Posiniua plačaua V gotovini LETOLIX V Ljubljani, v četrtek 5. novembra 1931 ŠTEV._252 at, — —— Cena t Din Naročnina mesečno .^ЛШкавш^вв^ Сек. račun: Ljub* za ЈШВ^^^Ш ^^^Г^Шк VL ^F ^^^^^^^^ ^^ Ijana stvo 4(1 Din — ne- ffllBk^ ШШ W ШШ ШИЛ. ШШШ И^К ЛКНфк Ш ~ 10.349 za iztkija ce- Ш^В ШШШ МНВ ШШШ Ш В^ШШШ^^ ИДАЖЖ. Ш ВИн^ ^DV 4b za ^IHH^k. — Ш Ш^ШШк. Ш inozemstvo IŽODin ^ ^ЗДШЈМ ШШ ШШШ ШШШ ШШ Ш ШшШ Ш УЈИШШ ШШ ШН Praga-Dunaj 24.797 je v ^__JHr Ј^Ш—^Ш ^ffiki ijr iK^F -ШУ /—L.......„rilt ilP Uprava: Kopitar- Kopitar ^^^^^^ ^^^^^^^^ ^^^^^ jeva b. telefon 299: H nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« MsSt:StS Bolgarija na novih potih Sofija, 2. novembra. Letošnji 21. junij, ko je bolgarski narod v prvih svobodnih volitvah po tridesetih letih z ogromno večino strmoglavil krvavo diktaturo, ki sta jo 8 let izvajala Cankov in Ljapčev v imenu »Demokratičeskega Zgovorne — se v zgodovini bolgarskega naroda vedno bolj prikazuje kot izredno pomenljiv in važen datum. Po porazu zgovoristov je sestavil novo vlado »Narodni bloke, ki ga tvorijo zemljedelci pod vodstvom Gičeva in Vergila Dimova in pa srednje meščanske stranke pod Ma-linovom. Ministrski predsednik je postal Malinov, ki po pravici uživa sloveči enega uajspretnejših bolgarskih državnikov. Aleksander Malinov jo bil ministrski predsednik žc pred 23 leti, ko je 5. oktobra 1908 knez Ferdinand Koburški v stari srednjeveški Tirnavi proglasil neodvisnost bolgarske kraljevine. V vojnih letih se je Malinov ves čas držal v ozadju. Očividno ni soglašal s poliliko Radosla-vova in ni odobraval naslonitev na osrednji velesili. Bil pn je zopet ori tisli ministrski predsednik, ki je 3. oktobra 1918 iz rok kralja Ferdinanda sprejel odpovedno listino, ki mu jo jc kralj podal z besedami: sTu je moja odpoved. Vzemite!-' Ferdinand je moral oditi, a spretnemu Malinovu se je posrečilo, da je rešil krono za njegovega sina. Tedanji Malinov kabinet pa je že h koncu novembra istega leta padci radi notranjepolitičnih težkoč. Sfedil mu je Teodorov in nato trojni diktat Slam-bulijskega. Cankova in Ljapčeva. Stambulijski je Malinova tudi vrgel v ječo iu ga imel zaprtega preko 9 mesecev. Baš je pripravljal zakon, po katerem bi ga mogel obsodili na smrt, ko je njega samega zadela morilčeva krogla (lo. junija 1923). Vseh nadaljnjih osem let, za Časa diktature »Demokratičeskega Zgovora je Malinov ostal v zatišju. Javnost pu je vedela, da ima mladi kralj v njem stalnega in najvplivnejšega svetovalca, kateremu se zaupa v najtežjih krizah, ki so bile za Bolgarijo tako mnogoštevilne zadnjih deset let. Junijske volitve so Malinovu prinesle zopetno politično vstajenje. Ta hip jc vse pričakovalo, da bo zmagoslavna opozicija nekdanji vladi povrnila milo za drago. Da bedo zopet začeli poslovati mrtvaški avfomobilni vozovi, zloglasne kamijonet-ke iz prejšnjih let, ko nikdar nihče ni vedel, kdaj pridejo v nočni temi lajinstveni možje ponj, ga posa'de v avtomobil, ki ga odpelje — kam? V gotovo smrt na kakem polju, ob vodi, prepadu ali bngve kje, kjer gnijejo še danes kosti, raztresene po deželi, brez imena ubitega, ne da njegovih svojcev kdo ve, kje da leži, da ga zakoplje v blagoslovljeno zemljo... Nič podobnega se ni zgodilo. Kazen premeni-be uredništva se nikomur ni skrivil nili las, ker je Malinov iz desetletnih žalostnih skušenj videl, da je širokosrčno odpuščanje edina pot, ki more neznosno notranje stanje v državi ozdraviti in jo povesti v krog civiliziranih držav. Medsebojno krvavo obračunavanje je prepustil makedonstvu-juščim, do političnih nasprotnikov pa se je pokazal velikodušnega in jih s tem razorožil. Zgovorisli so bili sami najbolj presenečeni. Saj je marsikdo mod njimi že tiščal v žepu polni lisi za inozemstvo. Šo drugo, morda še bolj mojstrsko potezo jc napravil uvidevni Malinov. Posrečilo se mu je ze-mljedelce pritegniti v vlado in jih tako usmerili k pozitivnemu delu. Zcmljedelci so se namreč pod strahovlado Zgovora«', ki jih je na vse načine preganjal in pobijal, razvijali vedno bolj v tiega-tivizem in — komunizem. Mnoge njihove organizacije se jo dalo žo skoraj istovetili s komunističnimi krožki. Malinov pa je uvidel, da so zemljedelci edina stranka v agrarni državi, ki inm sigurno bodočnost. Pozval jih je v vlado, kjer sedaj na vseh področjih krepko sodelujejo in nimate večjega nasprotniku komunistov, kakor so zemljedelci. žo radi tega, ker vidijo v njih svoje tekmece. Sodelovanje med Gičevom in Malinovom je vsa] začasno pomirilo veliko napetost med vasjo in mostom. ki je v Bolgariji zelo izrazila. Politični položaj Bolgarije, ki ga jc našel »Narodni bloke, je bil seveda vse preje kakor ugoden. Notranje politično vseobča nezadovoljnost, ki so jo še večale razne pntrijolične in nacionalna organizacijo ter vojni klubi z ravnovrstnimi imeni, večinoma v rokah makedonstvujuščih, ki se jih je padli režim posluževal, da so sejali teror po do-želi. Z vsemi temi izrastki preživele strankarske diktature je nova narodna vlada hitro pospravila. Toda kako odpomoči silno zadolženemu kmetijstvu, ki že lela iu leta nn more prodajali svojih deželnih proizvodov? Kako ozdraviti industrijo, M obratuje večinoma z inozemskim kapitalom, in ki sc je znala obdati z velikansko .aščitno carino, Čeprav nima nikakega trgo. Kazen tega obremenjujejo državni budgel še desettisoči beguneov iz grško Macedonije, ki so jih Grki pregnali, ko so v Tracfji in Macedoniji naselili svoje begunce iz Male Azije. Grki b? morali bolgarski vladi za vzdrževanje teh beguneov plačevali golovo odškodnino, ki jo jc določila nu pobudo Ženeve nevtralna komisija. A Grčija jo enostavno noče plačevati, češ, dn ji tudi Bolgarija no plača vojne odškodnine, za katero pa jc tudi Bolgarija — kakor ostale države — itak dobila moratorij. Tako je Bolgarija z moratorijem iz dežja prišla pod kap. ker jo grški plačilni znesek doeti večji kakor bolgarski. Tudi zunanjepolitična dedščinu Zgovora ui nič boljša. Bolgarija je politično popolnoma izolirana in razen s Turčijo, nima z nobeno državo trgovske pogodbo. Ljubimkanje z Italijo ji dosedaj, kakor jc ogorčeno pripomnil neki bolgarski list, poleg kraljice in nekaj »Fiat avtomobilov ni prineslo nič koristnega. Razumljivo jc, da nova narodna vlada poleg notranje ureditve stremi z vsemi silami, da izide predvsem iz politično in trgovske Izolacije. Knkor je Francija in Nemčija se pogajata Amerika čaka na ugoden trenutek — Od pariških pogajanj je odvisna obnova Evrope Pariz, 4. nov. Čeprav je bil obisk nemškega poslanika Hoescha napovedan še, ko se je francoski ministrski predsednik nahajal na Oceanu, je vendar vzbudil splošno pozornost. Von Uoesch se jc še v nedeljo nahajal v Berlinu na posvetovanju s svojo vlado in se je po zaključku sestanka odpeljal s prvim brzini vlakom proti Parizu. Pogajanja za francosko-nemško zbližanje se vršijo v izredno naglem tempu. Na eni strani se mudi Nemcem, ker zapade žc februarja 11 in pol ntiljard mark inozemskih kratkoročnih kreditov, glede katerih bi radi dosegli podaljšanje za več let na podlagi amortizacije, na drugi strani se mudi tudi Francozom, da čim hitreje iu uspešnejše izrabijo položaj, ki so ga ustvarili vvashingtonski razgovori med Lavalom in llooverjem. V kratkem se sestane razo- ! rožitvena konferenca in Francozom je mnogo na 1 tem, da se do tega časa sporazumejo z Nemci, preden preidejo ti v nasprotni tabor. Vnetim časnikarjem, ki so spremljali Lavala v Ameriko, se je kljub previdno stiliziraneinu komunikeju, ki sta ga izdala Hoover in Laval, posrečilo povsem razčistiti novi položaj. Amerika se je obvezala, da za nekaj časa pusti Franciji popolnoma proste roke v vprašanju reparacij in kratkoročnih inozemskih kredilov v Nemčiji ter sploh v vprašanju zbližanja z Nemčijo; sama ue mara dati nove pobude niti glede teh vprašanj niti glede podaljšanja Hooverjevega moratorija. Francija ima sedaj proste roke in Laval naj jx>kaže, kaj si upa. Toda, ker znašajo ameriške naložbe v Nemčiji okoli 300 milijonov dolarjev, nc more biti Ameriki vseeno, kako in kdaj sc uredijo ta vprašanja, od katerih je odvisna gospodarska bodočnost Nemčije in tudi usoda ameriškega denarja. Ako se Franciji do pričetka razorožitvenc konference ne posreči rešiti teh problemov, bodo Združene države zopet posegle vmes. Ce se Franciji posreči, rešiti ameriški denar v Nemčiji, piše Petit Journal , bo triumfirala. Ce v tem propade, bodimo prepričani, da se bo Amerika obrnila na druge narode in se zvezala z njimi, da ttani vsili rešitev, ki bo povsem različna od tiste, ki si jo mi želimo. Laval se je vrnil v Evropo s trdnim sklepom, da sprejme to poslanstvo in skuša izvesti drzen poizkus politične obnove današnje F.vropc.' »Treba je, izjavlja Laval, ^da pokažemo, da znamo izrabiti brezprime-ren ugled, ki ga danes uživa Francija v svetu, za rešitev naših interesov iu utrditev miru. Laval, ki je bil že s parnik.i 'Ue de France v zvezi z vlado in je bržkone že z Oceana pripravil vse potrebno za sestanek z nemškim poslanikom, se je takoj ob prihodu v Pariz lotil dela za zbližanje z Nemčijo. Zelo verjetno je, da so Francozi sami namignili Nemcem, naj pridejo takoj s svojimi predlogi pred francoskega ministrskega predsednika. Glede razgovora med Lavalom in nemškim poslanikom poročajo sotrudniki tukajšnjih listov, da je bil predvsem informativnega značaja. Francija bi rada na eni strani zvedela za nemške želje, Nemce pa na drugi strani zanima vsebina vvashingtonskih razgovorov. Laval je zaenkrat zanikal vest. da namerava že v decembru sklicati reparacijsko konferenco v Biarrilz, toda dopisniku •Intransigeanta je še med potjo proti domu izjavil, da je konferenca mogoča. Francija stoji še danes na stališču, da stopi po poteku Hooverjevega moratorija v veljavo Voungov načrt in da prične Nemčija plačevati. Toda že ton desničarskega tiska napram Nemčiji kaže, da ne bo Francija zahtevala, da prične plačevati Nemčija v polnem obsegu vojno odškodnino, temveč da sploh prične nekaj plačevati. Tudi Franciji je na tem, da se dvigne plačilna zmožnost Nemčije in da se od Nemčije nc zahtevajo nemogoče stvari. Zato je v načrtu sklicanje preiskovalnega odbora, ki ga predvideva Youngov načrt in ki naj bi ugotovil nemško plačilno zmožnost. Zanimiv je v tem pogledu predlog -»Petit Journala», naj bi se označba »reparacije«, ki tako bode Nemce in se jim zdi poniževalna, sploh odpravila in naj bi se vojna škoda komercializirala, to je spremenila v komercialne vrednostne papirje. Stališče Nemčije ni povsem jasno, vendar jc gotovo, da ne bodo Nemci preveč konciliantni. Njihova diplomacija računa, da bo Nemčijo v primeru, da pogajanja s Francijo ne uspejo, zopet podprla Amerika. Tudi na italijanskega zunanjega ministra Grandija, ki se zdaj mudi v VCashingtonu. polagajo velike upe, da bo pri lloovru govoril zanje. Zanimivo je, da tudi veliki angleški listi, kakor Times > in Daily Telegraph«, izražajo željo, da bi jirišlo do sporazuma med Nemčijo in Francijo. »Na predstavnikih Francije in Nemčije leži velika odgovornost, piše Times«, »kajti od zaključka teh pogajanj je odvisna obnovitev Lvrope. Franciia je popustljiva Gre za ugotovitev plačilne zmožnosti Nemčije Pariz. 4. nov Ig. Kakor pišejo listi, je včeraj nemški poslanik llflsch orisal ministrskemu predsedniku Lavalu najprej finančni položaj Nemčije, češ da po potoku Hooverjevega moratorija ne more zopet začeli odplačevali Voungovih plačil, ker stoji ob robu bankerota. Vendar je — toda ne formalno — predlagal Voungov moratorij, dasi je nag lasa I potrehu, tla se na novo nficieluo preštudira plačilna zmožnost Nemčije. Laval je odgovoril, da se ju treba po rezultatih njegovih razgovorov v Wn-shingtonu najprej vrniti k Youngovemu načrtu. Za časa svetovne gospodarske krize pa smatra za ino-gnče, da se na novo prilagodijo metlzuvezniške pogodbe o dolgovih. To delo pa je Amerika prepustila Evropi. Evropske vlade bi se morale torej dogovoriti o primerni reviziji ropuraeijskih dogovorov in dolgov iu Ameriki staviti predloge, kateri pa morajo hiti taki, da jih ho ameriški kongres mogel ratificirati. Nato je podal finančni minister Flandin praktična pojasnila o nemških obveznostih v 1. 1932 in 1933, ko bo po končanem llooverjevem moratoriju zopet prišel v veljavo Ycutigov načrt, ki znašajo polovico zavarovanih plačil, polno plačilo nezavarovanih obveznosti in ono petino ali eno desetino »seh plačil za amortizacijo lloovprjevpgn moratorija, skupno 1510 milijonov mark (U00+ 550-1-300). Tudi Flandin je izjavil, da Nemčija ne more plačali teh zneekov. Končno so francoski ministri pojasnili nemškemu poslaniku, da je prva naloga Nemčije, da sedaj predlaga, da se takoj skliče posvetovalni odbor mednarodne reparacijske banke v Baslu, ki naj bi na novo ugotovil plačilno zmožnost Nemčije. Tn konferenca bi se morala liilro opraviti, ker je treba šc ugotovitve moratorijskega odbora mednarodne reparacijske banke in bi se imela prej vršiti tudi še mednarodna konferenca vlad v Parizu ali v južni Franciji. Nemčija želi predvsem, da sc reši problem kratkoročnih kreditov, Francija pa oficielno povrnitev k Youngovemu načrtu. Laval smatra kratkoročne kredite za privatne dolgove, ki sc morajo umakniti reparacijam in za katerih ureditev francoska vlada ni pravi naslov. Nemško stališče i Berlin, 4. nov. tg. Od II dopoldne traja pri ministrskem predsedniku seja ministrskega sveta, na kateri je treba določiti prihodnje nemške korake za revizijo reparacij in pogodb o privatnih dolgovih. Seje se udeležujejo ludi predsednik nemške državne banke in vodilni uradniki vseh resornih ministrstev. Podlaga za ta posvetovanja so danes prihajajoča poročila nemškega poslanika Hoescha, iz katerih je razvidno nasprotstvo med nemškim in francoskim tuziranjem o položaju. Dočim polaga Nemčija predvsem važnost na to, da se v svrho ohranitve kreditne zmožnosti Nemčije vsaj obrestujejo inozemski dolgovi nemškega privatnega gospodarstva, zahteva Francija pred- Gamdi pri MacDonatdu Kako misli Anglija urediti indsko vprašanje London, 4. nov. tg. Na sestanku, ki sla ga imela MacDonald in Gatidi, je izjavil MacDonald. da misli v kratkem sklicati angleški parlament, da se razjasni angleška politika o Indiji. Dne lo. novembra bo plenarna seja konference za okroglo mizo, zaključna seja pa bo 18. novembra. Govori se, da je MacDonald na sledeči način označil Gan-diju angleško politiko v Indiji: V Indiji se ima Grčija pod spretnim Veuizelosom v nekaj mesecih sklenila duca I koristnih trgovskih pogodb, lako se bo tudi Bolgarija potrudila, da navezo trgovske in prijateljske slike povsod, kjerkoli bo mogla. Malinov je radi zdravstvenih razlogov odstopil pred 14 dnevi toda Mušauov, ki ga je misledoval, vodi popolnoma njegovo poliliko. V začetku decembra odpotuje v Ankaro, kjer so bo verjetno izvršil podpis ruske-bolgarske trgovske pogodbe, ki naj bolgarski industriji odpre primeren trg, v zameno pa bo Bolgarija dobila mineralna olja, ki jih moril danes za drag denar kupovali od zapndnih karlelov. Trgovska pogodba s Sovjell no bo seveda brez političnih posledic. Isločnsno pa stremi vlada, da pride v boljšo odnose /. ostalimi sosedi. Veliko pozornost jc vzbudil Miišnnov, ko je v sobranju imenoval pred nekaj dnevi Jugoslavijo bratsko državo . Velika beseda, kakor je pripomnil K lil- . ki je že dolgo ni bilo slišali, llpntno in pričakujemo, da bo ostalo le pri besedah. K. uvesti zvezna ustava, s kalero se Indija postavi v enak čin z dominioni angleškega imperija. Razen rezervatov angleške krone ostane angleška vlada za prehodni čas, ki se bo določil s posebnimi komisijami indijske konference, edino odgovorna za notranjo upravo v Indiji. Delhijski pakt, sklenjen tned Gandijem in Iruinom, ostane v veljavi za čas, dokler poslujejo posebne komisije. Kot nekaka vrhovna parlamentarna skupna instanca za ta prehodni čas je mišljena posebna indijsko-angleška parlamentarna komisija. Dalje se govori o trgovinski pogodbi med Anglijo in Indijo, v kaleri bi se morala določiti predvsem tudi popolna ustavitev pasivnega odpora. Ustanovili bi se imelo tudi vrhovno zvezno sodišče kot najvišja pravna instanca. Med lliitdi in niohamedanci pa še ni prišlo do sporazuma. Da sc konferenca ne razbije, bo angleška vlada pripravila poseben predlog za rešitev teh vprašanj. Boii tned Hindi tn Mohamedanci London, 4. nov. Ig. V Kašmiru je prišlo do hudih spopadov med llindi iu niohamedanci. Nn obeh straneh so nasprotniki vršili razna grozodejstva. Izgube nn obeh straneh so velike, lako da ji morala angleška vlada poslati čete v svrho intervencije v le kraje, na katere že devetdeset let ni i topila angleška noga. V glavnem mestu Srinagar-jtt je bilo aretiranih 200 oseb. nost za politične dolgove. To nasprotstvo se pojasnjuje na ta način, da je Francija pri nemških inozemskih privatnih dolgovih udeležena samo s 6%, pri reparacijah pa z 52%. Francija hoče za lo, da se položaj nemških plačil v bodoče razjasni, sprožiti mehanizem reparacijskih pogodb, to je, da se skliče oni posebni posvetovalni odbor mednarodne reparacijske banke, ki bi imel po Youn-govem načrtu na novo urediti plačilne metode, če bi bila plačilna zmožnost Nemčije ogrožena. Po nemškem naziranju pa ne gre nič več samo za plačilne metode, temveč sploh za plačilno zmožnost. Berlin, ,4. nov. tg. Ker so nemški privatni inozemski dolgovi obremenili nemška plačila samo zu obresti z 1.75 miljurde mark, so s tem popolnoma absorbirani vsi prihodi deviz. Ce bo torej Francija vztrajala pri tem, da naj imajo reparn-cijska plačila prednost, pravijo v Berlinu, da si jo treba biti na jasnem, dn mora neplačevanje nemških obresti za privatne dolgove povzročiti popolnoma uničenje nemškega kredita. Domneva se, da bo potom di|i!oniutičiiih razgovorov dosegla vsaj začetkom prihodnjega lela velika mednarodna ro-paracijska konferenca. Frotihancos'm kampanja nemškega tiska Pariz. 