Poštnina olafana v potovtn) L6tO LVII. V Uublfcni, v sredo, dne 17. aorila 1929 St.2 Mr Naročnina Dnevno izdajo za državo SHS mesečno U Din polleino 130 Din celoletno 300 Din za inozemstvo mesečno 40 Din nedeil»ka izdaja ceiole.no vJugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I stolp. petii-VTSta mali oglasi po 140 In 2 D, veCJl oglasi nad 43 mm vlftlne po Din 2-50, veliki po 3 in 4 Din. v uredniškem delu vrstica po IO Din o Pn veClern o Izide ob 4 zjulral razen pondeljko In dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici št. tU 111 Rokopisi sc ne vračalo, nelranlelrana pisma se ne sprefemafo Uredništva telefon št. 2050, upravnlštva št. 232S Informativen list za slovenski narod uprava /c vKopltarlevi ul.št.a Čekovni račun: Cfubtfana štev. 10.630 In 10.349 sa Inseiate, Saralevošt.7Sti3, Zagreb št. 39.011. Proflo In Dnnof št. 24.797 Borba za svobodo 13. aprila tega leta so obhajali katoličani v Veliki Britaniji stoletnico, odkar je bila v angleškem parlamentu sprejeta takozvana emancipacijska bili, zakon, po katerem se je vrnila katoličanom verska svoboda in politična enakopravnost. V sijajnem biografičnem delu Lytton-Stracheya o kraljici Elizabeti se nam odkriva miselnost vladarjev, ki so Anglijo odtrgali od katoliške Cerkve. To so bili ljudje »renesanse«; skrajni nasilneži, samovoljni tirani, ki niso trpeli nobene duhovne sile, katera bi stala na poti njihovi pohoti. Katoliška cerkev v Angliji pa je bila velika, pravzaprav edina moralna sila, ki je že od 3. stoletja po Kristusu deželo odprla krščanski kulturi in nra-vem. Anglija, Škotska in Irska so dale svetu velike verske in kulturne delavce: Bonifacija, Bedo, Kiliana, Tomaža Becketa in Tomaža Mora, Anzelma, oba Ba~->na in druge. Ta cerkev s svojo globoko vkoreninjenostjo v ljudstvu je bila že pred reformacijo prišla v konflikt z absolutističnimi težnjami kraljev. Henrik VIII. je naposled sklenil duhovščino spraviti popolnoma v odvisnost od sebe, spremeniti cerkev v državen institut in sebe napraviti za njenega glavarja. Nasilno izvršeni ločitvi od Rima je sledilo kruto preganjanje, v katerem je bilo za 38 letnega vladanja tega Nerona usmrčenih: 2 kardinala, 2 nadškofa, 18 škofov, 13 opatov, 500 priorjev in menihov, 38 doktorjev bogoslovja in prava, 12 vojvod in grofov, 164 plemičev, 124 meščanov, 110 žensk. V državi, kjer je bila verska in politična svoboda že po Magna charta 1216 vsakemu zasigurana, jc bilo katoliški cerkvi prepovedano vsako bogoslužje pod smrtno kaznijo. Cerkveno premoženje se je seveda konfisciralo za krono in državo. Do leta 1793. se niti ime »katolik« ni smelo izgovarjati; katoličanom so rekali »papisti«. Šele leta 1803. se je nek katoliški duhovnik vprvič upal iti po londonskih cestah v črni obleki. Najhujše se je godilo katoliški Cerkvi na Irskem, kjer je bila prvoboriteljica za narodno svobodo ljudstva proti angleškemu velepo-sestvu, ki si je deželo popolnoma zasužnjilo. Irski katoličani so bili proglašeni za manj vredne, so bili izključeni od državnih služb in niso mogli biti zastopani v parlamentu. Leta 1788. je Anglija iz strahu pred posledicami ameriške in francoske revolucije te izjemne postave nekoliko omilila, toda do popolne pravne emancipacije je prišlo šele leta 1829., ko je nastopil veliki O' C o n n e 11. Ta je postavil na svoj irski osvobodilni program: popolno politično enakopravnost katoličanov brez vsakega pridržka, dopustitev katoličanov k vsem državnim službam, popolno versko svobodo in odpravo desetine, ki so jo morali plačevati katoličani za vzdrževanje državne anglikanske cerkve. Genialnemu mislecu, politiku in govorniku se je posrečilo, da je večji del angleške inteligence začel v parlamentu borbo za emancipacijo katoličanov. To so bili: Pitt, njega politični nasprotnik Fox, Canning, Burcke, Peel, zmagalcc pri Waterloo-u vojvoda VVellington, pisatelj Wal-ter Scott in zgodovinar Macanlay ter nešteti drugi, ki spadajo med največje može v zgodovini Anglije in celega sveta. 13. aprila 1. 1829. je bila postava o enakopravnosti katoličanov po velikih in dolgih debatah od obeh zbornic sprejeta in sklenjena. Pravica je zmagala. Katoliki so mogli postati peeri in poslanci, so dobili dostop do vseh državnih služb in dostojanstev, v občinsko samoupravo in armado; le lord-kancler in lord-pečatonosilec ter vicekralj iski niso smeli biti katoliki. Posebni kazenski zakonik proti katoličanom se je odpravil. Vendar pa redovi še niso bili pripuščeni, tudi katoliški škofi niso smeli nositi naslova kakšnega anglikanskega škofovskega sedeža. Ali od tega dne dalje je katoliška cerkev dobila ogromen razmah in 1. 1850. je papež Pij IX. obnovil katoliško hierarhijo v Angliji, ki šteje danes 1 nadškofa in 17 škofij. L. 1878. se je obnovila katoliška hierarhija na Škotskem, 1. 1851. se jc ustanovila katoliška univerza v Dublinu, 1. 1914. se je ustanovilo angleško poslaništvo pri sv. Stolici, 1. 