjšati režije. V zadnjih dveh letih nam je fluktuaci-ja vzela dobrih sto delavcev, število režijskih delavcev pa je še vedno ustrezno potrebam 470 zaposlenih v TOZD. Tudi v našem planu za leto 1980 in srednjeročnem smo si zadali nalogo zadržati sedanje število zaposlenih, to je 350. Od tu pa izhaja potreba po zmanjšanju režijskih mest od sedanjih 42 na 37. Vprašanje bomo morali reševati tudi skupno s TOZD »COMMERCE" in pa delovno skupnostjo skupnih služb. Tudi na področju vzdrževanja, oziroma rezervnih delov, se bomo morali bolje organizirati. Ker Labod nima centralnega skladišča, je bilo na področju rezervnih delov ob lokacijski razdrobljenosti težje usklajevati in voditi evidenco. V načrtu imamo organizirati znotraj TOZD priročno skladišče rezervnih delov, ki bo delovalo v okviru službe vzdrževanja, s tem seveda, da se število zaposlenih ne bo povečalo. Z organiziranjem priročnega skladišča bomo dnevno spremljali potrebe in vodili točno evidenco porabljenega in potrebnega materiala. Na podlagi tega, pa bomo lahko kasneje tudi smoterneje in bolj realno načrtovali. Pri izrabi delovnega časa smo že v lanskem letu naredili velik korak naprej s tem, da smo uvedli deljeno malico. S tem smo pridobili cca 10 minut čistega časa, ki je poleg 30-minut-ne malice ,,odšel" za okrepčilo in kavico. Vendar imamo pri izrabi delovnega časa še precej rezerv. Za izboljšanje tega se bo Direktor TOZD Ločna, tov. Tekstor. »Pri izrabi delovnega časa imamo še veliko možnosti." nujno pogovoriti s predstavniki podjetja Gorjanci, ki prevaža naše delavce na delo. Zaradi slabih avtobusnih povezav in zamujanja lahko rečemo, da izgubimo poprečno 15 minut, minuta pa je pri nas ovrednotena in zato je ta izguba kaj očitna. Vendar moramo upoštevati tudi »prehitre" odhode iz dela. Ob tem skušamo vplivati na delavke, da bi poleg individualne norme morale pomisliti na skupne uspehe. Krepiti zavest je naša velika naloga, saj imamo prav v izrabi delovnega časa še številne možnosti. Še ena točka je, ki so jo izpostavili v TOZD Ločna. Kljub za-' konu, ki obvezuje prodajo odpadnih surovin, v Ločni to še ni povsem urejeno. Zato so na zadnji seji delovnega sveta zadolžili TOZD Commercu da organizira prodajo odpadnih materialov — tako tekstilnih kot papirja. Odpadni material, ki se je dosedaj znašel na smetišču, bo tako koristil naši širši skupnosti, kot seveda tudi nam samim. OBISK 2ENSK OBČINE PTUJ V TOZD »DELTA" Svet za vprašanje družbenoekonomskega in političnega položaja žensk pri predsedstvu Občinske konference SZDL Ptuj je organiziral v počastitev 8. marca - mednarodnega dneva žensk, razgovor z nekaterimi najaktivnejšimi družbenopolitičnimi delavkami v občini Ptuj. Razgovor je bil 7. marca 1980 v prostorih TOZD Delta. Vsebina razgovora je bila . — družbenoekonomski in politični položaj žensk v občini Ptuj — pogoji dela in položaj žensk v DO Labod Novo mesto TOZD Delta — ogled proizvodnega procesa v TOZD Delta Ptuj. MARIJA MAGDIČ PRIPRAVE NA VOLITVE Pred nami so volitve v organe upravljanja. Mandat sedanjim organom upravljanja poteče v mesecu aprilu, zato že v marcu začenjamo s predvolilnimi aktivnostmi. Volitve v nove organe upravljanja naj bi bila v celoti delovni organizaciji izvedene 25. aprila. MLADINA Mladina novomeškega Laboda je ob osmem marcu s svojim kulturnim programom popestrila praznovanje dneva žena v domu starejših občanov v Novem mestu. iz naše ambulante V ambulanti splošne prakse zdravstvenega doma Ločna, za izgradnjo katerega je določen delež prispevala tudi naša delovna organizacija, smo delavci Laboda te dni srečali nov obraz. Vsi smo bili veseli vesti, da imamo končno zopet ,,svo-jo“ zdravnico. Po precej neurejenih odnosih in pomanjkljivosti zdravstvenih storitvah za Labodove delavce in krajane Ločne, je končno ordinacija znova zaživela po usklajenem