4. nov. AA. Ilavas poroča: Finančni krogi v Parizu z zanimanjem zasledujejo razvoj hude kampanjo raznih nemških listov proti francoskemu kreditu in ugledu Francijo v svetu. Voditelji francoskih financ ne marajo reagirati na lo kampanjo, ker je docela neresna in ker ji nihče ne verjame. Pač pn smatrajo politični krogi, da j«- tako ravnanje nemških listov nemarna psihološka napaka v trenutku, ko jionuja predsednik francoske vlade Laval Nemčiji pogajanja o reparacijskih plačilih. Borzni krogi ugotavljajo, da sc je la kampanja pojavila luiš tedaj, ko vlada med voditelji francoske narodne banke in ameriškimi finančniki popolno soglasje o vseh vprašanjih de-liarstva. V tehničnem pogledu pa poudarjajo, da jo znano, da francoska narodna banka ne kupuje tujih deviz. Njena politika sloni nn sistemu stroge zlato podlage. Zlate zaloge le banke znašajo sedaj 23 milijard. Novi nemški predlogi Berlin, I. nov. tg. Na jiodlagi današnjega zasedanja ministrskega sveta o reparncijskem vprašanju je prejel nemški poslanik v Parizu nove in-strukrije za nadaljnje razgovore s francoskim ministrskim predsednikom Lavalom. Tako sc je dala nemškemu poslaniku naloga, da stremi zn tem, da se določi, kakšne naloge naj dobi posvetovalni posebni odbor, določen v Voungovem načrtu. Po nemškem mnenju bi morala biti naloga tega odbora ta, do sc prniščo nemška plačilna zmožnost ne samo za reparacije, temveč tudi za privatne dolgove. Nemški poslanik Uoesch bo sondiral, ali jo v tem oziru mogoč sporazum z Nemčijo. Diplo-matični posli se bodo zelo pospešili, ker se je dr. Briining v reparacijskih vprašanjih zelo angažiral. Žo danes popolno bo razgovor med državnim kanclerjem dr. BrOningom in francoskim poslanikom Poncetoin. Prihodnje dni bo dr. Briining vprašal ludi poslanike drugih držav, ker hoče Nemčija poznati mnenje vseh onih držav, ki so, kakor Anglija iu Amerika, udeleženo pri nemškem privatnem gospodarstvu z znatnimi privatnimi krediti. Zmanjšanje častniških osebnih doklad Belgrad, 4. nov. I. Današnje Službene noviitc objavljajo zakon o zmanjšanju častniških osebnih doklad. Osebne draginjske doklade so urejene takole: Vojvoda v I. drag. razr. dobiva 1500 Din, artnijski general in admiral v I. drag. ra»r. 1000 Din, vsi drugi čini izpod divizijskega generala in viceadmirala do poročnika, poročnika fregate in nižjih vojnih uradnikov III. razr. dobivajo v I. drag. razr. 1000 Din, v II. drag. razr. 850 Din, v III. drag. razr. 750 Din. Poročniki, poročniki fregate in nižji vojni uradniki III. razr. dobivajo v 1. drag. razr. 975 Din. v II. drag. razr. 825 Din, v III. drag. r.tzr, 725 Din. Podporočniki, poročniki korvete in nižji uradniki IV. razr. dobivajo v I. drag. razr. 950 Din, v II. drag. razr. 81X1 Din in v III. drag. razr. 700 Din »SLOVENEC*, dne o, novembra 1081. ^ i ----l'T" Snovanje petrolejshega i? usta Pristop Romunije Po stopinjah Bethlena Burna otvoritev madžarskega parlamenta — Grof Karolyi zagovarja v celoti politiko Bethlena — Ostra opozicija Budimpešta, 4. nov. ž. Danes dopoldne okrog 11 je bil otvorjeii mAdjarski parlament. Otvoritev izrednega zasedanja parlamenta je bila zelo burna. Socialisti so nekolikokrat priredili burne demonstracije proti Bethlenu in njegovemu bivšemu vjadnemu režimu, kakor ludi proti prijateljstvu i. Italijo. Razpoloženje poslnncev, ki so prišli v zelo velikem številu na otvoritev, je bilo jako različno. Opozicija je nastopala skupno in poudarjala potrebi} spremembe režima in ne samo spremembo vlade. Opozicija je ugotovila, da grof Julij Karolyi nadaljuje Bethleuovo politiko in to nadaljevanje preteklosti ne sme odgovarjati položaju, ki ga je ustvaril isli režim pod drugim imenom. Finančna kriza Madjarske je zelo težka in po mišljenju o|>o-zicije je današnji režim ne. more rešiti, ker nima koncesij in zakonite politične podlage. Opozicija jo mnenja, da današnja vlada ne sme delati, kakor noj, ki nič ne vidi in nič ne sliši. Opozicija zahteva nacionalen kabinet in nove volitve, ker je prepričana, da bo sedanja vladna večina popol-noin propadla in da bo nova politična struja sodelovala s sosednimi državami, kot to priporoča /veza narodov. Ob 11 je bilo otvorjeuo Izredno zasedanje pod predsednikom parlamenta grofa Almassy-ja. Ne samo poslanske klopi, temveč tudi galerije so bile nabito polne. K otvoritvi je prišel ves diplomatski kor. Po formalnostih je pričel govoriti j>redsednik vlade grof Karolyi. Najprej je govoril o vseh delih, ki jih je vlada izvršila na podlagi zakonov brez parlamenta iu zahteval, da parlament da zaupnico sedanji vladi. Opozoril je, da je od Bethlena že svoječasno prevzel ministrstvo zunanjih del, pozneje pa še notranjo in zunanjo politiko, ki jo v celoti odobrava. Po njegovih besedah je v parlamentu zaorilo. Socialisti so začeli vpiti: Bol z Bethlenom, na sodišče ž njimi« Stalo je precej truda, predno so je zopet vpostavil red. Karolyi je ponovno pričel govoriti, da do-kunča svoj govor in sporočil navzočim, zakaj smatra Bethlenovo politiko za dobro. V prvi vrsti je rekel, da se ima Madjarska zahvaliti bivšemu režimu, ker je izšla iz nevarnosti, ter da ima danes v Zvezi narodov večji ugled, kot ji pa po teritoriju in po številu ljudstva pripada. Madjarska mora biti hvaležna Italiji (socialisti vpijejo: Dol z Italijo*), ki je prva od velesil stala ob strani Madjarske. Zdaj je Madjarska ravno vsled njene zasluge z vsemi velesilami v dobrih razmerah. Dokaz temu je. da je tudi Francija intervenirala za mod-jarsko posojilo. Nalo je grof Karolvi govoril o prijateljstvu med Turčijo in Madjarsko. To prijateljstvo jjotr-juje nedavni obisk turških državnikov Izmet jinše Stanković-Konjović: Kostema (K sobotni premijeri v naši operi.) Stankovičeva »Koštana«, ki je literarno in je-rikovno najdovršenejše delo srbske dramatične literature, je tudi najpopularnejša, najvzornejša narodna drama. Ima literarno vrednost ter jo odlikuje krasen jezik, bogate in pestre barvitosti. Konjovičeva glasba, ki sc naslanja na južno-srbeki folkloristični glasbeni zaklad, izpolnjuje Stankovičev tekst v redko harmonično celoto. Tekst »Koštane« je prava zakladnica raznih narodnih izrekov in pregovorov, glasba pa večno lepih in globoko občutenih južno-erbskih melodij. Kratka vsebina opere: I. slika: Velikanoč je. V hišo trgovca Hadži Tome pridejo prijateljice domače hčerke Slane in jo vabijo na ples. A ona se ne odzove, ker jc sama doma dočim je njen brat vedno pri Koštani. Zasliši se petje Koštane in njenih čestilcev, kaierega spremljajo streli. V pogovoru zavida Slana Ko-štano, kateri je pesem celo življenje in ima v svojem grlu čudno privlačno moč. V sobo stopi Hadži Toma, ki je besen na svojega sina, ker se druži s ciganko. Vstopi vaški načelnik ter mu želi vesele praznike, a mesto zahvale zabavlja Hadži Toma na vse oblasti, ker ne kaznujejo ciganke-zape-ljivke. Arsa brani cigane ter mu zatrjuje, da je Koštana poštena, V tem se začuje glas Milke, ki se pritožuje, da so celo pandurji odšli s cigani v mlin Hadži Tome. K.o Toma to sliši, odjezdi razkačen v mlin, dočim ostane v hiši samo Kata, kateri hoče stara ciganka Zada prorokovati. II. slika: V mlinu plešejo, cigani igrajo, a ??o-štana jim poje. Ves žalosten vstopi Mitke, ki Tehtava, da tudi njemu poje Koštana. Zabava naenkrat preneha, ko vstopi stari Hadžija. Jezen ozmerja vse vprek ter zahteva puško, da vse po-strelja in mlin zažge. Ko zagleda sina, ga zapodi domov. Polagoma se pa stari umiri in na povabilo sede. Cigani, ki so hoteli skrivaj oditi, ostanejo na poziv starega Hadžije. Koštana mu poje pesmi, naposled zapoje pa še sam. Ginjen pošilja v vas po prijatelje, da se vesele ž njim. Nato odide s cigani v svojo hišo. III. slika: Sin Stojan leži bolan in globoko užaljen. Sanja o Koštani, a ko sliši, da je pela ludi očetu, jo odklanja. Veselo razpoložen se vrne Hadži Toma z gosli v svoj dom, a mati in sin odideta iz sobe. Naenkrat se loteva starega žalost, spominja se svojih mladih dni in venomer zahteva novih pesmi. V sobo stopi Mitke, na oknu pa se prikaže Stojan in izziva. Stari plane pokoncu in hoče ustreliti sina. Cigani odidejo, Koštana pa na zahtevo Hadžija Tome ostane. IV. slika: Mitke privede cigane na svoje dvorišče, kjer vprizore pravo revijo južnih pesmi in plesov. Ples in pesmi so Mitkeja popolnoma prevzeli, nakar prihrumi njegov brat Arza ter mu grozi, da ga bo ubil, če bo nadaljeval tako življenje. Obžaluje, da je zadržal očetovo roko, ki ga je hotela zaradi zapravljanja ubiti. Obrne se k pandurjem ter jim ukaže, da mora cigan Asan prvo nedeljo poročiti Koštano. V. slika: Ta slika ima prekrasen glasbeni uvod, ki nosi naslov: Koslanjeva gora. Svatje prihajajo med njimi žalostna Koštana. Studi se ji, ko pomisli, da mora biti Aaanova žena. Pride Stojan in ji pove, da ima pripravljena dva konja, da jo reši, toda ona noče ž njim in mu izjavi, da ni nikogar ljubila. Pojavi se Mitke, ki hoče Koštano obdariti. Ona se ga oklene, ker pričakuje od njega rešitve. Mitke ji daruje denar in se ginjen poslavlja od nje. Nato prihiti stara ciganka in hoče objeti svojo hčerko, toda Koštana je ne pogleda in slopi ponosno v voz. Natančnejša vsebina je objavljena v »Gledališkem listu«, ki izide za premijero »Koštane«, in Tefki Ruždibeja. Madjarski narod priznava na-. dalje velike zasluge francoskemu državniku Brl-andu, ki je jired letom dni sprožil idejo o Pon-evropi. >J«z som,« je rekel grof Karolyi, >prisostvoval takrat govoru Briauda, vendar pa sem mnenja, da se Pancvropa no more ustvariti vse do takrat, dokler se ne popravijo napake jireteklosli. Nesporno je, da so mirovno pogodbe omajale položaj Evropo in jaz i radostjo ugotavljam, da vsak dan bolj dozoreva akcija za revizijo mirovnih pogodb, ki ima vedno več jirijateljev. Velika krivica je, da se finančno stanje Madjarsko razkriva pred vsem svetom, kakor da bi bila lo posledica nepravilnih postopkov in nerazumno politike bivšega predsednika vlade grofa Bethlena. Današnje stanje v Madjarski jo prišlo predvsem vsled krivičnih mirovnih pogodb in splošne svetovne krize. Ponovno je izbruhnil vihar in Culi so se klici: »Be-thlen je kriv, dol z njim, dol z Italijo, Bethlen naj se postavi pred sodišče! Koj je napravil s 187 milijoni p5ng5? Kam jih je dal?« Predsednik je dolgo zvonil in zagrozil poslancem, dn jih bo predal imunitetnemu odboru. Po dolgem prizadevanju se mu jo posrečilo zopet vpostavlti red. Kmalu pa se je glas predsednika vlade Izgubil v novem vpitju, ker je grof Karolvi zojiet začel govorili o groru Bethlenu. Nato je Karolyi začel govoriti o dolžnostih vlade in rekel, da je пјеца prva naloga da reši gospodarski problem. Budimpešta, 4. nov. ž. Predsedniku parlamenta je bilo predanih 54 interpelacij od raznih opozicijskih poslancev. Opozicija namerava z velikim številom interpelacij onemogočili zakonodajno delo v parlamentu. Med interpelacijami je bilo vladi predano ludi vjirašanje o atentatu v Biatorbagyu in o njegovem političnem ozadju. Nato so socialisti izročili več predlogov, v katerih zahtevajo ukinilev obsednega stanju in omejitve osebne svobode. Zakon proti oderuštvu Budimpešta, 4. nov. ž. Snoči je vlada sprejela zakonski načrt o oderuštvu. Zakon bo predložen parlamentu in vsebuje zelo stroge ukrepe. Nameravan atentat na žel. progo Budimpešta, 4. novembra. AA. Korbiro poroča: Železniški čuvaj je^ včeraj pregledal progo med Bekešem in Bekes-Felbarjem in našel, da so bili odstranjeni vijaki in da je bila proga tudi sicer poškodovana v dolžini 400 motrov. Orožniki so takoj uvedli preiskavo in prijeli 20 oseb, ki so osumljene soudeležbe pri tem poskusu atentata na železniško progo. Kaj se plete na vzhodu? London, 4. nov. ž. Vesli iz Mandžurije si vedno bolj nasprotujejo. Z ene struni poročajo, da vodi sovjetska vlada pogajanja z Kitajsko za skupno akcijo proti Japonski, z drug.-* strani pa se zopet demontirajo vse vesti, da Rusija zbira na n:r.:,ilžurskl meji svoje vojaštvo. Javnost je vsekakor pripravljena na najslabše vesti iz Mandžurije. London, 4. nov. ž. Iz Tokija poročajo, da so Kitajci včeraj streljali na japonske delavce, ki so |i'.prav!jali jiorušen most čez reku Nono, ki so ga Kiir.jri porušili. Japonska vla !.i je takoj poslala Kitajski ultlmntum, da umakne svoje čete 10 km daleč od mesla in reke, v nnsprolnem slučaju, da bo o.ijionskn napadla kitajske čete. Kitajska nota ZN Fariz, 4. nov. AA. Ha vas poroča iz Ženeve, dn je kitajski delegat Sze poslal Društvu narodov noto, v kateri omenja resno vznemirjenje na Kitajskem zaradi japonske zasedbe Mandžurije ler zaradi tega, ker je Japonska odbila predlog kitajske vlade, da odredi svojega predstavnika v mešani komisiji, ki ima nalogo skrbeti za izpraznitev kitajskega ozemlja. Kitajska nota dalje naglasa, da Kitajska ne bo začela splošnih pogajanj, predno japonske cele popolnoma ne izpraznijo Mandžurije razen železniškega pasu. Zlati tok v Francijo Pariz, 4. nov. ž. Ladja »Aquitanin? je ponovno okrcala v Ameriki za Francijo 300 milj. frankov v zlatu. Od ponedeljka naprej ni v Nevv-yorku vkrcana nobena nova pošiljka, kor so bojijo za slnbilnost dolarja. »Nevv York Times« poročajo, da bo Francija zahtevala ves svoj denar, ki je naložen v angleških funtštcrlingih, iz Amerike. Bančna kriza v Franciji Vari:, 4. nov. tg. Bančna kriza v Franciji jo zahtevala danes tri nove žrtve. Plačilu so ustavile privatna banka Guerin in Fils, ki je najbrž naj« starejša banka v Franciji, banka Сагрепеу v Gre-noblu in banka Kame-Tardlt v SI. Elicnneu, ki sta zelo znani banki z industrijskimi podjetji. Požar petrolejskih vrelcev Bukarešt, 4. nov. ž. Včeraj so ponovno pričeli goreli petrolejski vrelci pri Movenih. To je že četrli požar Strokovnjaki so sklenili, da sc požar pusti pri miru, ker je vsako gašenje nemogoče. Javni obhodi v Prusiji prepovedani Berlin, 4, novembra. AA. Prusko notranje ministrstvo jc prepovedalo na podlagi zasilne določbe državnega predsednika o javni varnosti in redu vse javne obhode na prostem. Prepoved velja za vse področje pruske države. Dozdaj so bili laki obhodi dovoljeni le proti predhodnemu dovoljenju. Pogajanja med Francijo in sovjeti Park. 4. nov. tg. V ponedeljek so v Ženevi diskretno zopet začeli pogajanja med Husijo in Francijo za sklenitev jiogodbc o nenapadanju. Tej pogodbi bo sledila tudi nova trgovinska pogodba med obema državama. Bukarešt, 4. nov. 1. Kakor smo že svojčas poročali, je ravnatelj ltoyal Dulch, dr. Knssel vodil z Romunijo pogajanja, ki so imela za cilj, da podredijo romunski petrolejski pridelek kontroli sve-lovnega petrolejskega trusta. Dr. Knssel je usjiel in romunska vlada jo danes prisilila )iu njegove predloge. Romunija »lojni v trusl s celokujino svojo petrolejsko industrijo. Drugačen izid sicer v težavnem jibložaju Romunijo ni bil pričakovan, vendar je potrebno, da se la zgodovinski datum zabeleži. Imenovani svetovni trust ima namen zmanjšati svetovno petrolejsko industrijo pod količino, Dunaj, 4. nov. Tukajšnji »Abend«, ki rad postreže javnosti s senzacijami, pripbčuje zopet jio-ročilu o nameravani vstaji Heimvvehra. List jjo-roča, da so kmelje v okraju Sehvvntz na Tirolskem prejeli od Hitlerja 10.000 mark za pohod proti Dunaju. Tudi iz Zgornje Avstrije naj bi se na Hitlerjevo povelje" odpeljali kmetje, pristaši Heimvvehra, v tovornih avtomobilih jiroli Dunaju. Po Hitlerjevih navodilih- naj bi avstrijski Hoinnvehr započel akcijo istočasno kakor hitlerjevci v Nemčiji, ki se baje tudi pripravljajo na državni udar. Udar naj bi se izvršil 9. novembru. Tudi iz Gradiščanskega prinaša ta list alarmantne vesti. Že nekaj časa se opaža ob avstrijski meji močno in živahno gibanje madjarskih vojaških čet. Baje obstoji med madjarskimi uporniki in Heimwehrovci pojioln sporazum. V primeru heim-vvehrskega udara imajo Madjari nalog, da zasedejo Gradiščansko. List napoveduje, da bo notranji minister Winkler podal na sestanku finunčnega parlamentarnega odbora zadevna pojasnila. Belgrad, 4. nov. 1. Snoči je trgovinski minister Kuinanudi imel v Belgradu daljšo konferenco, na kateri se je dotaknil važnih problemov naše notranje, gospodarske kakor tudi zunanje politike. Tako smo prvič slišali v javnosti, da se vršijo med našo državo in med številnimi inozemskimi državami pogajanja važnega trgovskega značaja, ki bodo imela odločilen vpliv na usmeritev naše gospodarsko politike. Minister dr. Kuinanudi je spočetka ugotovil, da v jiogledu zunanje Irgovine nuše gospodarsko življenje ne zadovoljuje. Naš uvoz je neprestano mnogo večji kakor naš izvoz. To, dn je nezdrav jiojav, ki za stanje državnih financ in za čvrstost našega dinarja ni zadovoljiv. Posebno nezdravo pa je, ker uvažamo mnogo takšnega blaga ali izdelkov, katerih mi kot poljedelska država na noben način ne bi smeli uvažali. To posebno ruši našo državno bilanco. Eno najvažnejših vprašanj. s katerim se bomo morali v bodoče bavili, jc torej, da uravnovesimo naš izvoz z našim uvozom. Trenotno imamo trgovinske pogodbe z vsemi državami, izvzemši Bolgarijo in Turčijo. Te trgovinske jiogodbe so sivorjene lako, da odgovarjajo našim sedanjim tržnim potrebam. Z nekaterimi državami smo v pogajanjih, da preustrojimo pogodbo v toliko, v kolikor so zastarele. Tako smo popravili trgovske jiogodbe s Češkoslovaško in Avstrijo. z Nemčijo pa se ravnokar pogajamo. Te tri države, Češkoslovaška, Avstrija iu Nemčija so zu ki je za konsum potrebna, da bi se nn ta način moglo uporabili velike rezervo iu du bi -e lahko izvajal pritisk lin cene, ki se bodo tekom letu breidvonino znatno dvignile. Dr. Kassel potuje sedaj v Sovjetsko Husijo, da jo pridobi za svoj Irust. Brez sovjetskega pelrolfeja jo trust brez moči. »L'Independanco Romainec pristavlja k temu, da je Ireba tolmačiti, dn jc lo prvi puklou sovjetiama pred kapitalom. Resnica pa bo, pravi list, dn se gre svetovni kapital klanjat Scvjeloni. katerim nosi zlato odkupnino. Berlin, 4. nov. -Vossisehe Zeltung' prinaša podrobnejše vesti o sestanku med narodnimi socialisti in lleinnvehrom v Gradcu. V smislu poročila tega lista jo predstavnik narodnih socialistov odsvetovul Heimvvehru, dn udari v tem trenolku. Ako bi si Avstrija postavila čez noč narodno diktaturo, bi se Iu mogla vzdržati edino s tem, du so nasloni na Hnbsburžune, ker je v tem trenutku nemogočo Izvesti An.schluss. Načelnik heimvvehr-skega genernlnegn štaba Rauter je na lo odgovoril: sMonarliietleno vprašanje se ne moro in se ne sme spraviti na dnevni red, preden se nemški narodi no združijo. V Helmvvehru so nahajajo res tudi plemepitnši in častniki iz starih časov, todn li so podali odločno Izjavo, da so ne bodo ukvarjali z legitimistično propagando.