1910. se je odpravil del za katoličane žaljive inkoronacijske prisege in še ostale utesnjujoče določbe iz starih proti-katoliških zakonov. Krvna borba za svobodo katoliškega elementa pa je datum 6. decembra 1921, ko je irski narod dosegel državno -.vobodo kot svoja republika. Mož, ki je pa s svojim mirnim delom, mogočno besedo in silo svojega genijalnega duhn največ doprinesel k srečnemu koncu nad 300 letne borbe za versko in politično svobo- Po objavi lažnivega „dokumenta" Kakšne gorostasne laži so v „dokumentu" - Odbita senzacija -Tuji tisk spoznal lažnivost „dokumenta" ^ ' 1 n « n,l » n> \7 t i.nr, niin ( 1 r» ,/] /\ . . C1 C » —• ^ nln 1 I** w ... L I I . . ....... .. . 1___I • _____ ____I...... • 1 Članek g. Virginija Gajde v »Giornale dltalia« je zelo dolg. Še daljši pa je »dokument«, ki obsega sedem stolpcev velikega formata italijanskih listov. Nemogoče nam je zato, objaviti »senzacijo« g. Gajde v celoti ali pa tudi le v obsežnem izvlečku, dasi bi svojim čitate-Ijem zelo radi privoščili to »senzacijo«, da bi videli, kako senzacionalne laži so sploh mogoče. Vendar pa moramo navesti vsaj par najbolj mastnih, da tudi naši bratci vidijo, kako zadostno slabo so narejeni ti »dokumenti«. Ze veliki podnaslovi članka povedo vse. Takole se glas® ti naslovi: »Vojni dokumenti Jugoslavije — Kako organizira srbski generalni štab terorizem na mejah — Bodoča vojna — Vojaki s krvoločnim instinktom — Šola zasede — Zastruplje-vanje vode in uporaba nožev — Krvni zakon: ubijaj aeprijatelja in ranjenega tovariša — Špijonaža in revolucija.« Pod temi krvavimi naslovi pa opisuje g. Gajda, kako »pripravlja Jugoslavija vojno proti vsem«. Vse vodi srbski generalni štab. Glavno nalogo pa imajo komite, ki še pred začetkom vojne delujejo na sovražnem ozemlju. Vsak komita ima tudi uniformo tuje vojske. Njegovo delovanje se bo pokazalo v najbolj divjem, najbolj surovem in najbolj nelojalnem načinu borbe, brez vsakega usmiljenja in brez viseli skrupulev. Vodo bodo zastrupijevali z bacili, ropali in ubijali civilne osebe, s požari, terorjem in oboroženim nasiljem bodo šli nad ne-oboroženo prebivalstvo. Da bodo komite tej tigrski in še hujši vlogi kos, bodo skrbno iz-vežbani. Zlasti se skrbi za duhovno priprav- ljenost iu tu pomaga tudi prosvetno ministrstvo. Ti komi.lc dobivajo seveda tudi posebne plače. In s temi surovimi sredstvi se pripravlja vojna proti vsem. »Vsi komandanti morajo biti prepričani, da srno danes velika in močna država, ki nhna potrebe, da ima kakšne obzire do sosedov. V bodočih vojnah l>odo upravičena vsa sredstva.« Tako so dobesedno glasi v teh : dokumentih«! »Dokument« sam pa ima ta poglavja: »Instrukcije za akcijo band v slučaju vojne na naših zapadnih in severnih frontah — Šola za organizacijo guerille — Subverzivna propaganda za časa miru — Taktične odredbe — Splošna navodila — Orožje in rekrutiranje - Posebne plače komitskih band — Sredstva in oboroževanje — Sabotiranje neprijaieljske mobilizacije — Terorizem, pohod, prenočevanje iu borba — Mobilizacija in koncentracija komitov.« V splošnih navodilih da se pravi, da je glavna naloga komitov, da povzročijo med prebivalstvom paniko in da zrevolucionirajo prebivalstvo. Mesta, na katerih nastopajo komite, morajo biti označena s krvjo, nožem in razvalinami. Komite morajo biti energični, krvoločni, brez skrupulov, sposobni za vse. Še ta di-ven stavek iz tega famoznega dokumenta laži: Treba zažigati polja in gozdove, zastruplje-vati vodnjake, ubija.i uradnike prefeklure, ubijati kmele in ranjene vojake, po možnosti pa postopati tako, da bo narod mislil, da so ubijalci komunisti ali italijanski emigranti. Pa zadosti teh lažnivih izmišljotin, vsr; se morajo našemu miroljubnemu narodu le laži naravnost studiti! Kampanja proti nam propadla »Vreme« z dne 16. t. m. piše: »List ,Giornale d' Italia' je ponovno začel kampanjo proti naši državi, objavljajoč neke lažnive dokumente, v katerih se naši državi ponovno pripisujejo nekake fantastične bojevite namere. Iz pisanja tujega časopisja se vidi, da je evropska javnost k sreči takoj uvidela pravo vrednost obtožb, ki so se objavile proti naši državi. Udarec kampanje lake vrste je s tem omejen. Ona danes ne preti več z ustvarjanjem tako opasnih situacij, kakor je bilo to prvič. Izgledi za resnost komplikacij so toliko slabši, ker smo mi, izučeni po prejšnjih izkustvih, danes v stanju, da jo spremljamo brez razburjenja. Nevarno in škodljivo jc med tem, ker se to obnavlja v Italiji, katere narod bi lahko veroval v točnost iznešenili trditev, ker se s tem ustvarja neko razpoloženje, ki ni v prilog odnošajem zaupanja, prijateljstva in miru, h katerim težita obe vladi, kakor izjavljata. Ta kampanja ne more več doseči svoj prejšnji cilj: da cliskreclitira našo državo v očeh Evrope; posebno ne sedaj, ko so vse moči naše države stavljene v službo miru. V ostalem je verjetno, da to tudi ni njen sedanji cilj. V zvezi z manifestacijami italijansko-albanskega prijateljstva v Tirani bi mogli biti ti napadi neke vrste udarec v obraz; lahko bi bili tudi demantiranje poročil istega lista o razgovorih g. Mussolinija z g. Chain-berlainom z ozironi na politiko nasproti naši dižavi. Toda tudi kol taki so, z ustvarjanjem neprijateljske atmosfere v italijanski javnosti, preveč opasni, da bi sedaj, v času, ko se z vseh strani iskreno želi mir in ko se za njegovo vzdrževanje polaga velika pažnja na sosedsko lojalnost, mogli preiti brez resne splošne obsodbe.