redu. Znova nas sprejme prijazna in vedno dobro razpoložena sestra Vera Gričar, ki svoj poklic opravlja že celih 23 let, naša nova zdravnica pa je dr. Dragica Živkovič. Dr. Živkovičeva je rojena leta 1953 v Karlovcu. V Novem mestu pa je dobro leto dni. V času, odkar je v naši ambulanti, se je srečala že z mnogimi našimi delavkami. Tako sestra Vera, kot tudi zdravnica menita, da naše žene ne prihajajo po pomoč ,,po nepotrebnem", da pa hkrati tudi ni težkih primerov. Sestra Vera, ki spremlja Labodove delavke že iz „starega“ zdravstvenega doma pravi, da nima nobenih priporno. Obe - zdravnica in sestra menita, da kar je težav ne Dr. Dragica Živkovič bo odslej delala v ambulanti, kjer bomo iskali zdravniško pomoč delavci Laboda in krajani Ločne. izhajajo toliko iz dela in obremenitev v službi, pač pa je bolj iz teže dela in odgovornosti doma, kjer je često gospodinjstvo, materinstvo, delo na polju____ prehuda teža za mlado ženo. Splošen zdravnik je najtesneje povezan s pacientom, najbolj »ga pozna" in zato je medsebojno zaupanje porok za uspeh. Dr. Živkovičeva obljublja, da si bo, kolikor bo le mogoče, vzela čas, da se bo s pacientom pogovorila, ga spremljala kot člove- Delavkam novomeškega dela Laboda je sestra Vera dobro znana. ka v vseh njegovih tegobah, ki lahko vplivajo na zdravstveno stanje. Skrb in strah lahko povzročata velike težave, zato se le pogumno zaupajmo zdravnici. Varovanje zdravja je naša naloga in dolžnost! Ob prizadevanjih v smeri preventive pa bodo tekla naša skupna prizadevanja. V ta namen je bil tudi obisk zdravnice in sestre v naši delovni organizaciji. Seznanjeni ste s pogoji dela in se z vodilnimi delavci Laboda pogovarjali o bodočem kasnejšem sodelovanju. PRIZNANJE skupščina občine No vo me sto je delavcem TOZD Ločna, TOZD Commerce in DSSS podelila priznanje za prizadevno delo in dosežene uspehe v pri-ravah splošne ljudske obram-e. Tako priznanje smo v novomeškem delu Laboda dobili že drugič. zakaj omejevati enakopravnost žensk Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita sta v naši raksi že vrsto let opredeljeni ot množični gibanji, ki temeljita na pravici delovnih ljudi in občanov, da branijo svojo svobodo in neodvisnost dežele, svoj položaj in samoupravne pravice v socialistični družbi. Obe se čedalje bolj povezujeta med seboj v enotni samozaščitni in obrambni mehanizem. Vse ljudstvo po ustavi in zakonih sodeluje v obrambi domovine, če bi bila kakorkoli ogrožena varnost in neodvisnost dežele, osebna svoboda in varnost ter samoupravne pravice naših delovnih ljudi in občanov. Vsi smo torej odgovorni nosilci pravic in dolžnosti na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Pri tem pa marsikje pogledi in praksa o vlogi in angažiranju žensk v SLO še niso družbeno sprejemljivi. O tem so nedavno razpravljali na posvetovanju o ideološkopolitičnem izobraževanju in splošnem vojaškem usposabljanju rezervnih vojaških starešin v Beogradu. Zelo odlično, pa hkrati tudi zanimivo je v zvezi z deležem žensk v ljudski obrambi in družbeni sa mozaščiti razpravljala tovarišica Zora Tomšič, članica predsedstva zvezne konference SZDL Jugoslavije. Med drugim je o tem pomembnem vprašanju povedala ? »Danes se lahko vprašamo, ali smo hoteli in znali izkoristiti bogate izkušnje žensk, udeleženk NOB, pri uresničevanju SLO in DSZ in še posebej glede angažiranja žensk ZA uresničevanje te koncepcije. Sporočilo tovariša Tita na 11. kongresu ZKJ junija 197pravi: »Prav tako je treba posvetiti posebno pozornost vlogi in načinu vključevanja žensk v zadeve SLO in DSZ. V našem NOB in v drugih sodobnih vojnah so ženske dokazale, da lahko enakopravno z moškimi opravljajo tudi najtežje naloge”. To pomeni, da moramo obračunavati s pogledi in mnenji, da moramo zaradi določenih bioloških psihosocioloških lastnosti angažirati ženske le pri pomožnih poslih, pri tako imenovanih ,ženskih zadevah4, pri tem pa zanemarjamo celovito osebnost ženske... Premagati je torej treba družbeno nesprejemljivo prakso glede vloge in mesta žensk v SLO in DSZ kot v izenačevanju z moškimi glede obrambnih in zaščitnih dolžnosti v oboroženih silah. Prvi določen korak v tej smeri pomenijo spremembe in dopolnitve zakona o vojaški obveznosti. Hkrati pa to pomeni odpravljanje enega vidika zapostavljanja in začetek popolnejšega vključevanja žensk v vse zadeve SLO ...