« Rauter je nato izrazil svojo bojazen, dn je premalo stika med avstrijskimi nacionalnimi krogi in nemško nncio-nnlno ojiozicijo. Po njegovem mnenju bi se morul grof Starhemberg kot vodja avstrijskega Heimvvehra pritegnili k harzburški narodni opoziciji. nas najvažnejša tržišča za izvoz našega blngn. kakor tudi zn iinš celokupni izvoz. Ako bomo znali voditi pravilno trgovinsko politiko s temi državami, |)otem nI dvoma, da se nam bo posrečilo uravnotežiti našo trgovinsko bilanco. Pogajamo se trenotno tudi s Francijo, dn lil nam Inilj široko odprla svojo trgovino, kol jo je dosedaj. Mi stojimo glede trgovinskih jiogodb na stališču, da mora naše blago v inozemstvu uživati ono vrednost, ki jo zn našo gospodarsko zdravje jiolrebna. Dr. Kuinanudi je nalo prešel na naše državno finance in doslovno izvajal: Kar se tiče naših državnih financ, so one samo rezultat gospodarskih in trgovskih prilik. MI jih smemo smatrati za zadovoljive. Postavljene so sedaj na zdravo podlago, ker jc država izdcjslvo-vala prihrnnke v svojem državnem proračunu, ki prekašajo 1 milijardo Din. Kar se ličo notranjega denarnega prometn, moram ugotoviti, da jc zadel na gotove ležkoče, ki so prišle do izraza v občutnem pomanjknnju likvidnega denarja pri privatnih denarnih zavodih. Toda lo no more in ne sme napravljati niknkih skrbi, niti dajati povod zn paniko. Težave so sedaj že za nami. Mi imamo torej pravico, da se nadejamo boljših časov in da prehajamo k učvrstitvi našega gospodarstva. Mi posedujemo vse predpogoje, dn lahko mirno gledamo v našo politično in gospodarsko bodočnost.« Korifač obolel Praga, 4. nov. tg. Nadškof dr. Kordač je obolel. Poklicali so k njemu vseučiliškega jirofesorja Mladejovskegn, ki je ugotovil, dn stanje bolnikovo sicer ni naravnost nevarno, da pu ga je treba smatrati za resno radi ' isoke slnrosli bolnika, ki je stnr 80 let. Ameriške volitve N'e\vyork, 4. nov. tg. V potih ameriških državah so bile nndomestne volitve v več uprnvnih in občinskih okrožij, ki z ozirom nn bodoče vo-lit ve nmeriškegn predsednika kažejo, da število pristašev demokratizmn ni mnogo nnraslo, da pa je na podlagi zmage republiknncev v Michiganu razmerje glasov za bodočo veČino nastalo tako, da imajo demokrati 210, republikanci pn 215 liian-dntov iu glasov na razpolago. Predsednik Hoover sme torej računali na prihodnjem zasedanju parlamenta le z zelo labilno večino. Ravnatelj „Royal Maila" obsojen London, 4. nov. tg. Bivši generalni ravnatelj najmogočnejšega nngleškegn pnroplovnega kon-cerha >Royal Maila , angleški lord Kylsant bo lc mornl odsedeti svojih dvanajst mesecev ječe, na katero je bil obsojen radi prikrivanja in ponarejanja bilance. Vzklic.no sodišče je namreč danes potrdilo razsodbo prve instance. Lord Kylsant, ki je sedaj star <38 let, je bil po razglasitvi razsodbo prve instance izpuščen ua svobodo proti založitvi visoke kavcije. Drobne vesti Bukarešt, 4. nov. ž. Finančno ministrstvo jc v sporazumu /. trgovskim ministrstvom ukinilo izvozne premije mi pšenico, ker so še cena pšenici nn svetovnem Irgu popravile. Tokio, 4. nov. ž. Dnnes so čutili tlikaj močmi potres, ki je povzročil ogromno škodo. Število žrtev ni znano. Po vesteh nekega lista se je zaradi polresn jiotopil majhen otok v morju. London, 4. novembra. AA. Končno stanje občinskih volitev jc tole: konservativci 1055, labouri-sti 257. progresisti 58, neodvisni 15. Dunajska vremenska napoved: Milo vreme' bo trajalo še dalje. Pričakovali je svežih jugozn-padnili vetrov. Nn vzhodnem robu Alp pa jugovzhodnih vetrov. Ponekod bo še jutranja inegln. Jasno vreme ni več golovo. Uoyd Gaorge r oče voditi liberalcev London, 4. nov. tg. Llo.vd George je pisni pismo siru Herbertu Samuelu, v katerem odlaga svojo dosedanje predsedstvo v liberalni frakciji nngleškegn jiurlmnenln. V jiismu nnvuju, dn je po-poluoina nnsjjroten |>roli sedanjemu kurzu stranke, ki se vodi v zadnjem času. Lloyd George upa, du bo v kratkem ozdravel, in se veseli na to, dn bo jioteni sodeloval z onimi, katerim je na srcu izvršitev onih idej, zu katere se je zavzemal od I. 1025. dalje. London, 4. nov. tg. Kot naslednik Lloydn Oe-orgea je bil določen nu zadnji seji liberalne frakcijo sir Herberl Samuel. Zamora kandidira za predsedniško mesto Madrid, 4. nov. Ig. Španskn vlada jc ponudilo Alcali Zamori kandidaturo za predsedniku republike. če bo Znmora kandidaturo sprejel, je njegova izvolitev zagotovljena, dnsi jc jired kratkim izjavil, dn bi se morali členi nove ustave s|>rc meniti. BelgFMŠtsfce vesti Belgrad, 4. nov. 1. Službene noviner objavljajo pravilnik o |iolaganju drž. strokovnih izpitov pri glavni kontroli. V tem pravilniku rešuje pogoje za jiolagnnje drž. izpitov glavna seja glavne kontrole. Izpiti se jiolngnjo pred komisijo, ki jc sestavljena iz petih članov za uradnike s fakultetsko izobrazbo in dveh članov zn uradništvo s srednješolsko izobrazbo. Člane komisije imenuje jnvna seja glavne kontrole. ~ — Izšel je »Elektrotehniški vestni!«. To revijo je začela izdajati zadruga konceeijonininiii elektrotehnikov v Ljubljani, lzhnjnl bo mesečno, vsakega 15. v mesecu na 10 straneh. Priobčevnl bo strokovne in gospodarske člnnke in poročal o razvoju elektrotehnike in elektrotehničnegn gospodarstva doma in v tujini. Prva številka prinaša prav potreben pravilnik zn normaliziranje izoliranih žic in izolimih cevi, ki bo brc/, dvoma prav dobro služil v praksi. Vnžni so tudi zn vse elektrotehniške podjetnike pogoji za izvršitev električnih instalacij jiolom zasebnih Ivrdk v območju Kranjskih deželnih elektrarn iu k temu pripadajoča navodilo. Veslnik prinaša še druge poučne drobnarije in poročila i/, zadrugo konccsijoiiiranih elektrotehnikov v Ljubljani. Upamo, dn bo'In veslnik v poklicnih krogih našel navdušen sprejem in dn bo skušal dvignili našo elektrotehniško lile-raluro, ki do sedaj sloji nn tako šibkih nogah. Ce-lolelnn naročnina znaša (Hi Din. Vsaka liosnmez.ua številka pa 8 Din. Problemi našega gospodarstva „Težave so že za nami" — pravi min. Kumanudi Heimtvehr se pripravlja na udar? Hitler svari Heiwehrovce Koliko je katoličanov v Jugoslaviji Sarajevo, 1. nov. V Sarajevu je izšel sKalendar sv. Antec za /eto 1932, ki so ga izdali bosanski frančiškani. Ta knjiga poleg drugega prinaša točno statistiko o katoliški cerkvi v Jugoslaviji. Lahko rečemo, da je tn statistika najbolj točna in avtentična, ker je sestavljena na podlagi podatkov, katere so poškili ordinarijati vseh 20 škofij v Jugoslaviji. Ti podatki vele: Zagrebška nadškofija šteje 1,661.668 katoličanov. 028 duhovnikov, »57 župnij, 100 bogo-slovcev in 416 gojencev malega semenišča. Belgrajska nndškofija šteje 06.000 duš, 23 duhovnikov, 10 župnij, 4 bogoslovce. Vrhbosanska nailškofija ima 273.000 vernikov, 175 duhovnikov, 100 župnij, 10 bogoslovcev, »I gojencev. Barska nadškofija je mala in iina le 28.000 duš, 17 duhovnikov, 17 župnij, 4 bogoslovce, 5 gojencev. Banjaluška škofija ima 115.844 rimskih in grških katoličanov, 92 duhovnikov, 48 župnij. 3 bogoslovce, 15 gojencev. Dubrovnika škofija ima 68.000 vernikov, 119 'luhovnikov, 57 župnij, 2 bogosloven, 45 gojencev. Diakovska škofija iina 407.54-1 rimokatoli-Janov in 7058 grških katoličanov, 217 duhovnikov. 121 župnij. 20 bogoslovcev. livarska škofija ima 64.920 duš, 78 duhovnikov. 45 župnij, 2 bogosloven, 40 gojencev. Kotorska škofija ima 16.235 duš, 20 duhov. nikov, 21 župnij, 2 bogoslovca, 13 gojencev. Kreka škoiija ima 30.000 duš, 67 duhovnikov, 28 župnij, 11 bogoslovcev, 33 gojencev. Kriievhka škofija ima 60.000 duš, 59 duhovnikov, 44 župnij, 10 bogoslovcev, 45 gojencev. Ljubljanska škofija ima 516.132 duš, 720 duhovnikov, 272 župnij, 70 bogoslovcev, 350 gojencev. Mariborska školija ima 012.566 duš, 550 duhovnikov, 259 župnij, 57 bogoslovcev, 101 gojenca. Mostarska škofija ima 154.456 duš, 136 duhovnikov, (50 župnij, 10 bogoslovcev, 12 gojencev. Prizrenska škofija ima 30.00 duš, 20 duhovnikov, 17 župnij, 5 bogoslovcev, 27 gojencev. Senjska škofija ima 325.000 duš, 158 duhovnikov, 111 župnij, 61 bogoslovcev, 161 gojencev. Splitska škofija ima 235.227 duš, 276 duhovnikov, 145 župnij, 61 bogoslovcev, 161 gojencev. šibeniška škofija iu del zaderske nadškolijo ima 250.000 duš, 216 duhovnikov, 160 župnij. 30 bogoslovcev, 120 gojencev. Subotiska administracija ima 482.943 duš, 154 duhovnikov. 93 župnij, 72 bogoslovcev, 68 gojencev. Apostolska nuncijatura т Vel. Bečkcrekn (Banat) ima 200.000 duš, 76 duhovnikov, 03 župnij, 21 bogoslovcev, 15 gojencev. Vsega skupaj je v Jugoslaviji 5,607.212 katoličanov, 3810 duhovnikov, 1922 župnij, 454 bogoslovcev in 1534 gojencev malih semenišč. Misijonska razstava v Brežicah Brežice, 3. novembra. V Rimu, v papeževi lateranski palači pri baziliki sv. Janeza je od jubilejnega leta 1926 permanentna razstava ali muzej katoliškega, lahko rečemo splošno krščanskega misijonskega dela. Slavna zgodovina — svetovna sedanjost — ogromen pogled in program v bodočnost! Nekaj univerzalnega, nekaj večnoslnegn, eminentno mednarodnega. Velik cistern znanosti, veliko prizorišče praktičnega udej-stvovnnja! Grabljiv dokaz, odlično spričevalo, da jc katolicizem časten činitelj kulture, prosvete, znanosti, umetnosti, podviga ljudske duše k visokim ciljem! Ne samo Lateran in Rim: celi svet je krasna razstava milijonskega dela svete zemske sotrud-nico Kristusove za večno nebeško kraljestvo, sv. Cerkve! Kje še imate deželo, kje pokrajino, kje otočič, kamor ne bi segala in utripnla zlata žilica od sv. Petra, od sv. Stolice. »Pojdite in učile!« Pojdite in dehijtelr Pojdite in umirajte! Za vero, za resnico, za rešitev duš! Za skupni, trajni in večni blagor narodov! To je solnce luči in sreče, ki veje milijardam glav in src nasproti! Da bi se naslonili nn — križ: in bili srečni! Da bi okusili kruh življenja v zakramentu presv. Evharistijc: in bili srečni! Da bi — umirali, pn ob smrti: začeli živeti pomlad in mladost neumrljivega življenja! Poglejte no po svetu! Po ogromnih zavodih mrgoli živahne nadarjene mladine: v misijone bixlo šli! Poglejte na svelovnomorske veleparnike! Misijonarji odhajajo - v daljne kraje, na konec svetal Veliki zaboji: krščanska Evropa pošilja gradivo — xa milijonski napredek! Po rekah — čolni z misijonarji. v velemestih — misijonski količki, iz katerih co razliva ('rez celo mesto mir in ljubezen in «prava. V divjaški naselbini zraste nov stolpiček. ki vabi v cerkvico, kaže v nebo! Na razpotju, na gričku se zasvetlika nov križ. ki kaže tistega na-silno usnirčenega moža. ki preliva časno življenje v večno življenje — Kristusa križa nega! Crez pu- Zvonih šišenske cerkve Ljubljana, '. nov. Nova cerkev v Šiški, ki so jo zgradili po načrtih mojstra arhitekta Plečnika, jc umetnina, ki v našem cerkvcncin stavbarstvu dolgo časa ne bo našla para. it notranjost cerkve same vpliva na človeka tako. da sc v trenotku zave svoje inajhno- stinjo dirja, skozi pragozd se plazi — mož, kateremu v srcu gori ljubezen do slehernega človeškega bitja: misijonar! Ne večni led severa ne žgoča vročina juga. ne zverjad pustinj, ne zverjnd ljudo-ircev ne plaši teh junakov in junakinj, da ne bi prodirali dalje in globlje: misijonska razstava! Ampak dela je še: mnogo, mnogo, mnogo! Kristus kliče: Pojdite pomagat! Sv. Cerkev vrši nabor, mobilizacijo. Vsak, pa prav vsak vernik naj pomaga po svojo! Ta z molitvijo, drugi z vzgojo misijonskih poklicev, tretji s prispevki. Para do pare, sto-tak k rtotaku: nekaj je že! Milijon k milijonu: premalo je še! Poganov je — milijarda! Te spreobrnitve: o to stane! Stane denarja in truda in znoja potoke in krvavih srag neštelo. celo mučeniške žrtve padajo, da klije seme novih kristjanov! Zato jc važno, da ima vsak katolik — slovenski tudi! — jasne pojme o problemu misijonstva. In zato so potrebne ljudem knjige o misijonstvu, dobrodošli misijonski listi, misijonska predavanju in — misijonske razstave! Zato hvaležno pozdravljamo trud misijonske pisarne v Ljubljani, ki prireja take razstave tudi po manjših mestih. Tak slovesen misijonski praznik za Brežice ho 7. in 8. novembra! Upamo, da bo prebivalstvo vseh slojev, ljudje raznega prepričanja umeli važnost te prilike in razstavo poselili. Zlasti, ker ni nobene vstopnine! Jasno pa je, du se prostovoljni prispevki hvaležno sprejemajo za kritje stroškov iu za sklad misijo-nov. Naj gre te dni po celi okolici glas od usl do ust: V nedeljo na razstavo v Brežice! Popoldne po vočernieah bo skioptično predavanje o misijonih. Brežičani, dajmo si častno spričevalo, da smo res — sodobni, moderni! Da se pridružimo velikemu valu. ki preplavlja krščanski svet: v misijonskem stoletju smo! Zlasti mladina in šolska deca naj se udeleži! Krščansko prosvetno društvo, Tretji red, obe Marijini družbi in Apostolstvo se naprošajo, dn IzvrSe primerno razglasitev od osebe do osebe! Krog, ki ga oklepajo ti stebri, obsega velik prostor, v katerem bodo lahko viseli mogočni zvonovi, ki i sicer ne bodo gledali iz lin pač pa skozi lo visokih t odprtin med stebri. Spodnjih 10 stebrov nosi zopet z opeko obokan strop. Na tem sloji drugi venec stebrov, ki pa |,jc mnogo ožji iu močno pomaknjen navznoter. Na i zunanji strani jc okrog in okrog zgrajena precej I visoka ograja i/ umetnega kamna. Med podaljški ! spodnjih šestnajstih stebrov sloje po trije balustri, ki so prav tako izdelani kakor v spodnji etaži. Za ograjo jc nad meter širok balkon, nakar se dvigajo I tla v štirih krožnih stopnicah, na katerih stoji zopet 12 ožjih stebrov, ki nosijo strop, ki je zvezan z zvezdnato šesterodelno železobclonsko preklado, ki nosi visoko in strmo streho. Streha je zgrajena iz lesa in pokrita z bakreno pločevino. Ima obliko dvanajsterorobe piramide, na vrhu pa stoji jabolko in križ. V zvonik vodijo do prve kolonade položne betonske stopnice, ki so nameščene v notranjosti polkroga, ki gleda proti zahodu. Od prve kolonade naprej pa bodo vodile /elezn; polžaste stopnice do ostrešja. Sedaj podirajo zadnji opaž in čez teden dni bo stal zvonik dovršen in bo v kras cerkvi in vsej Šiški. sti. Mogočna stavba ga s svojo mirnostjo in velikostjo potisne naravnost ua kolena. /unanjost cerkvc pa spominja gledalca na nekdanje bazilike iz prvih časov krščanstva. Klasična fasada ob glavnem vhodu je našla lep in arhitektonsko dovršen zaključek na nasprotni strani, kjer se pne iz skoro ravne strehe ogromen okrogel zvonik. Tam kjer raste iz ravne strehe mogočni steber okroglega zvonika, stoje na oglih štiri strme in visoke piramide, postavljene na kockastih podstavkih. Skoro v isti višini, v kateri končajo vrhovi teh štirih piramid, dobi zvonik strop. Na tem stoji v krogu I o močnih stebrov, med katerimi stoji po en baljster, ki nosi prečno betonsko ograjo. — liilF V"? ШШ . 41 ГвИГмШг i ' сИШв? o tem roku so navezani le na pomoč usmiljenih ljudi. Borza dela plačuje no-oženjenim samo hrano v javni kuhinji, družinski očetje dobe dnevno nn osebo 7 Din in za vsakegn družinskega člana še 3 Din. Pomožna akcija, katero uvaja mogtnn občina, bo nekaj odponiogla splošni bedi, ki je radi brezpi lnosti zajela najširše plasti. Poskrbljeno bo vsnj, d t ne bodo gladovali. Vendar pa za lo ljudi, ki so no večini družinski očetje ter stanujejo že dalj časa v Mariboru, važno So drugo vprašanje, namreč stanovanje. Mnogi niso mogli že nekaj mesecev spraviti skupaj najemnine ler so sedaj neprestano v nevarnosti, da bodo morali na cesto. Javnost in naše institucije so v tem pogledu brez moči. Vprašanje bo treba rešiti ne le z de jansko pomočjo, temveč z organiziranjem vseh v poštev prihajajočih faktorjev, da se tem bednežem zagotovi streha in prehrana vsaj do pomladi. Izgledi za zaposlitev so na pdmlad dokaj ugodni. Stavbena sezona obela z velikimi investicijami, kolere pripravlja mestna občina, postnli živahna ter bo zaposlovala preko celega leta stotine delavstvu. Poživile se pa bodo s leni ludi obrtne in industrijske stroke, Inko da so izgledi za bodočnost razve-seljivejši; potrebno bo le vzdržati v težkih zimskih časih. Ali bi ne kazalo prirediti za prihodnje lelo slaro mngdalensko Solo v nekak azil za brezdomce in brezposelne? To bi bila ena najmočnejših socialnih akcij v Mariboru v zadnjem desetletju. in ritenski cik cak peljal po cesti še kakih 10 m daleč, nato pa je zavozil v obcestni jarek na desni strani ceste, kjer je obtičal. Pri tem karambolu se je auto precej poškodoval. Razbili sta sc dve šipi, zvili so se blatniki, levo zadnje kolo pa je popolnoma zdrobljeno, dočim so druga tri kolesa več ali manj poškodovana. Tudi streha je precej razdrapana. Tudi motor je močno poškodovan. Sreča v nesreči je bila, da sc ni nikomur nič /godilo, le šofer ie dobil na roki manjšo prasko. Lastnik avtomobila trpi seveda precejšnjo škodo. Autonrobil, k! je prevozil /e 31.804 km, kakor izkazuje kilometerski števec, bo mogoče še popraviti. Mladi šofer se je te nesreče tako prestrašil, da je pustil auto na kraju nesreče, ler neznano kani pobegnil. Pokopališče italijanskih vojakov v Ljubljani Ljubljana, 4. novembri, Davi ob 10 dopoldne so je na svečan način izvršila blagoslovitev in otvoritev lepo urejenega pokopališča italijanskih vojakov, ki so padli v svetovni vojni. Hkrati je bil blagoslovljen lep. mogočen spomenik sredi pokopališča, na čigar visokem knmenitem podstavku stoji mogočen orel iz, brona. Nil spomeniku je napis v latinščini, ki pravi, dn postavlja la spomenik Kaliju svojim vojnknm, k so padli kot žrtve svetovne vojne. Ob 10 se je v nazornosti domačih odličniknv in zastopnikov tujih drŽav izvršila svečana blngo-slovitev, katero je izvršil sam knezoškof dr. Gregor Rož m a n. Blagoslovitve so jo udeležil ban dr. D. Ljubljana, 4. novembra. V našem listu smo že poročali, da je prispel v Ljubljano izšolan guslar, Črnogorec Milovan Bur-jaktarovlč, ki bo nastopil v javnosti, kakor tudi po Šolali s koncerti na gusle. Danes ji* imel žo prvi koncert na L državni gimnaziji. Koncerta so se udeležili vsi dijaki z g. ravnateljem in profesorskim zborom. Ko je nastopil guslnr Barjaktarović je potem, ko je bil navdušeno sprejet, oblečen v ulično narodno nošo, uu kratko predaval o značaju gusli in narodnih pesmi. Poudaril je, da je dolžnost nas vseh, da lo našo narodno blago, zlasti narodne pesmi čuvamo In izročimo svojim potomcem neokrnjeno in nepokvarjeno, lako kakor smo ga prejeli od naših dedov. Nato je odpel oh sprem-ljevanju z guslami tri najlepše narodne pesmi. Tako pesmi, knkor tudi predvajanje je napravilo na vse poslušavce globok vtis, tako da so si! mu zahvalili z navdušenim aplavzom. Guslar Barjak-tarovič bo nastopil še na vseh drugih srednjih Šolah in kot izšolanemu pedagogu in izbornemu po-znavavcu narodnih pesmi, mu moramo biti hvaležni, da nas spoznava z zakladi jugoslovanske folkloro, o kateri doslej še nismo mnogo Čuli. Avtomobilska nezgoda Novo mesto 3. nov. V torek, dne 3. t. m. jc peljal iz Ljubljane skozi Novo mesto v Zagreb šofer g. Магуја Mladiča iz Zagreba, avtotaksi štev. 3. 