« Komentarji francoskih listov »Eclio de Pariš« objavlja Ga.jdov članek in pravi, da je napravil v Parizu slab vtis. Zlasti je zanimivo, piše rimski dopisnik lista, da objavlja »Giornale dltalia« ta članek baš v trenutku, ko je odpotoval g. Grandi v Albanijo. V pariških krogih ne verujejo Giornalu dTtalia, ker Pariz ve, da vodi Jugoslavija miroljubno politiko, ki je v duhu Društva narodov in da je zlasti za izvršitev mirovnih pogodb. Dunajski komentarji Dunajski listi skoraj brez izjeme ostro komentirajo senzacijo Giornale dTtalia in poudarjajo popolno neverjetnost njenih »dokumentov«. Nekateri listi, ko »Wiener Neueste Nachrichten : prinašajo tako ostre komentarje in tako Cotro kritiko italijanske vesti, da je mi ne moremo niti objaviti. Pisava tujih listov najlepše dokazuje, kako jc senzacija z lažnivimi dokumenti absolutno propadla. Gailiju Belgrad, 16. aprila. (Tel. »Slov«) Danes , je zunanji minister dr. Kosta Kumanudi po-; vabil italijanskega poslanika na našem dvo-j ru Gallija, da bi se zglasil v zunanjem mini-. strstvu. Poset je bil v zvezi s predvčerajšnji-| mi napadi italijanskega časopisja na našo | državo. Cestni zakon pred zakonodajnim odborom Belgrad, 16. aprila. (Tel. »SI.«) Vrhovni zakonodajni svet je imel sejo od 3 do 6. — Obravnaval je zakon o državnih in nedržavnih cestah. V imenu gradbenega ministrstva je bil navzoč načelnik Trifunovič, v imenu finančnega pa Peter Petrovič. Člani Daka Popovic, dr. Gosar in državni svetnik dr. Sa-gadin bodo formulirali mišljenje o tem zakonu- Seja se bo jutri popoldne nadaljevala. Na do, 0'Conncll je po mnogih preganjanjih, ječi in vsakovrstnem trpljenju umrl 1. 1847. na poli v Rim z besedami: »Moje telo pripada zemlji, moje srce Rimu, moja duša Bogu Baš naš čas bi rabil takih katolikov ka- I kor je bil 0'Connell! i dnevnem redu so: 1, uredba o vzdrževanju | cest, 2. uredba o cestarjih in nadzornikih, 3. ; uredba o uporabljanju cest, 4. uredba o dolž-| nostih cestnih nadzornikov iu 5. pravilnik o cestah. Odložitev vseh zbem čnik volitev Bolgrad, 16. apr. (Tel. »Slov.«) Vrhovni zakonodajni svet je dobil od trgovinskega ministrstva v pretres zakon o odlaganju volitev za trgovske, industrijske in obrtne zbornice. Gotovim zbornicam je že potekel rok in bi se morali člani teh zbcrnic izuova izvoliti. Načrt zakona pooblašča ministra, da sam od-j loži volitve in da imenuje novo upravo, ozi-i roma posamezne člane zborničnih predsed-I stev. Verzije o upravni razdelitvi države Belgrad, 16. apr. (Tel.: Slov.«) Vaš dopisnik je zvedel na merodajnem mestu, da obstojajo glede upravne razdelitve države na oblasti trenutno v notranjem ministrstvu tri različne verzije. Prva verzija je ta, da bi se država razdelila ua 14 oblasti. V leni slučaju bi bili sedeži teh oblasti lale mesta: Bolgrad, Skoplje. Niš, Kragujevac, Bilolj, Sarajevo, Banja Luka, Podgorica, Split, Dubrovnik ali Cetinje (Dubrovnik se forsira radi večje reprezentativnosti, Cetinje iz zgodovinskih razlogov). Novi Sad, Osijek, Zagreb, Ljubljana. V slučaju, če bi se država razdelila na 12 oblasti, bi ostala vsa imenovana gornja središča razen Bitolja in Podgorice. Za 14 oblasti se zavzemajo zlasti finančna ravnateljstva, ker je sedaj finančna uprava razdeljena na 14 ravnateljstev. Tretja, verzija, je ta, da bi bilo sedem oblasti. V tem slučaju bi bila središča teh oblasti: Belgrad, Skoplje, Zagreb, Niš, Split, Sarajevo, Ljubljana. Zanimivo je, da so pri vseh verzijah imenuje zedinjena Slovenija s sedežem v Ljubljani. V ministrstvo prihaja polno predlogov z r izbami in zemljevidi, kako naj se uredi naša država. Čujemo pa. da pred enim letom ta razdelitev ne prido v pošlev. Nasprotno bi se v vsakem slučaju gledalo na to, da se vojaške, civilno upravne in finančne upravne meje popolnoma krijejo. Sem ministrskega sveta Belgrad, 16. apr. (Tel.; Slov. ) Popoldne ob petih se .je vršila na Topčicleru seja ministrskega sveta, na kateri se je obravnavala uredbo o organizaciji ministrstev. Posamezni ministri so še enkrat predložili načrte, kako naj bi se organizirala njihova ministrstva. Nato se je uredba v celoti sprejela v končin stiliza-ciji. Čujemo, da jo bo predsedništvo v par dneh izdalo. Maše zadmžmšivo zopet enotno Belgrad, 16. aprila. (Tel. 'Slov.«) Danes se je vršila druga seja širšega odbora bivšega ravnateljstva za kmetijski kredit. Po končanem dnevnem redu je prišla na dnevni red privilegirana agrarna banka, glede katere se jo zakon poslal kralju v podpis v Topolo.. Predsednik upravnega odbora Nedeljkovič je podrobno poročal o prizadevanjih za ustanovitev te banke. Sklenilo se je, da bo ravnateljstvo za kmetijski kredit izdelalo resolucijo, v kateri bo pohvalilo korak vlade, da je uredila vprašanje kmetijskega kredita iu v kateri je zahtevala, da se sedanje zadruge za kmetijski kredit ohranijo. Ker je ravnateljstvo za kmetijski kredit po tem zakonu že razpuščeno, oblastne zadruge pa ostanejo, so načelniki oblastnih zadrug sklenili na skupnem sestanku, da ustanovijo zvezo oblastnih kmetijskih zadrug in da bodo pri glavni zadružni zvezi prosili za vstop. Če bodo te državne zadruge pristopile k glavni zadružni zvezi, bodo končno prenehali spori med državnimi in svobodnimi zadrugami in bo naše zadružništvo zopet enotno. Plačevanje kaldrmine Belgrad, 16. apr. (Tel. »Slov.