“ STROŠKI ZA GLASILO "LABOD” V LETU 1979! št. Grofično priprovo črtni Posnetki roster Tisk in panir Bilten NS SKUPNO 1. 9.265,50 ll l 1.278,00 8.776,00 / 10.310,90 2. 8.247,00 jjr 1.641,00 8.740,00 / 18.628,00 5. 8.237,60 ilj* 1.198,00 8.942,00 / 18.377,60 4. 8.152,55 4č 1.494,00 14r 8.814,00 / 18.460,55 5. 8.688,10 1.705,00 8.780,00 / 19.173,10 6. 8.117,65 lfr 2.577,00 8.840,00 / 1 •.334,6 5 7. 8.789,00 1.125,00 8.920,00 / 18.b32,f*0 8. 8.15?,65 10r 981-00 8.820,00 / 17.?5T,65 0. 7.985,50 1.577,00 8.920,00 2.167,00 20.649,50 J?o-" Navedenemu znesku moramo prišteti še plačilo tehnične ureditve, ki znaša 11.556,00 din. Skupno torej znašajo stroški za devet številk glasila Labod, ki je leta 1979 izhajalo v 2200 izvodih -182.285,45 din, poprečno pa je stal izvod 9,20 din. Ob tem velja opozoriti, da nismo imeli zunanjih sodelavcev (lektorja, plačila fotografij...) in je tudi ob tem prihranek viden. pester rogram v delti Do konca marca bo potekala v Dolenjskih toplicah republiška politična šola, ki jo organizirata RS ZSS in ZSMS, skupaj s centrom za družbenopolitično usposabljanje. Udeleženci iz vrst samoupravnih organov OZD in drugih skupnosti, so si ogledali tudi našo DO in se s predstavniki Laboda pogovorili o organizaciji in družbenopolitičnem delu naše sredine. Proslavo in vse aktivnosti ob 8. marcu je pripravila mladina TOZD Delta. Proslava je imela delovno vsebino, potekala pa je v duhu tovarištva in spoštovanja. Prireditve so se delile na tri dele. tekmovanje mladink v šivanju, ki je bilo v soboto prvega marca. V. nedeljo, drugega marca, smo sodelovali v tradicionalnem občinskem strelskem tekmovanju. Tekmovanje prireja Strelska družina TOZD Delta vsako leto v počastitev dneva žena in praznika delovne organizacije Labod Novo mesto. V, četrtek, četrtega marca je bilo družinsko strelsko tekmovanje za zlato puščico. V soboto osmega marca je bila osrednja proslava s kvizom znanja. Program smo popestrili z recitacijami ml adink in kulturnim programom, ki so ga pripravili učenci osnovne šole Tone Žnidarič. Na proslavi so bila podeljena priznanja najhitrejši šivilji, najboljši ekipi v kvizu ter priznanja najboljšim strelcem. Najboljšim delavcem, mladincu in družbenopolitičnemu delavcu smo ob našem prazniku Sodobno opremljena in prostorna kuhinja v TOZD Libna je za ta kolektiv pomembna pridobitev. podelili knjižna priznanja. MARIJA MAGDIČ Ing. Mira Gorenc je bila prva v tekstilni industriji Slovenije, ki je opravila pripravniški izpit po novem pravilniku. Nova oblika izpita omogoča tesnejše prepajanje šolskega znanja s prakso. Med prvimi ji je čestital naš generalni direktor. POHVALE VREDNA AKCJA Osnovna organizacija sindikata v TOZD Commerce je pobudnik akcije za zbiranje odpadnega papirja. Akcija je naletela na velik odmev in že kar v prvih štirinajstih dneh zbiranja je bil kup starega papirja težak tono in 200 kilogramov. Akcija bo prerasla v stalno obliko zbiranja odpadnega papirja. Papir bodo odvažali v krško tovarno celuloze Djuro Salaj. Prevoz bo opravljen ,, mimogrede", kadar bodo Commerceva vozila opravljala vožnjo na relaciji Novo mesto— Krško. Akcije bodo v TOZD Commercu vestno izvajali, pa nc samo z namenom finančnega rezultata, ampak predvsem v želji, da bi čim več domačega papirja prišlo v predelavo, ne pa v smeti.