462. znamke Essex. V Struškein borštu kaka dva kilometra od Rateža, ined kilometerskinia kamnoma 541 in 542, se je na ostrem ovinku hotel ogniti nekemu nasproti vozečemu vozu. Cesta je ravno v tem kraju komaj dobre 3 m široka, to se pravi od obcestnih kamnov do kupa gramoza, ki jih je na leni mestu veliko. V leni, da se je hotel ognili vozu, se je zaletel v obcestni kamen. Auto, v katerem )e baje sedelo še nekaj potnikov, se jc pri sunku obrn.l MaruSič, šefi banovinskih oddelkov, ziisln|inik ko-mandanta in mestni poveljnik general Popovič ! častniškim zborom, župan Ljubljane dr. Puc, upravnik policijo Kerševan, nadalje zastopniki univerze Zbornice za TOI, predsednik deželnega sodišču dr Roginn in vos konzularni zbor ljubljanski. Potom, ko jo izvršil g. knezoškof blagoslovitev, je spregovoril vojni alaSe in zastopnik italijanskega pi* slnnikn polkovnik grof Amari v italijanskem jeziku. V kratkem govoru jo orisal namen današnje svečanosti. Po govoru je oddala častna četa vojakov salvo v čast mrtvim. Zn njim je govoril italijanski konzul g. Rainahli in jc iiajjircj v italijanščini govoril v čast padlim, ki so |)okopnni na tem skupnem jiokojmlisču ter nato So v francoskem jeziku zbranim gostom. Za lom je govori! so vojni kurnt Bonač, ki je pouditrjnl. da je lo pokopališče pokopališče vojakov treh narodnosti in dveh držav. Blagoslovitve se je udeležil tudi italijanski vojni kurnt Bruzzoni in mati padlega vojaka, ki si je na blagoslovitev pripeljala iz Milana, iu po svojih odbornikih Združenje invalidov in Zveza bojevnikov svetovne vojne, ki je položiln ludi venec pLe I i z o b je; C h I o r o d o n t Oiaj pravite? lU\dio je res čudovita iznajdba. Skoda, da ni slovenska, ker bi prav gotovo ncela čast in slavo slovenstcegu imenu po širnem svetu. Pa vseeno nam ■lobro služi, ko nam prinaša brez dvoma velike kulturne in umetniške uiitke prav na dom. V nedeljo zvečer sem poslušal radio. Na take večere, kakršen je na vseh svetili, ki je predvečer prazniku vseh mrtvih, ostajamo lepo doma in mislimo na svoje rajne. To je stara slovenska navada, krščanska in dostojna. Zdi se mi, da imajo ludi po drugem kulturnem svetli tulce dostojne navade. Saj sklepam to iz sporeda, ki ga je dajala ta resni veter radio postaja v Budimpešti. Te, po svoji moralni opolzkosti glasovUa Budimpešto, gnezdo ma-d jurskih judov, ki polnijo svoje kose z izdelki svoje rokodelsko plodovite in lascivne umetnosti, katero pa uživu in požira tista sita gospoda Evrope in Amerike, katera ne prenese več zdrave in pristne umetnosti, torej la moralno tako dvomljiva Budimpešta, domovina Viktorij in hnzarjev, je na vse *vete zvečer dajala čudoviti lerdijev »Bequiem.< — misterij smrti in mrtviti, ki čakajo vstajenja. 'Tri ure kakor molitev pobožnega poslušanja, tri ure umetniškega užitka. Hvaležni smo radio postaji v Ljubljani, da nam je omogočila s prenosom lega veličastnega dela tak umetniški užitek. Ljubljanska radio postaja je s tem storila veliko kulturno delo. No, dotlej bi bilo vse r redu, ko bi ne bilo k temu treba pristaviti še nekaj, kar pa ni v redu. Za isti čas, ko je budimpešlanska radio posla ja in za njo slovenska oddajna postaja v Ljubljani oddajala lo veličastno delo, je pa slovensko narodno gledališče napovedalo šmiražo budimpe-Uanskega juda ter za verne duše hotelo zabavati ljubljansko tako zvano družbo z Viktorijo in bazarjem. Res je, da so uvidevnejši gospodje pri narodnem gledališču v zadnjem hipu preprečili ta škandal. Toda res je, du jc neka podrejena inštanra za verne duše hotela servirati judovski izmeček, ln res jc, da je eden teh krivcev, ki niso s svojo šmiražo uspeli, včeraj v »Slovenskem Narodu* polil svojo golido ua tiste, ki jim je mar slovenske kulture i n dostojnosti. Dil ve govorim tukaj o pieleti! Govorim o dobrem okusu in kulturnosti! Budimpešta je dokazala, da sla Viktorija in njen huzar židovski ekspertni artikel, ki celo v Budimpešti nima odjemalcev, vsaj na tak dan ne. Ljubljanska opera pa je dokazala, da bi celo na tak dan rada sprejemala v gosli I iklorijo in huzar ja in vso lako šmiražo — če bi dostojna javnost lo prenesla. Trdim torej, da je BudimpeSta dala od sebe zn la dan najlepše in najboljše, kar zna. ln dokazala je s tem, da mnogo zna. In trdim tudi. da jc ljubljanska opera za ia dan hotela dali tudi najlepše in najboljše — kar zna! Nc zahtevajte od ljudi nekaj, česar ne znajo in česar nimajo/ Vsak po svoje, je dejal tisti, ki je s svedrom kravo drl. Tudi kulturo odirajo nekateri s svedrom. — Dostojen slovenski človek. v Brežice D* a nov« bronasta zvonova dobi podružnica in romarska cerkev sv. Itoka v Brežicah. Slovesnost blagoslovljenja se vrši v nedeljo 15. novembra! Na ia dan — Bog nam daj ugodno vreme t — vabimo \se sljilne тотагје in caativce sv. Roka iz Savske in Štrteleke doline ter krasnega Krškega polja! Pridite gledal, poslušat, molit in po možnosti tudi prispevat, da se pokrijejo tisti tisočaki, ki jih še manjka. Pela Vam bosta zvona deset- in desetletja. Tudi ti si dal, tudi jaz 6em dal! Čast Bogu, korist ljudem, zdravje vsem, smrti srečo, rajski mir! Koroška Bela Zopet nesreča v tovarni, kjer se mora s tako naglico delati. Doletela je nesreča 2. novembra de-lavca I. Kunsterla, kateremu so škarje odrezale 4 prste na desni roki. >'a Vseh svetih popoldne so pobirali delavni člani in članice karitativnih organizacij Vincenci-jeve in Ellzabetne konference na pokopališču prostovoljne darove za uboge v domaČi župniji. Obiskovalci pokopališča, katerih je bilo izredno veliko, so pokazali veliko sočutje in krščansko ljubezen do pomoči potrebnih s svojimi darovi. Molki zbor pevskega odseka K. P. D. je lepo zapel tri žalostinke po opravljenih molitvah. Kot se en je, bomo na šoli vendarle dobili pomožne učne moči, dokler ne bo imenovanj. Skrajni čas je že, da se reši ta zadeva. Ljubljana Umor pod Rožnikom še nepojasnjen Ljubljana, 4. novembra. O preiskavi zaradi umora Antona Juha pod Rožnikom so nam na policiji danes izjavili naslednje (upravnik g. Kerševan je bil zadržan): Do sedaj nimamo še nobene sledi za morilcem, ne vemo za motiv in ne vemo, kje in kod je hodil umorjeni Juh od ponedeljka od 4 popoldne dalje. Vse kombinacije, ki krožijo danes med prebivalstvom, so prave fantazije, ker si mi zaradi umora nismo prav nič na jasnem. Zaelišali smo veliko število prič, nekatere tudi začasno zadržali. Te priče pa so nam mogle označiti le nekatere manj važne podrobnosti iz Juhovega življenja, nikakor pa nam niso mogle naznačiti kakšne sledi za morilcem. Vemo pač, kje se je Juh dopoldne nahajal, da je bil na magistratu, da sc je popoldne sprehajal skozi mesto z nekim svojim prijateljem, ki smo ga tudi že zaslišali in da se je od njega ob 3 popolne poslovil pred Emono. Nazadnje se je Juh nahajal ob 4 popoldne v neki mlekarni v Šiški, kjer je izpil nekaj mleka. Kam je odšel iz mlekarne in kod je hodil od t popoldne pa do časa, ko je bil umor izvršen, kar je bilo ponoči, ne vemo. Poizvedujemo dalje in sc trudimo, da ta elučaj razjasnimo. Zaslišali Tvrdka jUUO MEINL d. d., LjuDljano priredi v svoji podružnici šelenburgova ul. 3 v petek, dne 6. t. m. poskusno kuhanje prvovrstnega Maltin kakao-a na katero so vsi vljudno vabljeni. Vsakdo dobrodošel! Kaj bo danes? Drama: »Brez tretjega':. Red E. Opera: Viktorija in njen hularc. Red C. Jakopičev paviljon: Goršetova razstava. Institut za tehnično mehaniko (tehniška fakulteta): Predavanje univ. prof. dr. ing. Alojzija Krala o granulacljl betonskega materijala. Pri-četek ob K zvečer. Nočno služIlo imata lekarni: dr. Piccoli, Dunajska cesta O in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 1. 0 10(1 letnica rojstva dr. Gustava Ipavca slovenskega skladatelja je naslov predavanju, ki ga bo imel dr. Anton Dolinar nu V. prosvetnem večeru v petek ti. novembra ob 8. uri zvečer v Unionu. Dr. O. Ipavec je umrl 15. avgusta 1831 leta. Ta 100 letnica nikakor no sme iti neopažena mimo nas. Saj jo skoraj povsod znana ona lepa pesem A zdaj mi v daljnem svetut in pn -Kjo so mojo rožice . Poleg predavanja bo nastopil tudi sluvni kvartet Glasbene Matice, kateri bo zapel skladbe dr. Gustava Ipavca. Na ta prosvetni večer vljudno vabimo zlasti prijatelje glasbene umetnosti, kakor tudi ostnlo občinstvo. Opozarjamo nn predprodaja vstopnic, Prosvetna zveza. Miklošičeva c. 5. in sicer rezervirani sedeži 5 Din, ostali 3 Din, stojišča 2 Din, dijaki 1 Din. © Dnevna slikarska soln za dame in gospode, pod okriljem umetniško šole »Probuda:, se zopet olvori. Opozarjamo nn lo šolo posebno osebe, ki se žele izpopolnili ■ akvarelnl, pastelni in oljni tehniki. Poučuje kakor lani, priznann glikarica Henrika flnntlova v lastnem ateljeju. Vpisovanje dnevno pri g. prof. A. Suverju, ravnatelju umetniške šole >Probudat, v poslopju Tehniške sred. šole, kjer je nabit ludi ločnejši razglas. 0 Odkritje spominske portretne medalje gospodu ministru Ivann Hribarju, ustanovitelju zavoda, se bo vršilo v vestlbuiu Tehniške srednjo šole v soboto, dne 7. t.tn. ob pol 12- Medaljo jo napravil medaljer Anton Sever, profesor na Teh-niški srednji šoli. O Tramvaj podrl ženo. Včeraj dopoldne okrog pol devetih je prišla na Vodnikov Irg neka približno 80 lel stara žena. Hotela je prekoračiti tramvajski tir. V tem hipu je pa prlvozil od Poljansko ceste proti magistratu tramvaj. Voznik je z vso čilo zavrl voz, toda bilo je že prepozno. Tramvaj jo zadel v ženo in jo vrgel ob robnik, kjer je nezavestna obležala. Reševalni avtomobil je ženo takoj smo tudi nekaj ljudi, ki stanujejo Podrožnikom, čeprav si nismo dosti obljubljali od tega. Kraj je, kakor zhano, zelo oddaljen od človeških bivališč in tudi nam ni nihče mogel izpovedati, da bi slišal kak strel ali kaj podobnega sumljivega. Saj se je n. pr. tehnik Keller ustrelil prav tam podnevi, pa tudi ni nihče slišal strela. Govorice, da je bil Juh pripeljan pod Rožnik z avtomobilom, nimajo nobene podlage, ker ni nihče niti slišal, niti videl tam ponoči kakšnega avtomobila, ki bi se bil ustavil. Verjetno je, da je bil Juh na kakšen način izvabljen. Morda se jc pa tudi res samo sprehajal pod Rožnikom. Ali to so vse samo domneve. Za enkrat je vsa etvar na mrlvi točki in še ne vemo, kje naj bi nadaljevali zasledovanje morilca. Dopoldne ob 9 sc |e vršila v mrtvašnici pri sv. Krištofu sodna obdukcija, kateri so prisostvovali poleg zdravnika dr. Suherja, še državni tožilec dr. Lučovnik in preiskovalni sodnik g. I.eder-has. Obdukcija je res ugotovila, da je krogla napravila v glavi deviacijo, to je, da se je odbila od kosti in obtičala pod čepinjo tik pod tilnikom. Torej je krogla napravila v glavi kot približno 90 stopinj. Več Vam ne moremo povedati o poteku preiskave.« prepeljal v bolnišnico, kjer so ugotovili pretres možganov in drugo težke poškodbe. Proti večeru se je starica nekoliko zavedla in je povedala svoje osebne podatke. Je 85 letna občinska uboga Helena Zaje in stanuje na Poljanski cesti 52. Njeno stanje, ki jo bilo črez dan kritično, se je nekoliko izboljšalo. 0 Pevski zlior Glasbeno Matice: Drevi vaja mešanega zbora ob 20. Neodložljivo zadržani naj se opravičijo. Moški zbor ob IG Zbirališče v Jenkovi ulici št. C. — Odbor. O Predavanje o kosmetiki. Priznana droge-rija Gregorič je pridobila priznano izvedenko in ravnateljico Barbaro Gould, ki bo priredila v četrtek, 5. t. m. ob pol 17 v dvorani Delavske Zbornice predavanje o negovanju lepote. Pri predavanju, med katerim bo za zabavo udeleženk preskrbljeno z godbo, se bodo predvajale tudi nazorno demonstracije. Prav lako bodo udeleženkam na razpolago vzorci. Predavanje bo v Irancoskem in nemškem jeziku, hkrati pa se bo oddajalo tudi po radiu v slovenskem jeziku. Udeleženke bodo tudi prijazno pogoščene. Za predavanje vlada že sedaj veliko zanimanje; vstopnice se brezplačno dobivajo v drogeriji Gregorič. © Fotokluli-Ljuliljanu. Člani, izvršite svojo člansko dolžnost pred izrednim občnim zborom II. t. m. Tajnik vam je na razpolago vsak delavnik od 10. do 12. dop. in od 8. do !). uro zvečer v pricestuem lokalu, Strossmayerjeva ul. 4. (nasproti II. drž. realne gimnazije na Poljanah), kjer dobite članske izkaznice in kjer se sprejemajo novi člani. Prepisi pravil se dobe islotam. O 0(1 uprave Narodnega gledališča smo prejeli: Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani In ravnuteljstvo opere sla v svojem načrtu za repertoar vedno stremeli, da bi ee občinstvo seznanjalo z vseuii svetovnimi deli operne produkcije od klasikov do današnjih dni; kot narodni zavod se je našo gledališče ves čas oziralo nn domačo slovensko, jugoslovansko operno literaturo. Res pa je, da so moderne opere težko vprizorljive, 7, njimi je zvezan velik aparat in dolgotrajen, zamuden študij. Skoraj vse vprizoritVe del najmodernejših slruj so Blago za zimske suknje, kam ga rn in športni ševijot za obleke. Pliš in volneno blago za plašče in obleke. Na/nove/ši bariuni in f/anele Najugodnejši nakupi fiiender, Ljubljana, Mestni trg št. 22 TVORNICA CIKORIJE Okusna in zdrava je MLINSKA KAVA pokazale, da jili' naše občinstvo sprejme hladno, brez pravega zanimanja; tudi del naše kritike, ki je včasih takih del v operi pogrešala in jih je zahtevala, jih danes odklanja. Občinstvo pa je bistven del gledališča; brez njega ne more ne moralno, ne materijelno uspevati, zlasti ne v današnji težki gospodarski krizi; zato so se morale izvršili nekatere spremembe v repertoarju. Kot prva premijera pride Konjovičeva opera »Koštana«, nato povsem novo izrezirana in na novo inscenirana »Carinent v novem prevodu, vmes »Knez Igor«- in »ŽidinjaNadalje se pripravljajo: Turandot, Fra Diavolo, Rusalka, Pikova dama. Opereta pripravlja Leharjevo Zemljo smehljaja- in za Božič »Tri mu-škelirjer. Na obe notici v »Slovencu« z dne 1. novembra t. I. pripominjamo samo to-le Istega dne so odigrala operete tudi druga gledališča v državi in izven nje, pcslovali so vsi kinematografi in go. stilne, a nihče se ni niti z besedo spoteknll ob nje — Ravnatelj opere: Mirko Polič. — Upravnik: Oton Župančič. O Rogaška Slatina je ostala glasom najnovejših (letošnjih) analiz v svoji koncentraciji nespremenjena od najstarejše dobe do danes. O tej izborni zdravilni vodi piše lela 1687 Ioanne Bene-dieto Grllndel, phil. & med. Doclor dobesedno sledečo (po navedbi nekaterih drugih voda:: »Nichts destoveniger hat dannoch Itlr allen diesen Vorzug uneer ln gegenvviirligen Trncttttl besehriebener Sauerbrunn, \velcher eine balbo Meil von dem Marckle Roitsch in Unler Sleyer auff den Croati« schen Grllnitzen auss den edlisten Brtlsten der Er-den hervorquellet und sohon ein so gressen Namen in der Mcdizin bekommen, dass er nicht alleiu aug frembden Orten die Presshalfte, als ein Magnet an sich ziehet, sondern auch in vveit etlegene Lftndcr, gani h»ufflg gefilhrt wird. und alldorten vilf<ige Krancken gesund macliet.« (...slatina, ki izvira pol milje od trgn Rogatec na Sp. f»lajer-skem iz najplenientlejftih prsi zemlje, je dobila žo tako znamenito ime v medicini, da učinkuje kot inagncl ne samo na tuje kraje, ampak tudi na daljne dežele, kamor se razpošilja, in je že mnogo bolnikov' ozdrnviln.) 0 ltazne nesreče. Ljubljanska bolnišnica jo včernj sprejela več ponesrečencev. 