«) Glede plačevanja kaldrmine na razne vrste blaga, ki prispe v raznih zavojih, je izdal finančni minister ta-le navodila: Ako znaša teža enega paketa 10 kg in se v njem nahaja več vrst blaga, naj se za vse blago porabi ena stopnja kaldiv mine, in sicer tiski, ki določa za blago iz lega zavoja najvišjo carino. Nasprotno za rarano-vrslno blago, ki prispe v enem zavoju, ki tehta nad 100 kg, se mora porabiti izrečna stopnja kaldrmine, tako da se kaldrniina plača za vsako vrsto posebej na podlagi stopnje, ki je za tisto blngo določena. V tem slučaju se l>o k teži zavoja radi plačila kaldrmine prištela teža blaga, katerega je največ- Če bi bili teži zavoja iu blaga isti, poleni naj se vzame stopnja kal-drniino za blngo, ker je to dražje. V drugih slučajih se kaldrniina plača po leži. „Stobodni Dom" ni ustavljen Zagreb, 16. aprila. (Tel. "Slov.«) »Slo-bodni glas« prinaša dr. Mačkovo izjavo, v kateri pravi, da so vse vesti, ki so se pojavile v zagrebškem tisku in so se kolportirale po Zagrebu o zal) ran i Slobodnega doma«, neresnično. Zato izide Slohodni doni' jutri i ledno, kakor doslej. Friedjungov posel Pod tem naslovom piše »Politika« z dne 16. aprila na uvodnem mestu tole: »Stari pakt prijateljstva z Italijo še ni obnovljen niti je skoraj pričakovali novega. Zlasti ne po zadnjih činjenicah, ki jih je ves svet sprejel z velikim presenečenjem, ker so prišle v resnici »nepričakovano, ker so nespretno uprizorjene, a tudi z upravičenim vznemirjanjem, ker prihajajo — iz Rima. Te činjenice so pot g. Grandija v Tirano iu dalje, pisava albanskih listov in zlasti nastop italijanskega tiska. Najbolj značilno pa je to, da so se zgodile vse tri činjenice isti hip in da ta sočasnost ni slučajna. Onega L-tega dne, ko je g. Dino Grandi obiskal v Tirani kralja Ahmeda Zogu, tega istega dne je objavil g. Virginij Gajda v Rimu dokument, ki ne dela časti g. Gajdi, ne listu, čegar ravnatelj je oii, ne onim, za katerih račun je bil objavljen, ni storil pa niti usluge Ualiji niti interesom splošnega miru. Ne dela časti ne g. Gajdi, ne njegovemu listu, ker so še po tolikih letih v svežem spominu fa možni Friedjimgovi dokumenti. Tudi tokrat se je našel urednik, ki jim je »verjel« in tudi tokrat so vsi lisii. v bivši dvojni monarhiji uprizorili gonjo proti Srbiji, da je bil alarmiran Belgrad in vsa svetovna javnost. In potrebna je bila trda in preudar-jena borba Belgrada, da je prišlo do takoime-novanega Friedjungovega procesa, ali bolje povedano, do Friedjungovega razgaljenja na procesu. Takrat je dokumente falzificiral Gjor-gje Nastič. izkoriščalo pa jih je avstrijsko poslaništvo v Belgradu, ker ima strah velike oči. Fiasko je bil popolen in s svojim odme- DoMa.de upravnemu uradništvu Statistika upravnega uradništva -- Vedno več kvalificiranih uradnikov -- Premalo prosilcev za upravno službo vom, ki je s svojimi posledicami v daleč nad- na državno službo. Delovanju bivšega notranjega ministra je bilo dr. Korošca je bilo pripisati, da se jo v tem pogledu začela ener-gična reorganizacija. — Sedaj je predsednik vlade in notranji minister general Peter Živkovič to delo energično nadaljeval. Danes lahko v tem pogledu izkazuje presenetljivo lep uspeh. V I. kategoriji je 215 okrajnih glavarjev, 120 II. kategorije. Okrajni glavarji I. kategorije tvorijo torej dve tretjini vseh okrajnih glavaijev. Nadalje je Thuimivo, da šteje celokupna upravna stroka hkrati s policijskimi uradniki 7000 uradnikov, cd katerih jih spada v 1. kategorijo 900. Zato je nerazumljivo, zakaj se absolvirani pravniki ne oglašajo za službe v upravni stroki. — Pred kratkim je notranje ministrstvo razpisalo 100 mest za diplomirane pravnike. Odziv je bil slab, prišlo je komaj 50 prošenj. Glede celotnega zakona oziroma načrta o splošni upravi se računa, da bodo ostale odredbe stopile v veljavo 1. januarja 1930. Finančni efekt, kolikor gre za doklade uradništvu, velja za nazaj s proračunom od 1. IV. krilil trenutno senzacijo, ki je bila dosežena z objavo -tajnega dokumenta«. Ne vemo, kdo jc Djordje Naslič g. Virgi-nija Gajde in ne vemo, če nam bo kdaj mogoče dokazati tudi svojim neprijateljem fabri-kacijo te laži taiko jasno, kakor na znamenitem dunajskem procesu, da pa se l>o tudi ta laž porušila, da bo tudi ta kampanja doživela zasluženi poraz, v to smo prepričani. Sicer pa se je poraz že začel. Nikjer v tujini se ni verjelo v to vest, vrženo iz Rima že 13. aprila. Ni se moglo niti verjeti, ker ima tudi ta falzi-fikat splošno napako vseh falzifikalov: gre preko mej verjetnosti, ker ni njegov ustvarite l j nikdar niti vezan na stvarne činjenice. Pri nas in v tujini pa se mora postaviti vprašanje ne več, kdo je falzifikator, temveč zakaj