15 letna služkinja Ivana Bartol iz Šegove vasi pri Loškem potoku je predvčerajšnjim nosila doma vodo, pri tem jo padla in si zlomila levo roko. —31 letni dninar Jernej Llndič iz Slepanje vasi je včeraj padel s hlevu in so poškodoval na glavi. — Natakarica (ireti Ilnihar iz Kamnika je včeraj padla po stopnicah in se poškodovala po obrazu. — 4 letno siroto Vinka Kavčiča iz vasi Žeje 1 v občini Mosle pri Kamniku je vgriznil konj v lice. — Ze pred tednom dni je padel 7 letni sin hlšarjn Joško Joško Tavčar iz Šeslin 8 pri Javorju. Poškodoval si je levo roko in desno ramo. — 30 letni Franc Sliva, lastnik malega cirkusa, je padel s konja iu dobil ležke notranje poškodbe. © Stroj odtrgal prste. Reševalni avto je včernj prepeljal v bolnišnico strojnega delavca, 42 letnega Avgusta Kregarja, stanujočega v Mostah, Zaloška cesla 118. Temu je včeraj dopoldne v mizarski delavnici na Kodeljevem 19 odtrgal stroj prste nn desni roki. Kulturni obzornik 4. D. Sertillanges, O. P. t Saint Thomas d'Aqnin (Les Grands Coeurs, E. Flamniarion ed., Pariš.) Filozofsko gibanje, imenovano »neo-tomizem , je brez vsakega dvoma najpomembnejše filozofsko gibanje našega časa. Kolektivno gibanje je v toliko, v kolikor ni zastopano po enem izrazi le m predstavniku in voditelju, marveč po večjem številu odličnih mislecev našega časa; med njimi so — da omenim le nekatero — Sertillanges, Maritain, Cle risac, Gonzalez, Salolli, Matthias Schneid. Dejstvo, da novi tomizem tako rekoč nima vodnika, marveč celo skupino nositeljev ideje, je prav za to gibanje značilno, zakaj nehote vidiš na čelu tega gibanja velikega Akvinata samega v podobi njegovegn delu. Zibelka tega gibanju je Francija, in kdor vsaj površno pozna kulturni in politični razvoj tretje republike vso do današnjega dne, si prav lahko misli, da nikjer na svetu niso bila tla pripravnejša, da porabijo misel revizije vsevkupnega dela največjega katoliškega misleca, Tomaža Akvinskega, kakor v Franciji, ui je dežela navdušenja za napredek in za ohranitev dobrin ob enem, pa ludi dežela neprestanega revidiranja iu dopolnjevanja svojih duševnih in materialnih zakladov. Tomaž Akvinski, ki je bil največji sintetik med vsemi misleci sveta, je stal na stališču, da je resnica ena saina in da resnica izvira iz Boga. naj ao kjerkoli pojavi. Zatorej je začel uvajati in izrab-ljativ trinajstem stoletju po Arabcih — zlasti pa po d' Averroesu — odkritega Aristotela in vso dotlej znane filozolske nauke; seveda jo ločil v teh naukih jedro prave resnice od zmole in to jedro koristno obrnil v svoji edinslveni sintetični tvorbi. Ker pa je bil v pogledu človeških izkušenj navezan na odkritja svojega časa, trinajstega stoletja, nahajamo v njegovem delu, v kolikor se naslanja na človeške izkušnje, marsikaj dan današnji nevzdržnega. Resnici njegovega nauka seveda taka nedo-Mntnost niti najmanj« ni v kvar in razumen človek, ki bi imel toliko energije, da si osvoji Akvi- natov nauk v izviru samem, to je. v ogromnem njegovem filozofskem delu, si more potrebne korekture napraviti sam. Po drugi strani je pa resnica, da so se nevedneži in površneži zagnali ob najmočnejši steber katoliškega nauka prav radi teh in takih nebistvenih nedostatkov ter skušali dokazali radi njih nevdržnost vsega nauka. Novi tomisti, ki so si postavili za nalogo dopolnjevali nauk Tomaža Akvinskega v izkustvenem delu z izkušnjami, pridobljenimi do današnjega dne, ravnajo lorej v skladu s Tomaževim nazorom o resnici. Ako je smel in moral Tomaž priznati resnico, ki jo je pred krščanstvom odkrilo žo poganstvo, so njegovi učenci ne le upravičeni, marveč priinorani ravnati takisto in vnašati, oziroma popravljati Izkustvene trditve svojega mojstra z res-nienmi, do katerih bo je človeštvo dokopalo od trinajstega do našega stoletja, pa tudi porspektivično zahtevati, da se to delo v bodočo sialno vrši Najvažnejše v tem pokrelu pn je, da morejo Tomaževi učenci brez skrbi in brez težav nadomestiti katero koli Tomaževo zastarelo trditev z novo preizkušeno resnico, ne da bi bilo treba jedra in bistva, tistega, radi česar je veliki mislec razmišljal in pisal, za las spremeniti. Toliko se mi je videlo potrebno povedati (in kar je povedano, jc komaj groba in nepopolna ozuačbn) o novem tomizmu, da opozorim nu nedavno izišlo knjigo znamenitega raziskovalca sv. Tomaža Akvinskega, A.-D. Sertillangesa: Saint Thumas d' Aquin. Sertillanges je posvetil Tomažu Akvlnskemu že celo vrsto znamenitih del. Navedeni naj le nekatera, ki podrobno obravnavajo Tomažev nuuk: »Saint Thomas d' Aquin-, Collection des Grands Philosophes, Pariš, Alcau. — La Philosophie morale do saint Thomas d'Aquin-, Pariš, Alcan. — »Les grandes Theses de la philosophie thomiste«. Pariš. Bloud & Gay. Navedena dela utegnejo najti mnogo več Ci-tateljev nego po krivici zn »neprebavljivega« oznn-čeni Tomaž sam; vetidnr je podoba, da tudi Sertil-langesova temeljita dela ne bodo našla med laiško Inteligenco posebnega odziva, ker so pisana v glavnem zn specialiste. Laiški inteligenci je poleg znamenitega Serlillangesovoga: »Catčchismo des Incroyants< (ki bi tudi vernikom močno koristil) — (Flamniarion ćd., 1'aris) — zlasti nriporočljiva v nnslovu navedena; drobna, n tehtna knjiga o sv. Tomažu Akvinskem, ki zu razumevanje ne zahteva več kot srednje naobrazbe in — volje. Knjiga vsebuje imenitna in nazorna, jasno pisana poglavja, ki nam nudijo krasen vpogled v življenje in delo sv. Tomaža samega, nas poučijo o njegovem pomenu, pa tudi o pokrelu novega tomizmu, tako, da imamo v najlepši luči vse problem tomizma od temeljev do vrhunca, pa še v njega učinkih nn nekdanji, sedanji in bodoči čas pred seboj. V poglavju »Le temps et P nppel du temps« nas pisnlelj uvaja v razmere, iz katerih je zrastel sv. Tomaž; izluščil ie problem tiste dobe in njene potrebe, kateri je Tomaž zadostil s svojim delom, pa ne le za tisli čas, ampak za vse čase. — Drugo poglavje je posvečeno opisu človeka in njenovega življenja. —■ Tretja (Le pro|>os), četrto (Ln me-thodc), peto (Le gonie) in šesto (La doctrine) se izčrpneje bavijo z naukom sv, Tomaža samim. — Njegove svojstvenosti kot pisatelj in pesnik obravnavata naslednji dve poglavji (L' čerivnin, Le počte), a poglavje »L* homtne de gloire« opisuje zmagoslavni prodor Tomaževe misli in njegovega sistema v katoliški cerkvi in po vsem svetu. Zadnji dve poglavji, »L' homme du temps present: Jcr . L' lionune de Г avenir , sta morda najvažnejši v vsej knjigi. Razodevata nam pomen Tomaževega nauka za sedanji iu bodoči čas, obenem pa vsebujeta v tesnem ves program, vse naloge iu smotre novea tomizma. Čudovita knjign široko fundiranegn duha vam je to, Dasi obsega la 218 mnllh strani, podaja či-tatelju vendarle povsem zanesljivo podobo sv. Tomaža in njegovega vpliva ter perspektiv njegovega nauka v bodočnosti. — (Cena 12 frs.) Naj omenim pri tej priložnosti še drugo dolo istega pisatelja, ki je pravkar izšlo, ki pa ni v zvezi z njegovimi tomističnimi študijami. Imenuje se >-L' orateur chretien« (Les Editions du Cerf, Ju-visy, Seine-el-Oiso). O govorništvu, zlasti o pridi-garstvu, imamo ogromno literaturo in odveč bi bilo naznanjati nove publikacije. Je pa Sertillnn-gesovo delo po svojem obsegu (440 Rtraui) in po krasni razdelbi gradiva, kakor tudi po izvrstni obdelavi, zares tako temeljito in sveže ob enem, da mora zanimati ne le pridigarja, marveč vsakega govornika sploh. — V prvem delu govori o božji besedi sami, v drugem o sposobnosti, ki so govorniku potrebne in o načinu, kako jih pridobili (telesne in duševne sposobnosti), tretji del obrnvuava efekfivno iznašanje božje besede in je najpomembnejši v toliko v kolikor vsebuje izvrstne migljaja za prakso, kakor so: izbera predmetu in načina, metodika pridigarja, obdelava govora, način izražanja ali govornikov slog, spomin, dejanje, itd. NOUVELLE REVUE FRANCAISE O ŽUPANČIČU Med kratkimi in deloma zelo ostrimi knjižnimi ocenami v novemberskem zvezku vodilno francoske revije NRF čitamo tudi oceno o L. Tes-nierovi knjigi »Oton Joupantschitsch«. Sodbo je podpisal B. Cr. (Benjamin Crčmieux, odličen francoski pisatelj in kritik) in se glasi: »Lirično pesništvo izpričuje prav v sedanjem času v Evropi pomembno živahnost. (Najizrazitejši španski, nizozemski, češkoslovaški iiterati so zdaj, kakor znano, pesniki.) Oton Župančič, rojen 1878, je največji slovenski pesnik in najboljši pisatelj, Lucien Tesnicre analizira njegova dela drugo za drugim in vsaki njegovi analizi sledijo izčrpni izvlečki, lahko čitljivi in mikavni (kar je pri prevodih poezije nenavadno). Docela narodna plat Župančičevega dela (ustanovitev pisanega jezika, stilizacija folklore in legvnde) nam ugaja. Njegove mladostne ljubavne pesmi niso kdo ve kaj izvirne. Univerzalna vrednost Župančičeva leži v globoko ukoreninjenih in zelo aktualnih kolektivnih pesnitvah, navdihnjenih po Whitmanu, a ne gledč na obliko, pa še v otroških pesmih, katerih svežina in dikcija sta slastni,« s, š. »Ženski list za modu, zabavo i kučanstvo«, Zagreb, novembrski zvezek, prinnša kakor običajno obilo in pestro vsebino. List se naroča v upravi, Zagreb, Samostanska ul. 2-1.; četrtletna naročnina Din 45.-. Narofejte .Slovenca*! Dnevna kronika Nova maša dveh Jugoslovanov v Rimu Rirn, 2. novembra. Zadnjo nedeljo, na praznik Vseh svetnikov, sta darovala prvo daritev sv. maše dva gojenca tukajšnjega kolegija Germnnlka, namreč gospod Ignacij L e n č e k iz ljubljanske in g. Peter 1 v a n e š i <5 iz djnkovske škofije. G. Lenček jo je daroval v cerkvi .Sv. Klementa, kjer je grob našega slovanskega apostola sv. Cirila. Kazen njegovega bivšega kateheta g. Zaplotnika, njegove matere in njegovih dveh bratov, ki so se pfipeljali iz Ljubljane, so bili pri njegovi maši navzoči tudi prelat Madjerec, rektor kolegija sv. Hijeronima, msgr Moscatello, juridičnl tajnik pri vatikanskem poslaništvu kot zastopnik g. ministra Slmlča, p. Prešeren, generalni asistent jezuitov, vitez Guttmannsthal, bivši gra.'-čak v Radečah, kapucinski pater M. Ternš in še nekateri drugi. t). IvniifSič pn je daroval svojo novo mašo v cerkvi sv. Hljeronima, kjer so bili navzoči razen že poprej omenjenih še tudi g. minister Simič, tajniki iz obeh jugoslovanskih poslaništev in vsi hrvatski duhovniki, kar jih je trenutno v Rimu. Vsi so sn udeležili novomašnega kosila, deloma v Germa-nlku, deloma pn v zavodu sv. llijeronima, kjer je insgr Madjerec v ginljlvem govoru pozdravil vse pričujoče, v prvi vrsti g. novomašnika in pa ц. ministra, ki je tudi blagovolil udeležiti se kosila. P. M. Teraš pa Je naslovil par besed na mater novo- Kolednr Četrtek, 5. novembra: Caharija in Elizabeta; Emerik, vojvoda, spozn. Osebne ves ii — U vojaške službe. Na službo v zrakoplov-stvo sta dodeljenu med drugimi peli. poročnik Mladen Prohaska in peh. podporočnik Rudolf Ko-bal. — Po službeui potrebi je odrejen za vršilca dolžnosti blagajnika 10. topniškega polka nižji voj. uradnik II. razr. ekonomske stroke Lovro Vodušek in za vršilca dolžnosti pomočnika upravitelja skladišča v administrativnem odseku, nižji voj. uradnik IV. razr. geodetske stroko Gregor Rožič. = Izpit je napravil za nižjega voj. uradnika II. razr. ekonomske stroke, nižji voj. uradnik III. razr. Anton šparovec. — Upokojen je peli. narednik-vodnik 11. p. polka, Juro Lovro. Cerkveni veslnlk Duhovniki imnjo danci popoldne ob 3 običajno mrseitio duhovno obnovo v Domu duh. vaj. Začetek ločno ob treh. — Vodstvo Doma. Sočni (astlvel Najsvct. Zakramenta molijo nocoj v stolnici 20. molitveno uro: Vernim dušam v tolažbo. Prlčelek ob devetih zvečer. Molitvena knjiga »Večna molitev nn razpolago \ cerkvi. Možje iu mladeniči, žrtvujte vsaj eno nrčno uro v mesecu božjemu Srcu Jezusovemu. Ostale vesti — Iiscljeniška nrhlrnn knjižnim. Ko bo v lotili prihodnosti slovenski kulturni zgodovinar iskal podatkov za našo dobo, našel bo veliko praznino za jioglavje o kulturni delvmiosti Slovencev v tujini. Slovencev se jo v zadnjih 40 letih loliko Izselilo v Severno Ameriko, da so poslali nekaka celota zase. Vse njih kulturno, socialno in nn-rodno življenje se je razvijalo popolnoma samostojno in v svoji lastni smeri. Toda, kje lskiv!i natančnejših'podatkov? Se dobijo posnmezni drobci sera pa tja. Vendar v celoti se je velik del tega materijala poizgubil na veliko narodno skupno škodo. Da se pa reši, kar se še da rešili, je Družba sv. Rafaela, nn zadnjem občnem zboru Ustanovila v LJubljani »kseljenlSkt arhiv«, v katerega bo skušala nabrati vse časopise, revije, brošure, knjige, programe, ki so bili kedaj izdani v slovenskem jeziku od naših izseljencev kje na tujem v kakoršuikoli smeri, ali prepričanju ali obliki, ali se bodo izdali v prihodnje. Enako bo zbirala v leni arhivu vse publikacije v kakoršuikoli obliki, ki so bile kje v tujini izdane o nas Slovencih tu doma ali onili v tujini. Naši rojaki v tujini tega dela ne morejo vršiti sami. Nimajo kakih licejnih knjižnic, kakih kulturnih zavodov, ki bi to shranjevali. Zato je dolžnost domovine, da se zavzame za to delo. Upamo, da bodo rodoljubni izseljenci po celem svetu drage volje podpirali Družbo sv. Rafaela pri tem njenem plemenitem, kulturnem delu. Pri bolečinah, povzročenih vsled prehlajenja, posebno pri bolečinah v hrbtu in pri trganju je blagodejno drgnenjc s starim domačim sredstvom in kozinetikom, Fel-lerjevim Elzafluidom. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica O Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki specialni steklenici 62 Din brez daljnjih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg 134. Savska banovina. — Posredovanje služb. Vljudno opozarjamo vse gg. trgovce, industrijalce in podjetja, ki zaposlujejo trg. in priv. nameščence, da se vselej, kadar potrebujejo nameščencev katerekoli stroke, z zaupanjem obrnejo na >Merkur«, društvo trg. in priv. nameščencev Jugoslavije v Zagrebu — znano po svoji bolniški blagajni za trg. In priv. nam. — oziroma na podružnice tega društva, ki se nahajajo v vseli večjih krajih Jugoslavije, Društvo izvršuje na tevneliu svojih pravil vsa posredovanja med gg, podjetniki in svojimi člani popolnoma brezplačno. V evidenci nezaposlenih ima nameščence vseh strok, kakor: pomočnike mamifakturne, špecerijskem, delikatesne, usnjarske, železninarske, steklarske in porcelanske stroke, za moško in žensko konfekcijo, pletenine, knjigotrštvo, deželne pridelke, špirituoze itd., polem trg. potnike, skladiščnike, knjigovodje, korespondente, stenoiipiste za vse jezike, inženjerje vseh strok, aranžerje izložb, organizatorje, strokovnjake za avtomobile in motorna kolesa, biciklje, radio in gramofone, pisalne in računske stroje, moderno knjigovodstvo, zavarovanje itd. — Gg. podjetniki lahko dobe informacije vselej aH direktno od centrale v Zagrebu, Perkovčeva ul. 1, ali pa od podružnic, ki sc nahajajo v Sloveniji v Ljubljani, Mariboru in Celju. Naslov podružnice v Ljubljani: Dunajska cesta 29-1, tel. 30-39. — Ljudske nalezljive bolezni v dravski banovini do 14. oktobra t. 1.: Tifuzne bolezni 56 slučajev (ostalo v oskrbi 49); griža 45 slučajev (ostalo v oskrbi 20); škrlalinka 71 slučajev (s prejšnjimi ostalo v oskrbi 80); ošpice 131 slučajev (s prejšnjimi mašnika Lenčka. Ob tej priložnosti smo se poslovili tudi od jezuitskega patra Sakača, ki odhaja v teh dneh iz Rima v Dubno na Poliekem, kjer mu je v novoodprtem vzhodnem semenišču poverjena duhovna vzgoja tamošnjih svetnih bogoslovcev, ki se mislijo posvetiti delu za zedinjenje ruske in katoliške cerkve. Isti dan je bila proti večeru v Germaniku no-vonmšnlkoma na čast lepa akademija z raznimi govori in muzlkaličnimi predvajanji iz Wagnerjeve-ga »Parcivala« in Beethonove »Jenske Simfonije«. Pri tej akademiji se je prvikrat izvajal tudi prekrasen, zares veličasten »Te Detim laudamus«, katerega je uglasbil g. novomašnik Ivanešič in ki je sam osebno dirigiral izvajanje svoje kompozicije. Pri akademiji je prisostvovalo poleg našega ministra pri Vatikanu tudi več škofov in drugih dostojanstvenikov. Oba novomašnika sta dobila iz domovine mnogo čestitk, med katerimi je bila brzojavna čestitka djakovskega škofa prav poeebno ljubezniva in prisrčna. Tudi mi drugi, ki smo bili pri obeh novih mašah navzoči, še enkrat čestitamo svojima rojakoma ter jima iz dna srca želimo, da bi srečno dokončala dolgotrajne in težke bogoslov-I lie študije, se srečno vrnila v domovino ter storila potem veliko dobrega za božjo čast in za vsesplošni blagor našega naroda. Ad mullos sanos annos! P. M. T. ostalo v oskrbi 137); davica 116 slučajev (s prejšnjimi ostalo v oskrbi 137); davica 116 slučajev (s prejšnjimi ostalo v oskrbi 1361; nalezljivo vnetje možganov 2 slučaja (v oskrbi os!al t); dušljiv kašelj 19 slučajev (v eskrbi ostalo 11); šen 12 slučajev (ostalo v oskrbi s prejšnjimi 16); krčevita odrevenelost 1 slučaj; vranični prisad 1 slučaj; steklina 2 slučaja (1 umrl); otročniška vročica 1 slučaj. — Kužne bolezni prašičev nastopajo v tem času prav pogosto, posebno se pojavlja svinjska kuga in rdečica, kateri zahtevati mnogo žrtev in povzročati škodo. — 588 tihotapcev s tobakom roma v zapor. Redkokdaj se v normalnih časih kje pripeti, da bi bila kaznilnica premajhna, oz. število kaznjencev preveliko. Ta neprijetna reč je doleteln som-borsko kaznilnico, v kateri bi moralo te dni nastopiti svojo kazen 5158 tihotapcev s tobakom. Stvar ima tole ozadje: V vaseh Telečka in Sivac, kjer prevladuje večinoma madjarski živelj, je pred leti silno cvetelo tihotapstvo s tobakom. Malone vsi prebivalci so se bavili s leni dobička-nosnim poslom. Finančna kontrola je imela vedno polne roke dela in se je naposled odločila zn velikopotezen pogrom proti tihotapcem, ki se ji je Maribor Strašna smrt obupanca 4. novembra. V Lipovcih jc vzbudil posebno pozornost in razburjenje način sainoumora kmeta Štefana Cigana, ki je šel v smrt radi težkih gospodarskih razmer. Našli so ga viseti na vrvi v gozdu na visoki veji. Čevlje je imel sezute, poleg njih pa je ležala v mahu prazna steklenica žganja in nedaleč proč vsa okrvavljena mala sekirica. Truplo je bilo istotako vse v krvi, na glavi mrtveca pa jc zijalo 7 težkih ran, zadanih očividno s sekiro. Ko so truplo odkrili, je bilo prvotno vse prepričano, da se je dogodil strašen zločin ter da so nepoznani zločinci že mrtvo truplo obesili, da bi napravili tako videz sainoumora. Preiskava, katero je uvedlo na licu mesta iu v družini pokojnika orožništvo, je pa dokazala, da gre za čuden način samoumora. katerega je izvršil pokojni, ker sc je nahajal radi preza-dolženosti v veliki gospodarski stiski. Pred izvršitvijo strašnega čina se je najprej opil z žganjem, potem pa si je sez.ul čevlje, da je lažje splezal na drevo. Ko si je dal zanjko močne vrvi okoli vratu, na je sedemkrat krepko zamahnil s sekirico proti lastni glavi ter si zadal smrtnonevarne rane. V nezavesti je omahnil z drevesa ter obvisel na vrvi. Beden konec življenja, če je usmerjeno stran od božjih tirov... □ Poročila sta se včeraj v injgdalenski farni cerkvi magistratni uradnik Matija Trstenjak in magistralna uradnica Zofka Vizoviskova, hčerka mno-gozaslu/nega radvanjskega župana Vizoviška. Ob tej priliki je zapel na koru moški zbor slovenskega pevskega društva »Maribor«, katerega delavni član je novoporočenec. Kot priči sta nastopala uradnika mestnega magistrata vodja popisovalnega urada Frnc Kramberger in magistr. tajnik Jože Gorup. Ženinu in nevesti naše prav iskrene čestitke! □ Odlikovanje. Z. redom Jugoslovanske krone V je bil te dni odlikovan mnogozaslužni mariborski veletrgovec in šef znane firme Meinl & Herold g. Rudi Lorger. Odlikovancu iskreno čestitamo. □ Obrnite se na katoliško omladino. Katoliška omladina v Mariboru obvešča vse starše, ki želijo dati izučiti svoje fante v obrti v Mariboru, naj so najprej obrnejo na katoliško omladino, ki bo po možnosti preskrbela dobrega mojstra in primerno ter pošteno stanovanje. Isto tako naj se obračajo na ta naslov pomočniki z dežele, ki jim pojdo društvo na roko glede službe in stanovanja. Tozadevna pisma naj se naslovijo na: Katoliška omladina, Maribor, Cvetlična 28. □ V dvorani Prosvetne zveze bo v soboto, dne 7. t. m. predstava Ljudskega odra; vprizori so Gogoljeva »Zenilev«. Sodelujejo nadarjeni člani Ljudskega odra. Nivca-crcmc: Din 5.00—22.00 Pri neugodnem vremenu zahteva vaša koža prav posebno pazljivo nego z NIVEA-CREME da ne poka in ne postane raskava. Najbolje je, da vsak večer temeljito nadrgnete roke in obraz. Nivea-creme morete rabiti tudi en dan preje, preden greste iz hiše, ker prodira popolnoma v kožo in ne pušča nikakega sijaja. Nivea-creme vam da mladostno polt, izgledali boste sveže in zdravo. Razlika od drugih dragih krem: Nivea-creme: Največji učinek, toda cenejša. Jugcsl. P. Beiersdorf & Co. d. s. o. j., Maribor, Gregorčičeva ul. 24. posrečil. V vasi Telečka je prijela ЖХ> podjetnih tihotapcev, v Siveu pa 208. Novosadska finančna direkcija jih le obsodila nn denarne kazni, ki se v slučaju neizterljivosti spremene v zapor. Te dui je potekel rok zn plačilo kazni in ker nobeden izmed obsojenih ni plačal, so jih pozvali, naj odsede zaporno kazen, 508 ljudi pa ni kar tako spraviti pod streho, čeprav po kaznilnicah ne gledajo bogvekaj na udobnost. In tnko se je som-borska kaznilnica oz. njena uprava znašla v nemili zadregi, kajti v najbolj ugodnem slučaju (ugodnost slučaja je tukaj meriti po natrpanosti v posameznih celicah) bi ne spravila pod streho niti polovice vseh tihotapcev. V tej zadregi se je obrnila na novosadsko sodišče, naj bi ono vzelo v svoje okrilje nekaj kaznjencev. Pa so ugotovili, dn tudi s pomočjo novosndskega sodišča ne bo šlo. Naposled so sklenili, da bodo kaznjenci svojo kazen, ki znaša od 1 do 12 mesecev, odsedel i v skupinah. — Okostje dojenčka v dimniku. Iz Subotice poročajo: V hiši tukajšnjega posestnkia Karla Miladinoviča, so te dni našli v dimniku okostje dojenčka. V hiši je bilo prazno stanovanje, v katerega se je pred kratkim vselila neka družina. V soboto zvečer so hoteli zakuriti v sobi peč, vendar nn noben način ni hotelo goreti. Preiskali so dimnik in našli v njem okostje dojenčka v leseni škatli. Policijski zdravnik je ugotovil, da je truplo ležalo lam najmanj eno leto. Radi dima so bile vse kosli povsem počrnele. Preiskava je ugotovila, da je pred letom dni stanovala lam nekn služkinja, o kateri vedo sosedje povedati, da je bila v blagoslovljenem stanju. Policija išče brezvestno mater. — Živčno in duševno bolnim povzroči Zelo mila, naravna »Franz-Josef« grenčica dobro prebavo, čislo glavo in mirno spanje. Po izkušnjah slovitih zdravnikov za živčne bolezni je najto-plejo priporočati rabo »Franz-Josef« vode tudi pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Društvo zobnih zdravnikov za dravsko banovino vabi svoje člane na redni mesečni sestanek, ki se bo vršil v petek, dne 0. I. m. ob 20.30 v mali sobi Narodne kavarne v Ljubljani. Dr. F. Logar in dr. L. Brenčič predavata o indikaciji izdiranja zob. Dr. J. Kallay referlra o enem primeru operativnega zdravljenja prognatije. — Vse gg. duhovnike, ki iinajo od »Clril-skega društva« izposojeno kakšno knjigo, kakršnekoli vsebine, prosimo, da jo nemudoma vrnejo, — Odbor Cl). — Zel in plevel. Slovar naravnega zdravilstva. Zaiožlta Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena vezani knjigi Din 75.—, nevezani Din 60.—. Knjiga nudi veliko nasvetov, kako in kdaj uporabljati zdravilna sredstva, ki nam jih nudi Stvarnik v naravi. Tft sredstva so predvsem skrivnostna moff domačih rastlin, vodo, zemlja, zrak lu solncc ter □ Iz okoliških proračunov. Proračun krajevnega šolskega odbora pri Sv. Petru znaša za leto LC32 51.320 Din, kar je za občane občutno breme. □ Poročil se je fe dni g. Fric llger z gdč. Vero Auschovo, hčerko znanega mariborskega industrijalca. Iskreno čestitamo. □ Predavanje o naših planinah. Dne 11. t. in. bo v dvorani Zadružne banke predavanje o našem Pohorju, Kozjaku in sosednjih planinah, katerega priredi v zvezi s predvajanjem lepili skioptičnih slik agilni zimskošportni odsek slovenskega planinskega društva v Mariboru. Obisk priporočamo zlasti našim zimskim športnikom. □ Mali trg je bil včeraj, kakor /e običajno po prvem v inesccu zelo živahno obiskan in tudi dobro založen. Cene so bile sočivju, divjačini in poljskim pridelkom običajne, nekaj so se pa dvignile pri živinski krmi. Na trgu za seno ob mestni klavnici je bilo 7 voz sena po 80- 90 Din za cent, 3 vozovi otave po 60—65 Din in 2 voza ržene slame po 70 Din. □ Lepi Maribor si je ogledoval na luj račun. Poleg 'Smrtnih' so postali v Mariboru popularni tudi že »črni« vozači. Včeraj je imela mariborska policija opravka z nekim A. r., ki se je vozaril ccl dan okrog z raznimi izvoščki brez pare v žepu ter seveda vožnje nobenemu tli plačal. Ko ga je prvi oškodovanec prijavil, so pazili stražniki povsod na njega ter obvestili tudi izvoščke, vendar se ga je posrečilo prijeti šele potem, ko jc opeharil za voznino več izvoščkov. Potem pa je izjavil, da si je hotel ogledati lepi Maribor. □ Dobrodelni Koncert za pomožno akcijo. Jutri priredi v veliki unionski dvorani slovensko žensko društvo pod pokroviteljstvom mestnega župana dobrodelen koncert, na katerem nastopi sloviti domači Brandl-trio. Cisti donos koncerta je namenjen pomožni akciji v Mariboru ter je radi tega pričakovati odziv občinstva iz vseh slojev. □ Kolo za 250 dinarjev. Sumljivega kolesarja so zaprli včeraj v St. Ilju, ko je hotel s kolesom pobrisati preko meje. Izkazalo se je, da je prišel do kolesa, ki nosi označbo LBC št. 298.310 v Mariboru na zelo sumljiv način; kupil ga je namreč po njegovi izpovedi na dravskem moslti za 250 dinarjev. П Kap je zadela včeraj 56 letno soprogo železničarja Marijo Kebermati. Prepeljali so jo v bolnišnico. [□Delo dobe pri mariborski borzi dela: 4 hlapci, 2 pastirja, 2 majeria, 4 poljski delavci, 1 kotlar, 1 čevljar, 1 krojač, 1 mlinar, 2 navadna delavca, 2 zidarja, 1 slikar in 1 pek; nadalje vajenci mizarske, kolarske, kovaške, mesarske, slaščičarske in pekovske stroke. — Istotnm dobe delo žen- zmerno življenje. Seveda moraš pri resnem obolenju lakoj poklicati zdravnika. Knjiga ima pri-dejano knjižico, ki vsebuje sliko zdravilnih rastlin v naravnih barvali. — Priporočamo tudi knjižico Naša zdravilna zelišča, ki je izšla tudi v založbi Jugoslovanske knjigarne in velja 8 Din. — Obledele obleke barva v različnih barvah in nllsira tovarna Jos. Rcich. kave ni odvisna samo od podnebja, višinske$a pof* žajn in svojstva zemlje, temveč tudi od sajenja, skrbnosti pri žetvi, luščcnju nlodu, izbiranju in sortiranju, že eno samo slabo Vrno lahko pokvari nalivek kave. Naloga strokovnjakov je, da izmed mnogih vrst poiščejo najboljše, jih pravilno mešajo in pražijo. Kazen bogatih izkustev in znanja so potrebne za dober uspeh tudi moderne naprave. Vsi ti predpogoji so vzorno izpolnjeni pri kavi Hag. Vsako zrno kave Hag je kvalitetno. Pri postopku kot ga vrši Hag, jc surova kava podvržena temeljitemu čiščenju. Obenem se odstranjuje kofein, ta za mnoge ljudi škodljiva sestavina navadne kave. Kava Hag je kofeina prosta, ler nudi največji in nemoten užitek. Nikoli ne škoduje srcu, živcem, ledvicam ali želodcu. To je gotovo razveseljiva vest za ljubitelje res zdrave in dobre kave. — Posebna organizacija pa sltrbi, da ka-o Hsg dobite vedno svežo v vsaki dobri trgovini z živili. Servira sc na željo tudi v 'aotelu in kavarni. Brezplačen vzorec prejmete — ako pošljete izrezek tega ogiasa in 1 Din za odpremne stroške — od Kave Hag d. d., Tomašičcva ul. 4, Zagreb. ske moči in sicer: 8 kmečkih dekel, 2 kmečki gospodinji, 3 strojne pletilke, I šteparica za gornje dele čevljev, 2 šivilji, 2 natakarici, 10 kuharic, I varuška, 18 služkinj, 2 postrežnici, 1 delavka ler več vajenk šiviljske, modistovske, pletilskc in trgovske stroke. □ Radio Maribor r. z. z o. z., Miklošičeva ulica 2. /aloga žarnic, radio-aparatov, zvočniki, sestavni deli, drobni materija! po najnižjih cenah. U V policijskih bukvah jc bilo to pol zabeleženih več zanimivosti. Aretacij je bilo precej ter so romali v zapore tokrat te/ji slučaji. Med drugimi sta bila aretirana Franc lomažič radi razširjanja vznemirljivih vesti in Marko Kranjc. П Plašče kradejo. / zimo so se pričele za tačas zopet običajne tatvine zimskih plaščev in obleke. Gostilničarju Francu Leben je neznanec izmaknil iz gostilniškega prostora zimski plašč in klobuk ter mu povzročil 2500 Din škode. — V neki ve/i v Gosposki ulici pa je izginil plašč delavki Marti Leber iz Studencev. Plašč je bil vreden 750 dinarjev, poleg tega pa je imela v žepu še denarnico z vsebino 250 Din, ki so seveda s plaščem vred izginili, latvine je osumljeno neko kmelsko dekle, ki se jc tisti čas sinuknlo po ve/i. — Radi tatvine oHeke je bil aretiran brc/poselili pekovski pomočnik Ivan Krček. Tatvino je izvršil v Sv. Lovrencu na Pohorju ter se podal z nakradenim blagom v mesto, kjer ga je spra« il v denar. S tatvino je napravil Francu Gašper 1000 Din škode. Krave so ji zbezljalc. V Rošpohu se jc po esrečila posestnica Alojzija Jirgutič. Vozila sc je s kravjo vprego, pa so se krave sptaaile ter zbezljalc. Pri tem je vrglo Jirguličevo z voza ter si je pri padcu zlomila desno nogo pod kolenom. Prepeljana je bila v splošno bolnišnico. П fz nezgodne kronike. Na cesti v Košakih sc je ponesrečil 57 letni Ivan Šerbinek iz Zg. Kun-gote. Padel je s kolesa, ko sc je prenaglo izognil nekemu vozilu ter si pri padcu i/pahni! levo roko. Iskati je moral pomoči v tukajšnji bolnišnici. — V Ilodinjah se je ponesrečila v stanovanju žena železničarja Marija I kerl ter si poškodovala levo nogo. Prepeljali so jo v mariborsko bolnišnico. П Vrat si je prerezal / britvijo v Primorski ulici 3 stanujoči preglednik finančne kontrole Flo-rijan Ratistič. Našli so ga /e mrtvega ter ga prepeljali v mrtvašnico. Vzrok sainoumora ni znan. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Četrtek, 5. nov. ob 20: »VOLPONE . Ab. B. Ce t je & Iz Vojnika. V torek 3. t. m. jc umrl pri nas oče celjskega državnega tožilca g. Jakob Požar, postni kontrolor v pokoju. Pogreb umrlega se bo vršil v četrtek 5. t. m. ob pol 11 dopoldne v Vojniku na tamkajšnje pokopališče. — Naj počiva v miru! O Sestanek Korošcev. Celjski pododbor kluba koroških Slovencev ima svoj redni mesečni sestanek v so-boto 7. t. m. ob 20 v restavraciji hotela Evrope. P! Zadnja pot Tomožiča Josipa. V nedeljo, na praznik V.=eh svetnikov popoidne ob 3 smo spremili rajnega Tomažiča na njegovi zadnji poti na mestno pokopališče. Bil je rezervni narednik, bil na večih frontah v svetovni vojni. Po vojaških predpisih ga jc spremljal tudi oddelek vojaštva tukajšnje garnizije, ki je oddal pri odprtem grobu po končanih cerkvenih molitvah častno salvo. Bodi mu blag spomin, preostalim naše iskreno sožalje! -O Gibanje ljudstva. V Celju jc umrlo v preteklem mesecu 41 ljudi, od teh 27 v javni bolnišnici, 3 v mestu in 11 v okoliški občini; rodilo se jih je pa v vsej župniji 52. — Porok je bilo v mestni župni cerkvi 13. •O Smrtna kosa, V javni bolnišnici je umrla v torek 3. t. m. 481elna Krumpak Ana, kočarjeva žena v Gornjem Sečevu. — V sredo 4. t. m. je umrla v javni bolnišnici 201etna dninarica Golob Frančiška iz Slivnice. — Isti dan je timrl v javni bolnišnici 2letni Reberšek Franjo, sin jelniškega paznika v Mariboru. — Na Bregu pa je umrl v torek 3. t. m. Marjan Foriunat, 81ctni sin železniškega delavca Fortunata. er Slike za predavanje g. Šviglja, Opozarjamo cenj. občinstvo na slike iz Julijskih alp, ki so razstavljene v izložbenem oknu Kmetske posojilnice v Prešernovi ulici. Pri predavanju sc nam bo nudila cela vrsta takih slik. Zalo naj nikdc ne zamudi tega zanimvega predavanja. & Nedeljsko delo v brivnicah. Nekateri celjski brivski mojstri bi radi vpeljali tudi pozimi nedeljsko delo. Ta predlog je povzročil med briv-sk imi pomočniki veliko nevoljo. Vznemirjeni eo pa tudi drugi delavci in zlasti privatni nameščenci, ki se boje, da ne bi uvedba nedeljskega dela v brivnicah dala povoda tudi drugim obrtnikom in trgovcem, da bi pričeli z enako akcijo. Zato so vse delavske in nameščenske organizacije na skupnem sestanku sklenile priporočiti vsem privatnim nameščencem in delavcem, naj posečajo le one briv-nice, ki imajo uveden nedeljski počitek. Ker je proti uvedbi nedeljskega dela tudi večhla brivskih mojstrov, je upanje, da ne bo prišlo do lega. v Žalostne posledice alkohola Za popolno vzdržnost V dunajskih časopisih oltarno sledeči poročili izpred sodišča: Radi prestopka pu zakonu o prepovedi dajanja alkoholnih pijač mladoletnim sta bila poklicana pred sodišče gostilničar Oto C. in ivarlina M., mati petih otrok. Glasom izpovedi priče je dala mati svojemu petletnemu sinčku Albertu piti pivo i/, svojega kozarca. Priča je na to opozoril gostilničarja, ki pa kljub lomu ni ničesar ukrenil. Gostilničar je pred sodiščem izpovedal, da radi velikega prometa pač ne more nadzorovati vsakega posameznega gosta. Uradno obvestilo je nabito ua vidnem mestu in imajo ludi natakarji nalog, da pazijo ua goste in da gledajo, da se ne bi otrokom dajal alkohol. Mati pa je priznala, da je svojemu sinčku, ki je bil zelo žejen, dala par požirkov piva. Gostilničar je bil oproščen, Karlina M. oa je bila obsojena na tri šilinge globe ali 12 ur zapora. V utemeljitvi razsodbe sodnik ugotavlja. du je za mladino po zakonu zapovedana popolna abstinenca, da se jim torej ne sme dati niti ena kapljica alkohola in da bo obto-ženko, če bi se teh abstinenčnih predpisov v bodoče strogo ne držala, obsodil na občutno zaporno kazen. Bolj žalostne so bile posledice prestopka proti vzdržnosti v drugem slučaju: Anton Fogl iz Fanč pri Lipnici na avstrijskem Štajerskem je dal petletnemu gostilni-earjevemu sinu piti i/, polne steklenice slivov- ko. Deček je pil z največjim poželenjem, padel takoj v nezavest in kljub zdravniški pomoči umrl na zastrupi jen ju radi zavžitega alkohola. Fogl je pred porotnim sodiščem v Gradcu izjavil, da je dal fantku samo za »en fingrat« slivovke. Ker se ni držal predpisov zakona o abstinenci za mladoletne, je bil obsojen na Sest mesecev strogega zapora. Naj k tema dvema dogodkoma iz dežele, kjer je vzdržnost za mladoletne zakonsko predpisana, navedemo ludi slučaj tragične usode celega naroda: Na otoku Cejlonu je živel krepak narod, ki je bil tudi kulturno na visoki stopnji. Imenovali so se Vedi in bili popolnoma črni. Ko so leta 1866 okupirali otok Angleži, jih je bilo še nad en milijon. Danes pa jo la narod skoraj popolnoma izumrl. Samo še tri sto jih je. Izumrlo pa je to pleme radi tega, ker je preveč hitro prevzelo razne navade zapadne »kulture«. Najbolj pa jih je uničil alkohol, ki vi jim ga Angleži delili v največji meri. še par let in narod bo popolnoma izginil- Tudi jugoslovansko časopisje dnevno poroča o umorih, fantovskih bilkah iu pretepih ter raznih drugih zločinih. Vzrok: alkohol; zločinci: večinoma mladi ljudje; posledice: sramota za družino in narod, trpljenje in bolezen za nesrečneža, ki ima tako malo možatosti in energije, da se ne more vzdržati in podleže vplivu strupa. Demonstracije proti zatiranju Grkov ua I'j'prti. V včerajšnjem . Slovencu smo obširno poročali o žalostni stoletni zgodovini zatiranja grškega prebivalstva na otoku Cypru. Njihov upor je tudi v sami Grčiji, kjer so sicer simpatije do Angležev zelo globoke, vzbudil val ogorčenja. Po vsej Grčiji so bili prirejeni protestni shodi in manifestacije za svobodo rojakov, ki živijo pod tujim jarmom. Najbolj živahne in najbolj navdušene pa so bile demonstracije študentov in akademikov v starodavnih Atenah. Kakor vedno in povsod je tudi v Atenah akademska mladina pokazala, da je nositelj resničnih idealov pravice in svobode. Odlni-na 1н>г1»н priMi alkoholu v \meriki. Kakor jo vsem znano, obstoja v Ameriki zakon, k: strogo prepoveduje točenje alkoholnih pijač. Kazni za tihotapce so naravnost okrutne, vendar se še neprestano dogajajo slučaji tihotapstva alkohola. Nedavno stražniki s svojimi motorji naleteli ob-nevvvorški obali na luksuzno ladjo >Pamir •. ki je poskusila vtihotapiti velike množine alkohola. Napravili so kratek proces: ladjo so podminirali in jo z dlnamitom razstrelili, lastnik«, ki so se pregrešili proti prohibicijekim predpisom, pa zaprli. Kardinal Newman in Irci Med osvobodilno vojno Ircev v 1». stoletju je znameniti angleški kardinal Nevvman izjavil, da bi hotel biti Irec. če bi ne bil Anglež. Delovanju za irski narod je posvetil vse svojo moči in je med drugim ustanovil tudi katoliško vseučilišče v Dublinu. To edino vseučilišče za Irce, ki so živeli raztreseni po vseh deželah britanskega imperija in » drugih državah. naj bi bilo za zamisli kardinala Nevvma-na zbirališče za vse sinove hrabrega irskega naroda, kjer naj bi se poučevali samo v enem jeziku, lo je v po vsem svetu razširjeni angleščini. Danes, ko je Dubliu prestolnica svobodne irske države, služi ravno poslopje, kjer je prebival kardinal Nevvman, za razširjanje domačega irskega jezika. V njem so nedavno ustanovili zavod, v katerem se goji predvsem irski jezik in se vsi predmeti poučujejo v irsko-galskeni jeziku. Vedeti moramo namreč, da je irski jezik prav malo znan in razširjen. Dočim so Irci ohranili svoja domoljubna čuvstva, ljubezen do svobode svojega naroda in domovine in zavest, da so člani irskega naroda, so izgubili svoj jezik in večina ljudstva irski sploh no zna. Domači jezik so je ohranil samo na kmetih, posebno v hribih med pastirji in poljedelci, iz katerih so vedno