se je falzificiralo, s kakšnim ciljem in kaj se je hotelo s tem doseči? To je v vsem tem friedjungovem pcslu tudi najvarnejše. Na to vprašanje nam odgovarja do neke mere že sani g. Gajda, ali samo do neke mere. On pravi, da mi vzpodbujamo iu vzdržujemo »napadalen duh proti v em sosedom«, pripravljajoč »vojno proti vsem: njim. Torej mi pripravljamo vojno proli vsem! Akciji obkroževanja te zemlje, ki se trdovratno vodi že nekoliko let, je bilo treba dodati še neposredno vojno nevarnost, ki jo baje pripravlja Jugoslavija, da bi se nr glo na g- Gajde . vojno proti vsem« takoj odgovoriti s koalicijo vseh teh, proti katerim se pripravlja vojna! To je, kar nam posredno pravi g. Gajda. Ali gotovo je, da to ni vse. Koalicije se ne ustvarjajo z lažnivimi dokumenti, temveč s čisto drugimi stvarmi, pač pa se more z lažnivimi dokumenti trenutno ohraniti duh koalicije. Vsi italijanski listi so ponatisnili ta dokument in povsodi je po nekem telegramu napravil globo!; vtis«. Jutri bo ta dokument ponatisnjen na Madjarskem, v Albaniji in Bolgarski, katere specialni strokovnjak za komitske zadeve in dokumente lake vrele, general Vlkov, se nahaja v Rimu že nekaj mesecev in ki, kakor se nam zdi, ne more biti posebno daleč od tega dokumenta in vse te kampanje. V teh državah je bilo treba podpreti vero v upravičenost koalicije, ki kljub vsemu nima tal v njih narodih. In tu je treba iskati razlog tako za potovanje g. Grandija, ko za tiranske svečanosti v čast njegovemu prihodu in lu je tudi vzrok za pisanje albanskega tiska o »veličini Albanije« z ozirom na bodoče (!) pravice Albanije, a tudi vzrok za to novo ofenzivo italijanskega tiska. V miroljubnost naše zemlje ne bo noben resen človek posumil niti za trenutek. Zato pa mora ta »dokument« doseči čisto nasproten efekt, kakor pa se ga je želelo: moglo bi se lahko verjeti v agresivnost drugih, onih, ki so g. Gajdi mnogo bližji, a tudi mnogo dražji ko pa Jugoslavija. Kajti od dveh stvari je ena gotova: Ta dokument izhaja ali iz velikega strahu, a velik strah ima vedno velike oči, ali pa iz nečiste in nemirne zavesti, nečista in nemirna vest pa vedno skuša prevaliti na drugega odgovornost za slaba dela, ki jih sani pripravlja. Pametni ljudje bodo verjeli v ono drugo in ne bodo se zmotili.-s Zagrebške vesti V Zagrebu je danes ves dan deževalo. Temperatura je padla zelo nizko, tako da so se morali meščani zopet obleči v zimske suknje. Zagreb, 16. aprila. (Tel. Slov.«) V Tren-kovi ulici sta se zadušili dve starki. Ker je fciia hiša nova, sla starki želu kurili, d.i bi pospešili sušenje zidu. V skvarjenem /.raku pa sta se zadušili. Belgrad, 16. aprila. (Tel. Slov.«) V postavki 386 novega proračuna za 1929-30 je določenih 18 milijonov Din za osebne in trni-terijalne izdatke kot doklade upravnim uradnikom 1. kategorije v področju notranjega ministrstva. Novi načrt o splošni upravi je na podlagi teh proračunskih postavk popolnoma : posnel sodno razporeditev glede doklad uradnikom upravne stroke, in sicer od 1. navzdol po 4000, 3500, 3000, 2500, 2000, 1500, 1000, 600 in 200 Din. Okrajni glavarji, ki nimajo fakultete iu torej spadajo v II. kategorijo bodo eventuelno dobili doklade v višini 600 dinarjev na mesec. Skupna vsota teli doklad bi znašala 864.000 Din. Okrajni glavarji III. kategorije ne dobe nobenih doklad, ampak bodo po večini najbrže reducirani. Mesečne doklade pri napredovanju iz skupine v skupino so v skupnem znesku osebnih izdatkov preračunane na 13,195-000 Din. Pri tej priliki je zelo zanimiva statistika okrajnih glavarjev notranjega ministrstva. V področju Srbije, ki ima 147 okrajnih glavarjev, je bil leta 1923. ■ n sam okrajni glavar L kategorije, iu sicer v Kragujevcu. Ko je bil pa premeščen v Štip, je podal ostavko efo razorozitvene k&nierenee Kitajci za odpravo splošne vojaške dolžnosti - Litvinov govor in turški predlog Ženeva, 16. aprila. (Tel. »Slov.«) Druga seja razorozitvene komisije je razen govora Litvinova imela značaj debate o poslovnem redu. Molče se je pristalo na to, da se načrt za konvencijo za omejitev oboroževanja iz leta 1927. obravnava pri drugem čitanju. Predsednik Loudon je k temu naglašal, da se morajo pred razidom komisije rešiti vprašanja izvežbanih rezerv in pomorske oborožitve ali vsaj najti metoda za rešitev. O ruskem načrtu je hotel Loudon izzvati sklep, da ta načrt ne more biti podlaga za razpravo namesto načrta, ki ga je pripravila komisiji, vendar pa se je komisija hotela izogniti t.-ko bruhni odklonitvi ruskega predloga, tako da ni prišlo do tozadevnega glasovanja. Sicer pa se bo komisija razen s svojim lastnim in ruskim načrtom imela baviti tudi s turškim predlogom, ki ga je danes vložil Ruždi Tevfik bej. Veliko pozornost je zbudil govor kitajskega zastopnika v kitajskem jeziku, ki zahteva kot ključ razorožitve odpravo splošne vojaške dolžnosti. Končno so se zedinili na to, da se jutri začne razprava o ruskem načrtu. V velikem govoru je Litvinov utemeljeval svoj načrt in kritiziral neplodnost dosedanje metode razorozitvene komisije, ki hoče čisto individualistično ugotoviti oboroževalno potrebe posameznih držav in zato nikdar ne more priti do zmanjšanja oboroževanja. Vsi dosedanji poskusi so ostali neplodni, ker se morajo radi takih individuul- Veliki manevri francoske mornarice Pariz, 16. aprila. (Tel. »Slov.