izšli najhrab- rejši boritelji za svobodo irskega naroda. Ta šola. ki ima svoje prostore v nekdanjem prebivališču dalekov idnega kardinala Nevvniana, bo gotovo mnogo pripomogla, da bo irsko prebivalstvo v večji meri pričelo zopet gojiti svoj materinski jezik, staro keltsko narečje. Velika Romunija v številkah Osrednji urad za zbiranje podatkov o poslednjem ljudskem štetju v Romuniji je objavil te dni zanimive podatke o številu romunskega prebivalstva. Po tej najnovejši statistiki ima Romunija skupno nad. 18 milijonov 25 tisoč prebivalcev. Posamezno dežele imajo: Munteniza l milijone 25 tisoč. Erdeljska 3,217.000, Moldavija 2,413.000, Besarabija 2,865.000, Banat, Kriša-na in Marmaroš 2,239 000, Oltanija 1,516.000, Bukov ina 845.000 in Dobrudža 811.000. Po ruskih pokrajinah, ki so sedaj pod Romunijo, živi 2,863.000 Rusov, lo je 15.9 odstotkov vsega prebivalstva. Največja mesta so: Rukarešt 631.238, Ki-šinjev 117.000, Črnoviee 111.100, ,Iassy 102.500, Galac 101.150. Vsa ostala mesta imajo izpod sto tisoč prebivalcev. Podatki o številu pripadnikov posameznih veroizpovedi še niso bili objavljeni. Poroka učenih žen Rektor ženskega vseučilišča v San Fran-ciscu je v nekem spisu, kjer daje mladini nauke za izbiro poklicev, napisal, da se dekleta, ki so študirala na univerzah, prav težko možijo. Ta izjava je dvignila vihar protestov proti ubogemu rektorju, ki bo morda moral celo zapustiti svoje mesto. Razvila se je seveda tudi obširna debata. Kar je učenih ljudi, so radi rektorjeve smole, postali zelo previdni v svojih izjavah. Pravijo, da je res, da se študirana dekleta bolj težko možijo. To pa pride od tega, ker se taka deklela mnogo bolj težko odloČijo za kakega moškega. So bolj prevdarne, bolj dolgo izbirajo, ker stavi/' mnogo težje pogoje in se zato večinoma bo. pozno poročijo. Znana ženska pisateljica Mis Scott trdi baš nasprotno, češ, da se jih je od njenih 25 tovarišic z univerze poročilo do sedaj že 16. torej več kot polovica. Zato: proč z rektorjem! Bolj hudomušna je bila neka odvetnica. V svojem članku pravi, da bolj neumna dekleta lahko izbirajo med neumnim: moškimi. Pametne in učene ženske pa lahko izbirajo samo med pametnimi moškimi svojega ženina. Seveda je potem ženam težko najti moža. S tem bi bila zadeva odpravljena, če bi so ne javil neki zdravnik, ki je tej odvetnici odgovoril, da je dokazano, da pamelne žene poročijo zabite moške, pametni moški pa bolj skromne ženice — ker so pač pametni! OU polomu bauko Marmaroš v Bukarešti so se množice vlagateljev zbralo pred zgradbo in zahtevale izplačil« svojih vlog. Vlada je pravočasno ukrenila vse potrebno za zaščito vlagateljev. Razburjenje je kmalu poleglo in denarni zavodi uoslujejo redno in v miru. Jnrk l)enipsey, bivši ameriški boksar, prvak sveta, i je po petletnem presledku zopet nastopil in pozval I sedanjega svetovnega prvaka Nemca Schmelinga : na odločilno borbo. Nemec je pristal in se bo borba vršila januarja v Nevvvorku. Beda koroških kmetov Bolj kot druge države je gospodarska kriza zadela sosednjo Avstrijo. Navajena živeti v izobilju, plačanem nekdaj od dežel, ki so se osvobodile, vzdržuje še danes uradništvo v skoraj istem številu kakor pred vojno. Plače uradništva so mnogo večje kakor njihovih tovarišev v sosednjih deželah, dohodkov pa je vedno manj. Kmet mora plačevali velike davke. Zato ni čudno, če je položaj kmetovalcev vedno težji. Posebno težko je na Koroškem. Listi poročajo, da je urad za zavarovanje kmetskih delavcev vložil tri tisoč tožb, v katerih zahteva prisilno izterjatev pristojbin za lo vrsto zavarovanja, ki je v Avstriji obvezno. Listi poročajo, da bodo te tožbe ostale brez uspeha, kajti koroški kmet danes nima denarja za svoje potrebe. Madžarska v finančnih stiskah Finančni diktator Madjarske, bivši finančni minister dr. Teleszky, je izjavil na seji sanacijskega odbora, da je Madjarski popolnoma nemogoče zadostiti vsem obrestnim obveznostim nasproti inozemstvu in v kratkem času poravnati kratkoročne dolgove. Madjarska lioče izpolnjevati vse svoje plačilne, obveznosti, vendar bi se morali mndjarski agrarni produkti prodajati v inozemstvu po primernih cenah in določiti obresti v taki višini, ki so primerne cenam produktov. Upniki morajo dati Madjarski časa, da bo mogla izpolniti svoje zahteve. j Polet največjega zrakoplova Novi ameriški zrakoplov . Akrou,;, ki pre. sega vse Zeppelinove mere, se je 3. novembra dvignil v zrak z rekordnim številom potnikov, in sicer je vzel zrakoplov v zračne višave 206 potnikov. Zrakoplov se je dvignil v Lakehurstu in namerava na svojem potu leteti nad Nevvvorkom in Philadelnbio. A. J. Cook, vodja angleških rudarjev, ki se je posebno izkazal v pol leta trajajoči rudarski stavki leta 1926, je umrl, star šele 46 let. Delavske organizacije na Angleškem so z njim izgubile enega uajbolj sposobnih in nesebičnih voditeljev. Samoumor športnika V okolici Dunaja so našli 3. novembra v gozdu obešenega in ustreljenega 47 letnega predsednika dunajskega češkega športnega kluba »Slovana:, Jožefa Vratnega. Vratny jo bil tudi predsednik Slovanske posojilnice v V. dunajskem okraju in najemnik restavracijo češkega Narodnega doma. Vzrok sainoumora so najbrž finančne težkoče, ker je Vratny porabil večje zneske za podporo športnega kluba »Slovana . Pred stavko telefonskih uradnikov v Avstriji? Dne 4. novembra ob polnoči so nameravali brzojavni in telefonski uradniki v Avstriji začeti pasivno resistenco. Ta namera je začasno preprečena. V pogajanjih zaupnikov s poštnim ravnateljstvom na Dunaju in z vlado je dosežena poravnava na ta način, da vlada ne bo izvršila krajšanja postranskih pristojbin, radi česar so poštni nastavljonci zagrozili s stavko. Upanje je, da se bodo pogajanja uspešno nadaljevala. Zaenkrat še ni proglašena slavka. »Ni vso zlato, kar sc svetil« Učitelj: :>Ni vse zlato, kar se sveti! Povej mi za to kak primerk Tonček: :^Vaše hlače, gospod učitelj. FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon, Roden-stock, VoigtlSnder, Welta, Certo itd ima vedno v zalogi Jugoslovanska knjigarna V Ljubljani Zahtevaite ceniki Uttimo oktobra Lfubljuna, 4. novembra 1931. Ultimo oktobra jc eden najvažnejših plačilnih terminov v naii državi, kateremu se ne da primerjati niti ultimo junija niti drugi četrtletni ultimo konec septembra. Zlasti pa je bil ultimo občuten v eedanji denarni krizi. V teh razmerah so bile razmeroma zahteve do denarnih zavodov znatne, katere pa so z delno pomočjo Narodne banke, ki sicer zelo previdno operira na denarnem trgu, prebrodene. Vse te izpremembe so razvidne tudi iz izkaza Narodne banke za ultimo oktobra v primeri z izkazom za 22, oktober. Napetost na denarnem Irgu bo razvidna tudi iz izdatkov Narodne banke v mesecu novembru, če se med tem razmere ne bodo bistveno predru-gačile. Predvsem moramo podčrtati iz pravkar objavljenega izkaza, da je Narodna banka sledeč svoji prejšnji politiki zopet povečala znatno evoj zlhti zaklad, ker hoče čim bolj zmanjšati svoj devizni zaklad. Zlati zaklad sa je v dobi od 22. do 3b oktobra povečal za 99.8 milijonov Din na 1.756,6 milijonov Din, S' tem je dosegel rekordno višino, kajti ob zakonski stabilizaciji dinarja je ziiašal le 1,540.4 milijonov Din. Istočasno so valute padle za 0.5 na 3.4 milj, Din, Kljub povečanju obveznosti banke z rokom za 56.1 milj. Din se je stanje deviz zmanjšalo za 135.6 na 565.9 milj. Din. To pomeni, ali da je Narodna banka za povečanje zlatega zaklada porabila del svojega deviznega zaklada, ali pa da je za to vzela nove kratkoročne kredite. Vsekakor pa je odtok deviz večji. Devize, ki ne prihajajo v poštev za podlogo, so ee zmanjšale za 6.4 na 87.4 milj. Din, Povečalo se je tudi stanje kovanega denarja v niklu za 1.1 na 34,2 milj. Din. Kreditne potrebe gospodarstva so bile za ultimo oktobra znatne, kar je razvidno iz povečanja meničnih posojil za 69.9 milj. Din na 1.795.5 milj. Din, povečala pa so se tudi lombardoa posojila za 3,7 na 292.3 milj. Din. Samo v mesecu septembru in oktobru so bila menična in lombardna posojila povečana za 413,5 milj. Din, Ostale spremembe na aktivni etrani niso Socialno zavarovanje in gospodarska kriza (OUZD v oktobru) Pravkar je Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani objavil podatke o stanju svojega članstva v mesecu oktobru. Kakor v drugih periodičnih statistikah, ki jih objavljamo, je tudi iz te statistike razvidno, kako zelo se jc povečala gospodarska kriza. Število zavarovanih delavcev je znašalo v posameznih mesecih: 1929 1930 1931 julij 101.534 102.275 97.645 avgust 102.599 102.269 98.759 september 102.000 101.663 96.884 oktober 101.120 99.516 92.574 Iz teh podatkov je razvidno, da je letos število zavarovanih delavcev bilo vedno manjše kot lani. Zlasti se poznajo posledice gospodarske krize v mesecu oktobru, ko je naša kreditna kriza začela postajati vedno bolj občutna in ko se je sploh kriza radi pomanjkanja gotovine poostrila. Število zavarovanih delavcev je bilo manjše nego istega datuma lanskega leta: 20, septembra za 4.255 delavcev 25. septembra za 5.094 delavcev 30. septembra za 5.538 delavcev 5. oktobra za 5.827 delavcev 10. oktobra za 6.218 delavcev 15. oktobra za 6.821 delavcev 20. oktobra za 7.586 delavcev 25. oktobra za 7.611 delavcev 30. oktobra za 8.849 delavcev Tudi za poostritev gospodarske krize je značilno, da se mnogo bolj odpuščajo moški delavci nego ženske. Na eno odpuščeno žensko odpade že 5 odpuščenih moških delavcev namesto nekdanjih štirih. Zdravstvene razmere članstva so bile v oktobru nekoliko boljše nego lani. Odstotek bolnikov (vštevši porodnice) je padel za 0.17% na 2.19%. Posebno je padel odstotek ženskih bolnikov. Povprečna dnevna zavarovana mezda, ki odgovarja približno povprečnemu dnevnemu delavskemu zaslužku, je padla za 0.58 Din t. j. za 2%. Faktično znižanje delavskih plač je pa še večje, ker podjetniki vedno pravilneje prijavljajo delavstvo v ravarovanje. Celokupna dnevna zavarovana mezda je padla za 240.985.60 Din. Dohodki OUZD (bolniški prispevki) so se radi tega znižali dnevno skoraj za 15.000 Din ali mesečno skoraj za 400.000 Din. Gospodarska kriza povzroča tudi socialnemu zavarovanju vedno večje težave in skrbi. Iz statistike naše zunanje trgovine. Pravkar eo objavljeni podatki o udeležbi tujih držav v naši zunanji trgovini prvih devet letošnjih mesecev, iz katerih posnemamo, da so bile v našem uvozu ude-ležene najbolj te-le držarve (v oklepajih podatki za prvih devet mesecev 1930): Nemčija 19.3 (17.2), Češkoslovaška 17,6 (17.7), Avstrija 15,5 (16,9), Italija 10.3 (11.3). Anglija 7 (6), Madjarska 5.4 (5.8), Francija 4.3 (3.9), Unjja 4.1 (4,2), Švica 2,3 (1.6), Brazilija 2.1 (1.95). Iz teh podatkov je razvidno, da se je najbolj povečal nemški delež v našem uvozu in je tako Nemčija, kakor smo že napovedali v začetku leta, postala naš največji uvoznik. Zanimivo je, da jc poleg ostalih držav uspelo edino Švici poivečati uvoz tako po skupni vrednosti kakor ludi odstotek v celokupnem uvozu, Uvoz Iz Švice je znašal 88, lani v istem času 83 milijonov Din. Nadalje je uspelo Holandiji vzdržati svoj uvoz na lanski višini z 62 milijoni Din, odstotni delež pa se je povečal od 1.15 na 1.62, — Naš izvoz pa je šel v naslednje države: Italija 25,9 (20.9), Avstr. 14.8 (17.1), ČSR 14.5 (7.1) Nemč. 11.6 (11.4), Madjarska 7 (7.6), Grčija 4.9 (5.6), Francija 4.75 (4.05), Švica 3.1 (2,65) itd. Iz tega je razvidno, da je letos zelo narastel odstotni delež našega izvoza v Italijo, dočim je odstotek izvoza v Avstrijo padel. Najbolj pa se je povečal naš izvoz v Češkoslovaško, kjer smo profitirali zaradi carinske vojne z Madjarsko. Tudi absolutno je naš izvcz v ČSR narastel od 355 milijonov v prvih devetih mesecih lani na 533 milijonov v prvih devetih mesecih letos, Prav posebno se je zmanjšal tias izvoz v Romunijo, katere odstotni delež je padel od 3.9 na 1,6, ker smo preusmerili naš izvoz žita. Izredno je narastel naš izvoz na Poli-•ko (od 20 na 44 milijonov, od 0.6 na 1.2 odstotka). Ali ste že poravnali naročnino? znatne, z Izjemo povečanja raznih aktiv za 3.6 aa 47 mili. Din. Zaradi povečanja posojil v znesku 73,6 milj. Din se je obtok bankovcev v zadnjem tednu oktobra povečal zal29,7_ milj. Din na 5.301.7 milj. Din. S tem pa le ni dosegel najvišjega stanja z. dne 15- okloibra, ko je znašal nad 5.5 miljarde Din. V večji meri kakor obtok pa so padle obveznosti pp vidu (za 152.5 na 870.6 milijonov Din). Državne terjatve so se radi potreb države za ultimo zmanjšale za 190.7 milijonov Din o dnajviš-jćga stanja 677.7 na 486.9 milijonov Din. Značilno za razmere na denarnem trgu pa je, da so se dobroimetja bank na žiro računih pri Narodni banki povečale za 29.7 na 274,1 milijonov Din, kakor tudi računi državnih gospodarskih podjetij za 8.7 na 109,5 milijonov Din. V dobi od 15. do 22. oktobra so se obveznosti banke z rokom zmanjšale za 337.4 milijonov Din, v dobi od 22. do 31. oktobra pa so se ponovno povečale za 56.1 in dosegle stanje 649 milijonov Din. Zaradi manjšega povečanja obtoka kakor zmanjšanja obveznosti po vidu so se skupne obveznosti po vidu dn obtok zmanjšali od 6.194.9 na 6.172.2 milj. Din. Kljub povečanju zlatega zaklada pa je bil odtok deviz tako znaten, da se je skupno kritje zmanjšalo od 2.362.1 na 2.325.9 milj. Din, in zaradi tega se je tudi odstotek kritja zmanjšal od 38.13 na 37.68, dočim je istočasno odstotek zlatega kritja narastel od 26.74 na 28,46. Stanje narodne banke je bilo po zadnjih izkazih sledeče (v milijonih Din); 28.6. 15.10. 22.10. 31,10. Kdo bo boljši ? Zlato •? * 1540.4 1656.8 Devize 747.2 397.4 Menična posojila 1252.4 1690.4 Lombardna posojila 206.2 287,1 Obtok bankovcev 4563.8 5525.5 Državne terjatve 104.8 35.0 Žiro 707.8 214.5 Drž. gosp, podjetja 198.2 68.5 Obveznosti z rokom 210.8 930,3 1656.8 701.5 1725.6 288.6 5171.9 677.7 244.4 100.9 592.5 1756.6 565.9 1795.5 292,3 5301.7 486.9 274,1 109.5 649.0 Borza Dne 4. novembra 1931. Denar V današnjem deviznem prometu sta ostala neizprenienjena tečaja Curiha in Bruslja, dočim so bili slabejši tečaji Amsterdama, Newyorka, Pariza in Prage, dočim sta se po včerajšnji oslabitvi London in Trst zopet učvrstila. Promet Je bil znaten in je vse zaključene devize dala Narodna banka. Za Berlin je bil imenovan tečaj 1355 blago, za Dunaj pa 780—785. Ljubljana. Amsterdam 2269.38—2276.22, Bruselj 783.19—785.55, Curih 1098.45—1101.75, London 200.36—213.86, Newyork 5618.51 — 5635.51, Pariz 221.34-222, Praga 166.74—167.24, Trst 287.42— 293.42. Zagreb. Amsterdam 2269.38—2276.22, Bruselj 783.19—785.55, London 206.36-207.18, Milan 287.42 —288.32, Newyork kabel 5629.51—5046.51, ček 5618.51—5635.51, Pariz 221.34—222, Praga 166.96— 167.46, Curih 1098.45—1101.75. — Skupni promet brez kompenzacij 3.8 milij. Din. Belgrad. Amsterdam 2269.38—2276.22, Berlin 1351.50-1378.50, Bruselj 783.19-785.55, Curih 1098.45—1101.75, London 206.36—213.86, Newyork 5618.51—5635.51, Pariz 221.34—222, Praga 166.74 —167.24, Trst 287.42—293.42. Curih. Belgrad 9.05, Pariz 20.16, London 19.175, Ne\vyork 512.75, Bruselj 71.40, Milan 26.45, Madrid 45.30, Amsterdam 206.60, Berlin 121.70, Stockholm 111, Oslo 108.130, Kopenhagen 109.50, Sofija 3.71, Praga 15.225, Varšava 57.20, Budimpešta 90.025, Atene 6.25, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.05, Helsingfors 10. Dinar notira na Dunaju: deviza 12.60, valuta 12.75. Vrednostni papirji Tendenca za državne papirje je bila danes slabejša. Na zagrebški borzi je prišlo do zaključkov samo v vojni škodi (500 komadov). Na belgrajski borzi je bila tudi tendenca slabejša, prometa pa je bilo: 7% invest. posojilo 40.000, beglu-ške obveznice 230.000, promptna škoda 650 komadov in 7% Blerovo posojilo 4000 dol. Nadalje so bile zaključene na belgrajski borzi tudi delnice Narodno banke po tečaju 4850 (5 kom.). Ljubljana. 8% Bler. pos. 65 bl., 7% Bler. pos. 60 bl., Celjska 150 den., Kred. zavod 195 den., Stavbna 40 den., Ruše 125 den. Zagreb. Drž. pap.: 7% invest. pos. 64—65, agrarji 38 bl., vojna škoda ar. 272—273 (276, 273), kasa 272—273 (272, 276), 8% Bler. pos. ar. in kasa (15—68, 7% Bler. pos. ar. in kasa 58—61, 6% begi. obv. 41.50-43. Belgrad. Narodna banka zaklj. 4850, 7% inv. pos. 64—65 (65), agrarji 86 bl., vojna škoda 271— 272 (270, 272, 271, 272), 12. 275.50—278, 6% begi. obv. zaklj. 42.75—43.50, 8% Bler. pos. 66 bl., 7% Bler. pos. zaklj. 57—58, 7% pos. DIIB 64.50 bl. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 91.25, Wiener Bankverein 13, Escompteges. 117, Živno 75, Mun-dus 78.50, Alpine U, Trboveljska 35.50. Žitni trg Novi Sad. Vse je neizpremenjeno. Tendenca neizprenienjena. Promet: skupno 31 vagonov. Budimpešta. Tendenca slabša. Promet srednji. Pšenica dec. 10.91, zaklj. 10.90—10.98, marec 12— 12.13, zaklj. 12.08-12.09, rž dec. 12.40—12.42, zaključek 12.38—12.40, marec 13.45—13.56, zaklj. 13.48—13.50, koruza maj 14—14.25, zaklj. 14— 14.05. Hmelj XV. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo. Žalec v Sav. dolini, dne 3. nov. 1931. Od našega zadnjega poročila je vnovič oživela hmelj-ska kupčija. Čez 1000 starih stotov hmelja je prešlo v druge roke iu sicer po cenah od 6—7 Din za 1 kg. Pri hmeljarjih se nahajajoča, neprodana zaloga hmelja se ceni nn približno 1000 starih stotov. V javni Oznamenovalnici za hmelj se je do danes signiralo 2290 težkih bal po 150 kg. — Društveni odbor. Trbovlje JHgrao tekmovanje, kakor tudi domačo pod-zvezino^ prvenstvo jc končalo z nepričakovanimi rezultati. Celo največji optimisti niso računali, da bo ostalo moštvo Primorja z manj točkami za Ilirijo. Človek obrača, Bog pa obrne, je že star pregovor. Ureeničil se je enkrat tudi pri nogometu. Pa še prav temeljito. Ne samo v državnem, tudi v podzvezinem prvenstvu je Ilirija pred Primor-jem. Ni pa Primorje klub, ki bi poraze mirno preneslo, Zlasti še, ker mislijo, da ni zmagala nad njimi boljša igra Ilirije. Res jc tudi, da Primorje ni moglo v prvenstvenih tekmah nastopati s svojimi najboljšimi močmi. Povedali smo že, da Primorje ne priznala prvenstva moštvu svojega rivala, Iliriji. Naš referent se je radi tega informiral pri merodajnih — saj veste, da mora športni referent imeti dober nos — in zvedel, da je pozvalo Primorje Ilirijo na »junački mejdan«. Ilirija naj še tretjič pokaže, da je res boljše moštvo. Naravno, da so v taboru belo-zelenih ta poziv radi sprejeli. O tej izzivalni borfji govori danes že vsa športna javnost. Kdo DRŽAVNO PRVENSTVO. Vest, katero smo včeraj prinesli in ki se nanaša na predlog kako si gotovi »športniki« zamišljajo državno prvenstvo prihodnje leto, jc izzvala različne debate. Kar tudi ni čudno. Nismo še imeli prav za prav priliko videti dobrih posledic liginega tekmovanja, že se hoče zopet spreminjati. Najbolj seveda v skupini, ki je imela najboljši finančni uspeh. Ligino tekmovanje naj se reorganizira v tem pravcu, da se izločijo mesta, kjer je bilo komaj po par sto gledalcev! Pa nič drugače! Zločin na nogometnem športu je pa predlagati, da bi igrali samo BSK, Jugoslavija, Gradjan-ski, Ilašk, Concordia in Hajduk med seboj, v drugi skupini pa Ilirija, Sašk, Soko, Slavija, Bačka, Vojvodina, Jug in Mačiva. Od teh so samo tri, v najboljšem slučaju štiri tekme, ki ne bi bile deficitne. Poleg tega pride v poštev tudi ogromna teritorialna oddaljenost. Subotica, Skoplje, Sarajevo, Osi-jek, Šabac, Novi Sad! Te tekme bi moral organizirati umetnik. S predlogom se sploh ne bi bavili, hočemo pa pokazati, s kakšnimi idejami se hočejo nekateri uveljaviti. K sreči so pri JNZ že toliko pametni in uvidevni, da vedo pravilno oceniti takle predlog. Povemo pa: Način tekmovanja po ligah je dober, samo spretneje bi se moral izvesti. Glede terminov namreč. Raztegniti bi se moral na dve polovici. Sicer o tem drugič več. RAZNE ŠPORTNE VESTI. Na državni praznik, 1. decembra se bo vršil v Ljubljani sabljaški turnir Jugoslavija:Češkoslovaška. 1'urnir priredi Jugoslovanska Sabljaška zveza s pomočjo Ilirije. To bo drugo srečanje obeh sabljaških reprezentanc. Prvič se je vršil turnir lani junija v kopališču Pištanj. Zmagala je češka reprezentanca, ki si je priborila zmago s 3:0. Od 48. bojev so zmagali v 29. borbah Čehi, v 16. borbah pa naši zastopniki. Za ta meddržavni sabljaški turnir vlada že danes precejšnje zanimanje. Upajmo, da bo naše občinstvo posvetilo tudi tej prireditvi primerno pozornost. Ljubljanska vodilna kluba se pogajata z Lev-skim, prvakom Bolgarije, za nastop v Ljubljani. Levskl je že več let prvak Bolgarske in igra v državni reprezentanci večina njegovih igralcev. Nastop Bolgarov, ki je kolikor toliko že dogovorjen, bo sredi novembra. Vest, da pridejo v Ljub- Je boljši? ' ч Primon'e bo že v tej tekmi nastopilo z igralci, ki še nimajo pravice nastopati v prvenstvenih tekmah. Za prihodnje leto imajo pripravljenega novega srednjega napadalca Svetica, bivšega igralca llermesa. Tudi o novem vratarju šepetajo. Proti Iliriji bo nastopilo Primorje v dobri sestavi, predvsem pa spočito, tako, da bomo videli to odlično moštvo igrati zopet z ambicijo, ki je za igral« ce Primorja najbolj karakteristična. Ilirija, o kateri je znano, da pride šele v jeseni v pravo formo, je tudi pripravljena. Nastopila bo tudi s Sveticom mlajšim, o katerem trdijo šišenski profesorji nogometa, kakor Bine, Lojze, Pepe in Kremzir, da bo še večji tič od onega, ki je pri Primorju. V golu bo pa slavni Jakšič, ki je s svojo igro zadovoljil celo Uruguajce. Na razpolago bo pa tudi Doberlet, ki se je lepo spočil. Skratka dve moštvi, ki sta pripravili svojim pristašem lepe in grenke ure — kakor je že bilo 7. zmago namreč — se bosta borili za prestiž. Tekma se bo vršila v nedeljo na igrišču Ilirije. ljano bolgarski nogometaši, je izzvala voliko senzacijo. Uolgari potujejo namreč na daljšo turnejo po Italiji in se bodo spotoma ustavili tudi v Ljubljani. Torej po lepih prvenstvenih borbah bo tel ima z Bolgari, ki nastopijo prvič v Ljubljani, lep zaključek nogometne sezone. SLUŽBENE OBJAVE sodniškega zbora Jugoslovansko Inlikoatletske zvezo za dravsko banovino. Na ustanovni glavni skupščini zbora sodnikov Jugoslovanske lahkoatletske zveze za dravsko banovino, je bil za prvo poslovno dobo izvoljen sledeči upravni odbor: predsednik: gg. Slamič Lavoslav; tajnik: Sancin Savo; blagajnik: Luin Mirko; odbornika: gg. Vidic Ciril in Stepišnik Mirko; revizor: g. Reber Herman. Službeni naslov zbora je: Sodniški zbor JLASa za dravsko banovino, tajnik Sancin Savo, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 1. Člani zbora so zvezni sodniki: gg. Slamič Lavoslav, Dvorni trg 3/11; Sancin Danilo, Dunajska c. 82; Luin Mirko, Strojno tovarne iu livarne, Dunajska cesta; Stepišnik Mirko, poštna hranilnica, Aleksandrova c.; Windisch Josip, Dunajska c. 39; Vidic Ciril, Dunajska c. 53; Keber Herman, kr. banska uprava, tehn. oddelek, Novi Irg; Kermavner Ivo, kr. banska uprava; tehn. oddelek, Novi trg; Gregorič Rudi, kurilnica, Gl. kolodvor; Tratar Vlada, Škofja ul. 12 in Sancin Savo, Tavčarjeva ul. 1, vsi v Ljubljani. V Celju: Križmanič Marjuči, okrožno sodišče; Poljšak Rudolf, Zvezna tiskarna. V Mariboru: Venuti Vladimir, Celjska posojilnica. Za svoje poverjenike imenuje zbor: v Celju: g. Poljšaka Rudolfa; v Mariboru: Venulija Vladimir ja. V opozorilo vsem klubom, članom JLASa na področju dravske banovine, zlasti onim iz Celja. Ptuja in Maribora: zbor je konstituiran z odobre-njern JLASa in na temelju pravil JLASa, vsled česar morajo vsi klubi svojo prireditve, kakor tudi prošnjo za delegiranje sodnikov oziroma določitev Jurije, nasloviti na službeni naslov zbora, najkasneje osem dni pred prireditvijo. Istočasno se klubi opozarjajo, da morajo biti imenovane prijave pravilno podpisane po predsedniku iu tajniku kluba, oziroma njih namestnikih, ker bo zbor vzel na znanje In obravnavni samo take dopise. Predsednik: Lavoslav Slamič, 1. r.; tajnik; Savo Sancin, 1. r. Ptuj Tržna poročila. V torek 3. nov. je bilo na sejmu 133 konj, 450 krav in telic, 270 volov in bikov. Prodanih je bilo komaj 189 glav. Cene: voli 3—5 Din, telice 3—5 Din, krave dobre 2—3 Din, klobasarice 1—2 Din, biki I. 3—4 Din, II. 2—3 Din. Umrla je 4. nov. hči želarja iz Krčevine Bo-hak Julijana, stara 22 let. Občinska seja bo danes. Na dnevnem redu je proračun za leto 1932. Opozarjamo občinstvo na ' današnji koncert Brandl tria. Začetek ob 20. Konjice Spremembe na drž. osnovni dekliški šoli. Za upraviteljico je nastavljena gdč. Frančiška Brata-mč, ki je dosedaj službovala v Ormožu. Gdč. Bogdana Ritpnik je premeščena v Črno. Ga. Antonija Jereb, ki je bila začasna upraviteljica, je že skoro dva meseca na bolezenskem dopustu. Šoštanj Nagle smrti je umrl Petrovčič Franc, 24 letni krojaški pomočnik pri Škerbicu, V soboto je šo pozno v noč delal, v nedeljo je vesel hodil okoli z bratom, Id ga je prišel obiskat, v ponedeljek zjutraj pa so ga našli mrtvega v postelji. 2e dalj časa je bolehal na jetiki, sedaj pa ga je menda zadela še srčna kap. Stanovski tovariši in tovarišice eo ga v sredo v lenem Številu spremili v cerkev In na pokopališče. N. v m. p.! PrezidaTc stanovanj in odprtih prostorov Je javiti davčnemu uradu radi predpisa zgradarine tekom 21 dni, Mrtvaški zvon. Na praznik Vseh svetnikov je umrl po hudi bolezni, ki ga že par let ni pustila iz postelje, posestnik Ivan Jug. — N. v m. p.! V zapor so vtaknili te dni nevarnega tatu, nekega M., ki je rad zlasti kmetom izmikal stvari, ki niso njegove. Nedavno se je polastil v Lokovici tudi poselske knjige delavke Alojzije Božič. Iz knjige je spretno zbrisal vse pisane podatke in napisal svoje ime. Oblasti pa so mu pravočasno prišle na sled in ga spravile na varno. Ljutomer Smrt kosi letos naše župljane, da je strah in groza. Zvoni dan za dnem, da nas že ušesa bolijo. Skoraj vsak dan je pogreb, večkrat po dva. Danes smo pokopali dve ženski, pa imamo danes že zopet dva moška mrliča. V Ljutomeru je podolgi bolezni umrl g. Franc Zidarič, na Zg. Krapju pa' je kar na naglem umrl g. Alojz Sagaj, oče g. Marka Sagaja, župnika v Brezdnem v Dravski dolini. Vsem žalujočim naše sožalje. Kmetijska nadaljevalna šola prične, čim bodo končana najnujnejša zunanja dela, v drugem tečaju. Kmetski fantje, stari nad 16 let, naj se te dni oglasijo pri svojih županstvih, dne 8. novembra ob pol 9 pa v pisarni meščanske šole. V poštev pridejo tudi oni, ki se lanskega prvega tečaja niso udeleževali, ker bo vsakoletna učna snov enota za sebe, četudi celotni pouk traja skozi dva letna tečaja. V poštev pridejo vse ljutomerske občine. I.e če bo zadosti udeležencev, sc bo na Cventi otvorila posebna kmetijsko-nadaljevalna šola. Ljubljansko gledališče DRAMA - п*: -^;,- Začetek ob 20. """"" " četrtek, 5. novembrai BREZ TRETJEGA, Red E, Petek, 4. novembra: — Zaprto. OPERA " Začetek ob 20. Četrtek, 5. novembra: VIKTORIJA IN NJEN HU- ZAR. Red C. Petek, 6. novembra: Zaprto (generalka). Sobota, 7. novembra: KO ŠT ANA, Premiiera. Izven, Št Jernej Tifus. Na Prekopi je umrla neka žena za tifusom. Obolele so tudi tri druge osebe, ki so ostale v domači oskrbi. Hiše, v katerih je bolezen, so kontumacirane.. — Uradno ugotovljeni vzrok bolezni: Uživanje neprimerne vode iz vaškega potoka. Ne ure ne dneva... Posestnik 2. iz Roj se je v nedeljo popoldne mudil pri očetu sinove neveste. Pil je vino in bil, kakor običajno, šaljiv in dovti-pen. — Naenkrat pa mu je postalo slabo; zvrnil se je na tla in bil — mrtev. Njegov starejši sin pa si je v obupu, ker je posestvo prejel njegov mlajši brat, prejšnji dan skušal sam vzeti življenje. —1 Obešenca pa so pravočasno rešili in znova obudili k življenju. Rep, prav pravi Finžgar: Grunt im: korenine do pekla!« Radio Programi Radio-Liublfana t Četrtek, 5. novembra: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Cas, plošče, borza. — 16.30 Prenos iz Delavske zbornice: Predavanje Barbare Gould: Sodobno negovanje lica. — Radio orkester. 18.30 Drago Ulaga: Gimnastične vaje. — 19 Dr. Anton Bajec: Italijanščina. — 19.30 Dr. Mirko Rupel; Srbohrvaščina. — 20 Rezervirano za bansko upravo. — 20.30 Komorni večer: Brandl-trio. — 22.30 Cas in poročila. Petek, 6. novembra: 11.30 Šolska ura: Saj znaš (vaje o deklamiranju in branju) prof. Jakob šolar. — 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesli. — 13 čas, plošče, borza. — 17.30 Salonski kvintet. — 18.30 Gdč. Huniekova: Gospodinja iu sodobno stanovanje. — 19 Dr. l.ovro Sušnik: Francoščina. — 19.30 Str. učitelj Andrej Slele: O moralno pokvarjeni mladini. — 20 Rezervirano za bnnsko upravo — 20.30 Prenos iz Belgrada. — 22.30 Čas iu poročila. Drugi programi i Petek, R. novembra: Belgrad: 12.05 Plošče. — 12.45 Narodne pesmi. — 17.30 Iindio orkester. — 20.30 Godalni kvartet. — 21.15 Vokalni koncert, — 21.45 Klavirski koncert. — 22.50 Jazz. — Zagreb: 12.30 Plošče. — 17.80 Komorni kvartet. — 20.80 Belgrad. — 22.40 Plesna glasba: — Bmlapest: 12.05 Balalajke. — 17.80 Ciganska glasba. — 19 Večerni koncert. — 20 Prenos iz študija. — 22 Komorna glasba. — 23.20 Ciganska glasba. — Dunaj: 11.30 Opoldanski koncert. — 13.10 Plošfce. — 19.35 Dunajski izvo-ščki. ~ 20.50 Pester program. — 21.35 Domača glaslvi. — 22.35 Plesna glasba. — Milan: 11.15 Plošče. — 12 Pestra glasba. — 19.20 Pestra glasba. — 20.45 Komedija. — 21,15 Komorna glasba — Praga: 17.05 Kvartet. — 20.20 Plošče. — Lnn-genborg: 13.05 Opoldanski koncert. 20 Veseli večer. Nočna glasba. — 28 Lahka glasba. — Rim: 13.10 Lahka glnsha. — 17.30 Instrum. in vokalni koncert. — 21 Operetni prenoe. — Berlin: 20 Vesela ura. — 21 Simfonični koncert. — 22 Dobrodelni koncert. Nočni koncert. — Katovice: 20.15 Simfonični koncert. — 23 Plošče. — Stuttgart: 19.45 Nemški humoristi. — 20.05 Simfonični koncert. 22 Orientalska glasba. — 23 Plesna glasba. Mot vozGrosuplj e MALI OGLASI Vsake drobna vrstica 1'50 Din ali vsaka beseda JO par. Najmanjši oglas - ■ Л Din. Oglasi nad devcl vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! — Na vprašauja brez znamke ue odgovarjamo. domači slovenski izdelek Tovarna motvoza In vrvema Grosuplje pri Ljubljani. Zahtevajte vzorce in cenike brezplačno Iščem službo vratarja, natakarja, sluge ali skladiščnika. Naslov v upravi SI. pod št. 12817. Mlada šivilja išče mesta. Začasno bi šla kot sobarica. Ponudbe pod »Šivilja« št. 13.051. Pletilja t. lastnim strojem išče delu na dom. Ponudbe pod Dubied-stroj- na oglasni odd. Slovenca«. Kuharica Jezikovna šola Gosposka ulica 4/1. Novi tečaji za vse jezike. Cene zmerne. Jezikovna šola Gosposka ulica štev. 4/1. Nemška korespondenca in stenografija. Prijavlja se vsak čas. Slovenski , . nico, pripravno za \sast temelpti pouk. slovnica, ђ . minul oct cerkve, i: i___i_____mino c ' . ... n . • iV** v V. jP-Hif, V«71 ,; takoj zaradi bolezni pro-Dober i da. Naslov v upravi ->Slo-venca« v Mariboru. naslov. (ainentiko\ «i šoterska šola Ljubljana. Dunajske c. 36 'Jugo-avtol Prva oblast, koncesionicana. Prospekt št 16 zastoni Pišite ponil Učenkam plettliam brezplačen pi uk. ie si mibaviio pri nas pletilin ». <>| .r^niia družba. Lfubljana Mestni trg 25'I. ba 11.969, Stan in dom. Sobarica 1932, Stavbeni inženjer. Takojšnje plačilo, Trgovska hiša, \ eč-! no hvaležen, Verna. Ve- j : stan in pošten elek'ro-monter, Vojaščine prost, j Vredno, Vsestransko pošteno dekle. Zelo poštena. ' »вввввавввпиввва, Kupimo Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«. Ljubljana — Šelenburgova ulica 6. H. nadstr. Vsakovrstno 100 in žične vrvi debele, malo rabljene, naprodaj. Naslov v upravi ■ Slov,- pod št. 13.040. Tvrdka A. VOLK t inMIonn. Itesliev« ceste M nudi noircneie «tt ttsl* Oienirno moko tn drUk'c tulevsSie '»Jelke Zahtevajte ceniki 1)10-azgled- uic, bo dobil eno kabinet zastonj! izvršujejo se vsa druga dela ceno in solidno! Foto-ateljo FRANC KRALJ Ljubljana, Stari trg 1!). ZA^ POVđOD Pozor trgovci! ČISTILNI PESEK Lokal izložbenim oknom. z izlozDenim окпот na prometni točki, se oddn | ijp takoj pri D. Rovšek, Ko-1 lodvorska ul. 35 I. маоше po oaivtšiib cenah ĆERNE. iuvetir Ljubtiana. Wollovs ulica Jt. 3. Kožuh dobro ohranjen, za nočnega čuvaja kupimo. Ko-linska tovarna d. d. Ljubljana. IIIIIIIIIIinilllinilllllUUIIIinllllllinillUUIIIIIUIIIIMIIIIIIIinilllllUlUUUIIIIII prvovrsten, za snaženje emajlirane, aluminijaste in bakrene posode, kakor kamenitih in lesenih predmetov, v zavojih po 1 kg oddaja na debelo Agentura in komisijska trgovina LJUBLJANA VII. — Frankopanska št. 26, Zahtevajte našega potnika! in širite »Slovenca«! ' ■ шШт Zah v a* a Vsem, ki so nam ob smrti naše ljube matere, babice in prababice, blagopokojne gospe Antoni:e Kavčič izkazali na kakršenkoli način svoje sočutje ter počastili njen spomin, izrekamo tem potom našo naj-iskrenejšo zahvalo. Št. Jurij ob j. ž., dne 3. novembra 1931. ŽALUJOČI OSTALI. j« izredna vainoitt, da stalno lasieciujete gospodarska ln druga poroilta v dne vnlku „Slovencu" In pregledate tudi niagov oglasni del. Trgovcu In obrtniku, pi> tudi poljedelcu ie naiboljil svetovalec »Slovenec". NsroCa t« pri upravi v IjuUUanl ali pri nienlh podruEnlceH In tastoi>*tvlh Nogavice okavice, volna in bombaž najceneje in v veliki izbiri pri KARI. PHELOG LJUBLJANA, Židovska ulica in Stari trg Smučarii pozor! Smučke: turne, tekmoval ne itd., kakor tudi raznovrstne sanke imam v zalogi v veliki izberi. Pet-kovšek Franc, izdelova-telj smučk, Drenov grič, Vrhnika. Dovršen v kvaliteti in izdelavi ie PARKET Ivornu-e \m um v Ljubljani in vsled popolne reorganizacije obrata tudi na cenejši! Hedna stolica lahka in naravna brez bolečin in driske, se do« seže z uporabo staroznanib KROGLJIC IZ KRVAV1NE. Domača cascara To izvrstno domače sredstvo čisti želodec, ureiuie stolico. zmanišute lenost in natrpanost črev Cena škatljice močneiših 12 Din, cena škatliice slabših 10 Din Proizvaia tn razpošilja stara. t. 1599 ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije, lekarnar Vlatko Bartulič, Zaqreb, Je-lačičev trg 20. Dobiva se v vseh lekarnah. Visoka leHniško in komercialna šola v Parizu zakonito dovoljeno. Inžtn'rske Studile. 1'rlnr. »del. tudi r.a dop. prcila-VHiiJa. Diplomski 1лр ti v francoskem ln nemškem Jeziku. Podrobna pojasnila: ll,Pcrronet,Pnrls VII, Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne inlormaci|e — foslovne ure od pol 8 ziu-traj do pol 1 popolJne tn od 2 do 6 popoldne Telefonska štev. 3030. i V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest. da ie naš iskreno ljubljeni oče, gospod Jakob Požar poštni kontrolor v p. po dolgi in mučni bolezni, previden s sv, zakramenti, bogovdano zatisnil svoje trudne oči. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 5. t. m. ob pol 11 dopoldne. Pred pogrebom se bo brala v farni cerkvi sv. maša zadušnica. Vojnik, dne 4. novembra 1931. ŽALUJOČI OSTALI. wm штштттт • — тзЈГ .S f^šSs » T O „ s-i^sfs e g— otH , 3Ез5§ » e-i g ..£ 1. -J -S j. Dr. Joža Lovrenčič: 20 rt S: is : O ф d > '.s , 11 i ! ^сч^?? S". 1 > * S ■ " j B !■ - љ ; rf » » а fi » .C л a šs^oig Sta л » *,к5 fj a C a „ f I Anali izumrlega noroiis Itomnn tz nruge^a stoletju pr. Kr. Ena jf pozorno sledila vsemu, kar sta govorila kralja in so izvajali velmožje. Ko je oče omenil Me-dejsko gradišče, je preletel njen obraz žar veselja in hvaležno Jiodi dober, Belen, nama vse čase! sta prea žrtvnikom ob očetu ponovila Epulo in Ena prošnjo in oče jima je položil roko v roko in bila sta mož in ženai. »Belen vama bodi dober vse čase!« so zaklicali velmožje in njihov klic je mogočno odmel med stenami in prodrl iz dvorca, kjer ga je narod viharno ponovil in se čakajoč oziral v vrata, da bi izvedel, kaij so sklenili kralja in velmožje v dvorani. Izpod klonice je zatrobil rog v znamenje, da bo kralj govoril narodu. Ko se je narod strnil okoli stopnic, so prišli iz dvorca velmožje, se postavili na desno in levo ob stebrih, in je prišel še kralj z Ene in Epulom, ki sta se držala za roka »Živela kralja, živela kraljičina!*:' jih je sprejel narod. Ko so se klici polegli, je stopil kralj v ospredje in jc spregovoril: Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cefc Izdujutelj: Ivan Rakove«. 'lrfidnik: Franc Kiemžar.