«) Pri Tou-lonu se bodo prihodnje dni vršili veliki manevri celega armadnega kora z dvema eskad-rama sredozemskega brodovja in številnimi letali pod osebnim vodstvom generala Wey-ganda, šefa velikega generalnega štaba in mornariškega štaba. Manevri posebno zanimajo Italijo. Tajno pa je še, v katerih krajih se bodo manevri pravzaprav vršili. nih ugotovitev posebnosti posameznih držav splošno priznati. Tudi mnoge obveznosti številnih držav so se izkazale kot zapreka razorožitve. Ruski načrt predvideva enakomerno znižanje oboroževanja.za 50%. To ni nikako čudežno zdravilo, more se pa razbiti samo ob pomanjkanju volje za razorožitev in bo dobro služilo za to, da se doženejo one vlade, ki nočejo razoroževanja. Litvinov je končno naglašal vrednost Kellogove pogodbe, ki ponienja najmanj ravno tako veliko jamstvo varnosti, kakor Locarno in jamstvene pogodbe, ki jih priporoča Društvo narodov. — Načrt turške vlade sloni na pomenu Kellogove pogodbe za varnost iu predlaga, da sc izvede načelo enakosti oborožitve na vse države brez razlike na podlagi današnjega števila čet. Edino pravica samoobrambe proti napadu naj določa mejo bojnih sil kake države. Turčija je pripravljena, razpravljati o vseh predlogih z edinim pogojem, da se obstoječa neenakost z novim načrtom ne poveča še bolj. Kot maksimum oboroženih čet naj velja ono, ki ga potrebuje kaka država, da se ubrani nenadnega napada. To naj bi ugotovila razorožit-vena komisija. One države, ki bi imele več bojnih sil, bi jih morale znižati do te meje. V državah, ki imajo svojo oboroženo silo pod lo mejo, kakor n. pr. Nemčija, katere pa turški zunanji minister ni omenil, ne smejo imeti možnosti, da bi pomnožile svoje bojne sile. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Belgrad, 16. aprila. (Tel. »Slov.«) Načrt ' zakona o ustanovitvi zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, je v trgovinskem ministrstvu gotov. Ministrstvo ga je že predložilo predsedniku vlade. Če se bo predsednik vlade s tem načrtom strinjal, pride načrt pred zakonodajni svet. Ta načrt je važen radi tega, ker določa, da se dosedaj skrčena kom-petenca trgovinskega minististva pri trgovinskih pogodbah z drugimi državami razširi in da dobi trgovinsko ministrstvo na tem polju izključno kompe tenco. Izvoz zaklane živine Belgrad, 16. apr. (Tel. »Slov.«) V prostorih Zveze industrijskih zbornic se je vršil letni občni zbor, ki so se ga poleg delegatov podjetij udeležili tudi zastopniki zainteresiranih ministrstev. Na občnem zboru se je razpravljalo o sredstvih, kako naj se povzdigne trgovina z zaklano živino. Vršila se je daljša debata. Sklenilo se je, da naj je .izvoz, predvsem izvoz svežega mesa in zaklane živine, dovoljen v prvi vrsti samo klavnicam, tovarnam za predelano meso, tovarnam za salame in klavnicam za perutnino. Posebno se je poudarjala potreba klavnic za izvoz, ki bi bile edino v stanu, izvršiti in urediti naš izvoz predelanega mesa in dvigniti reiio-me v zunanjem svetu tej važni panogi uašega izvoza. Nemški avSomobilisti prispeli Zagreb, 16. aprila. (Tel. »Slov.«) Davi ob 5 so nemški avtomobilisti odpotovali iz Zagreba, iz hotela »Esplanade«. Ob odhodu jih je pozdravila vojaška godba in predsednik zagrebškega avtomobilskega kluba Vošnjak. Avtomobilisti so se vozili preko Bosanskega Novega, Banjeluke v Sarajevo, kamor so zvečer prispeli. Izlet »Jadranske Straže" v Grčijo Belgrad, 16. apr. (Tel. »Slov.«) Odbor Jadranske slraže je pod predsedstvom Ninka Perica izdelal program za izlet v Grčijo. Izletniki bodo obiskali Solun in Atene. Podrobni program se bo te dni objavil. Zastopnik zunanjega ministra dr. Kumanudi je obvestil odbor, da pripravljajo v Atenah in Solunu naš generalni konzul in grške oblasti slovesen sprejem. Za izlet vlada v vseh gospodarskih krogih velik interes. Takoj prvi dan se je prijavilo 50 udeležencev, med njimi profesorji iu drugi zastopniki znanstvenih krogov. Praga, 16. apr. (Tel. /Slov.«) Poslanec dr. Kramar je v svojem govoru na kongresu na-rodnodemokratske stranke govoril o svojem razmerju nasproti predsedniku Masaryku, au- striji svoje nazore o cesarju izreči svobodnejc, kakor sme danes v češkoslovaški republiki o predsedniku. Dr. Beneš pa ni samo zunanji minister, temveč tudi voditelj nasprotne stranke. nanj emu minisa-u dr. Benešu in češkoslovaški j Že v Parizu je svaril dr. Beneša, naj se ne : ™ ii DrlliiiUmr Tiirvrl tiilm I »i ' iviDc n \t nf.tvfliiin nolitilrn rl n Tin nirvrr^l fašistični organizaciji. Odtujitev med njim in Masarykom se je izvršila proti volji obeh. in dasi se je dr. Kramar že v Parizu zavzemal za izvolitev Masaryka za predsednika, ker je sam hotel ostati v aktivni politiki. Odtujitev je nastala iz političnih motivov, ker se je politika po vojni orientirala drugače, kakor med vojno. Slo je pri tem seveda tudi za načelna na-sprolsiva, kakor za vprašanje razmerja do Sovjetske Rusije in glede stališča o slovanskih vprašanjih sploh. Dr. Kramar je smel v Av- vmešava v notranjo politiko, da bo mogel ohraniti svojo objektivnost in avtoriteto- Dr. Beneš ga ni ubogal in metode, ki jih je vpeljal v notranjepolitičnih bojih, so morale v vsakem mo-raličnem človeku povzročiti odpor. Fašistično gibanje je v začetku pozdravljal kot nacionalni narodni pokret proti komunizmu, kompromitirali so ga pa njegovi voditelji; odklanja pa tudi metode, ki so se porabljale za pobijanje fašizma, ker so škodovale dostojanstvu republike na vsem sveiu. delu Varšava, 16. aprila. (Tel. »Slov.«) Novi poljski kabinet je poslavil nove ljudi tudi na. vodilna mesta v najvažnejših ministrstvih. Najpomembnejše je imenovanje dosedanjega ministerialnega ravnatelja finančnega ministrstva Starzynskega za namestnika finančnega ministra. Starzynski je odločen praktičen in teoretičen pristaš prednosti državnega gospodarstva pred privatnim gospodarstvom. Enakega mišljenja je tudi novo imenovani voditelj finančnega ministrstva Matuševski. Nova vlada hoče na vsak način izvesti reformo ustave, po kateri naj bi se pravicc parlamenta bistveno omejile na korist državnega predsednika. Če bo njen predlog odklonjen, se pričakuje, da bo vlada razpustila sejm. esita Dunaj, 16. aprila. (Tel. Slov. ) Pogajanja o najemninski reformi so se danes zvečer prekinila, ker ni bilo mogoče sporazumeli se o lestvici najemnin. Do zadnje ure so ; upali, da bo mogoče najti sporazum, nakar bi j v* čiiihkt' stranic; numiiiiiaie Oseb » r.{jii povzročene eksplozivno ' sile prej ali sle; obrnili proti njim. Belgrajske vesti Belgrad, 16. aprila. Pravosodno ministrstvo je predložilo predsedniku vlade predlog, da se organizacija tega ministrstva razdeli na štiri oddelke: upravni, civilnopravni, kazenski in računo-vodstveni, ter oddelek za izdelavo in izvršitev zakona. Zdravje vojvode Stepanoviea v Čaeku se je danes nenadoma poslabšalo. Za italijanskega vojnega atašeja na italijanskem poslaništvu v Belgradu je imenovan polkovnik Gasson. Ustrelila je svojega moža Borivoja De-sanka Ilič na Mladogoričanski ulici. Mož je bil na mestu mrtev. Pogajanja radi revizije dolgoročnih pogodb so se vršila v gozdarskem ministrstvu. Navzoči sto bili zastopniki gozdne industrije in ministrstva. Za povzdigo živinoreje se je vršila v kmetijskem ministrstvu važna konferenca. Pomočnik finančnega ministra Gospod-netič je nadzoroval finančno ravnateljstvo v Skoplju. Nato je odpotoval v Solun, kjer jo prevzel solunsko svobodno zono. Zakon o privilegirani agrarni banki je bil danes odposlan kralju v Topolo. Konferenca male antante se bo vršila dno 20. maja. Čujemo, da se v zunanjem ministrstvu prizadevajo, da bi se konferenca vršila v Belgradu. Vodil jo bo zunanji minister Voja Marinkovič. V kinu »Kolaraes se bo v začetku maja vršila premijera filma -Erotikon« t, Ito Rino v glavni vlogi. Dunajska vremenska napoved. Izpremen- Ijivo, najbrže vedno manjša oblačnost, hladno, brez bistvenih padavin. " rl*- _ tb _ •■» Blago za železničarske kroje, pravi že-le/.nienrski lodcn in Dili 73'—, W—, boljše kvalitete m Din 110'—. Kompletne uniforme Din 580"—. 650'— in 730 UK.VtiO SCHWAB, Ljubljana. / / aj/e novega Koledar Sreda, 17. aprila. Varstvo sv. Jožefa, Rudolf, Štefan. Smrtonosen nož Sv. Miklavž pri Ormožu, 15. aprila. Danes zjutraj je med silnimi bolečinami izdihnil Pepček Zemljič, učenec prvega razreda ljudske Sole. Pred enim tednom se je igral z nožem. Po neprevidnosti si je prerezal polovico dlani in več važnih žil. Nož je bil rjav. Otrok je izgubil mnogo krvi in je omedlel. Proti večeru je začutil v prsih velike bolečine. Ker jc otrok tudi že prej večkrat bolehal, domači niso mislili na to, da je morda dobil zastrupljenje krvi. Revež je trpel ves teden neanosne muke. Lomil ga je tako močen krč, da ga je čisto zvil in mu jemal sapo. Ko je prišel zdravnik, je bilo že prepozno. Ta je dognal zastrupljenje krvi, pomagati pa mu ni mogel. Slabotni otrok je podlegel zastrupljenju in bo v sredo izročen hladni zemlji. Ker so razcapam (Z borze dela.) Ljubljana, 10. aprila. Pride človek in pove, da je delodajalec. Na borzi dela so takih vedno zelo veseli. »Rabini enajst krepkih delavcev za dan ali dva.« »Dobro, gospod; kam naj jih pošljemo in kdaj?« »Jutri ob osmih zjutraj naj me čakajo pred kavarno. Bom prišel sam ponje.« In je povedal, pred katero kavarno naj ga čakajo. Naslednji dan je bilo slabo vreme. Borza dela je kljub temu dala naslov delodajalca enajstim brezposelnim delavcem in jim označila mesto, kje naj čakajo gospodarja. Šli so in čakali pol ure, uro. Ker ni bilo nikogar ponje, so se napotili simi na dani jim naslov. »Morda ga ni bilo zato, ker je slabo vreme,< so domnevali nekateri. »Ja, po kaj ste pa prišli?«, jih je sprejel delodajalec. Sedaj imam že »arestante«. »Naročili ste nas, gospod. Tudi čakali smo vas ob določenem času pred kavarno.« >Sem se premislil in vzel ,arestante\ Pa drugič.« Mrmraje in nezadovoljni so delavci odšli nazaj na borzo dela in povedali, da jih je delodajalec potegnil. Čez dva dni je prišel mož zopet na borzo in hotel imeti sedem delavcev.. »Da ne ho, kakor zadnjič, gospod,< je pol opozarjal, pol prosil uradnik. »Le pošljite jih. če pravim. In kar tam naj me počakajo, kakor zadnjič!« Drugi dan je bilo ravno tako. Šli so, čakali in ker ni bilo nikogar ponje, so se napotili sami k delodajalcu. Pa je imel zopet »arestante«. Ko je prišel gospod tretjič na borzo in želel štirinajst delavcev, mu je uradnik pojasnil, da je borza dela resna ustanova, ne pa prostor, kamor bi hodili ljudje zbijat aprilske šale. »Zakaj mi pa pošljete same razcapance, ki se mi zde tako sumljivi?« »Se vam gotovo zde oni, ki ste jih najeli, zanesljivejši, ker so uniformirani.« Ali naj pošljemo brezposelne delavce med ,arestante\ da bodo deležni vašega zaupanja, gospod . .?« J^ove obha^iltie oodobe nudi čč. gg. katehetom PRODAJALNA K. T. D. (H. Ničman) v Ljubljani, in sicer nad 20 raznih vzorcev. Z lahkoto si izbere vsakdo po svojem okusu z besedilom in tudi brez njega. — Cene zelo nizke, po Din: 3.—, 3.50, 4.— in 5.—. »Dobil sem na log - zapleniti denar" V nedeljo dopoldne okoli devetih je stopil v trafiko Frančiške Palečelc na Ilici št. 14 v Zagrebu neki moški tridesetih let, v čedni, meščanski obleki. Klobuk je imel potisnjen nizko na oči. Počakal je, da so odšli vsi ljudje, ki so kupovali cigarete, iz trafike, se približal lastnici trafike in ji skrivnostno dejal: »Jaz sem od policije.« »' »Prosim, kaj želite?« »Pri nas je zaprt neki ponarejevalec denarja, ki je včeraj menjal v vaši trafiki ponarejene bankovce.« »Nisem opazila, da bi bil kak bankovec ponarejen.« »Dobil sem nalog, da zaplenim ves denar, ki ga imate, in ga odnesem na policijo. Tudi vi morate z menoj. Pregledati je treba vse bankovce in Ugotoviti, kateri so ponarejeni.« Nato je lastnica trafike izročila »detektivu« ves denar, ki ga je imela in sicer 4 bankovce po 1000 Din ter 22 po 100 Din. Zaklenila je trafiko in sledila neznancu. Ko sta se bližala Jelačičevemu trgu, je »gospod od policije« spregovoril: »Veste, ponarejevalec ima dekle, ki se piše Barica Smrček in stanuje v Frankopanski ulici št. 3. Tudi ponjo moram, da jo odpeljem na ]>oli-cijo. Gotovo je ludi ona zapletena v umazane posle svojega fanta.« Ko sla prišla v Frankopansko ulico in se ustavila pred hišo št. 3, je »detektiv« dejal: »Vam ni treba čakati. Lahko greste na policijo v Petrinjsko ulico in se zglasite v sobi št. 22. Bom kmalu z Barico za vami.« Lastnica trafike je ros šla in poiskala na policiji sobo št. 22. Tu pa razen nekoliko sumljivih žensk in nekega stražnika ni bilo nikogar notri. »Kaj bi radi?«, vpraša trafikantinjo stražnik. Povedala je, čemu je prišla. »Ali je res, da vas je semkaj poslal?«, jo zanimalo stražnika. »Seveda, čemu naj bi lagala?« »Ne, ne mislim tako. Toda to je zdravniška čakalnica. Pojdite v tretje nadstropje; tam je kriminal!« No, v »kriminalu« so trafikantinji povedali, da nimajo nobenega ponarejevalca zaprtega in da je nasedla prebrisanemu sleparju. Osebne vesti Duhovniške vesti. Umeščen je bil dne 16. aprila za župnika v Banji loki Rud. Kapš, dosedanji ekspozit na Zdihovem. — Podeljena je župnija Sela pri Kamniku Francu Sušniku, kaplanu v Moravčah. Ostale vesti •k Vsem naročnikom, ki še niso poravnali naročnine za mesec marec, bo uprava v nekaj dneh ustavila nadaljnje pošiljanje lista. Opozarjamo da, žal ne bomo mogli delati nikake izjeme. Prosimo, da to uvažujejo vsi prizadeti cenjeni naročniki. Položnice za obnovitev naročnine smo poslali prav vsem naročnikom. Za slučaj, da bi la ali oni naročnik položnice ne imel pri roki, naj jo takoj zahteva od uprave. V ta namen zadošča dopisnica, ■k Pri glavobolu; šumenju v ušesih, pomanjkljivem spanju, slabem razpoloženju, razdražljivosti, posezite takoj po staro preizkušeni »Franz-Josef«- grenčici. Poročila višjih zdravnikov v bolnicah za želodčne in črevesne bolezni naglašajo, da je »Franz-Josef«-voda posebno izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. Dobiva se v lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. k O pok. Ivanu Lesjaku, ki smo o njegovi tragični smrti pred dnevi poročali, smo od njegove rodbine izvedeli, da ni res mnogo pil. Tudi ni zahajal v brezverno družbo, pač pa je hodil v dobro družbo. To dokazuje tudi listek velikonočne spovedi, ki se je našel v njegovi denarnici. Spoved je opravil za vel. noč skupno z Znložnikovo družino. — Bil je cerkveno pokopan in zanj se bero s\. maše v Ptuju. Vse to dokazuje, da fant ni bil nekrščanski. Vreme 16. aprila ob 8 zjutraj: Ljubljana: ba rom. 756.1, toploin. min. 6 stopinj, litaks. 14. Mirno, oblačno. Dežja jo padlo 27 mm. — Maribor: barom. 755.8, toplom. min. 7. niaks. 10. Sever, oblačno. Dežja 29mm. — Zngrel>: barom. 754.9, topi. min. 7, muks. 15. Sever, oblačno. Dežja 29 mm. — Belgmd: barom. 752.7, topi. min. 9, maks. 17. Burja, oblačno. Dežja 10 nun. — Skopi jc: baroni. 754.1, topi. min. 10, maks. 20. Mirno, oblačno. Pršil je dež. — Split: barom. 754.5, topi. min. 11, maks. 18. Zahodnik, malo oblačno. Dež ja 8 mm. if Umetniška Matica. Vodstvo U. M. je sklenilo na svoji zadnji seji, da razširi žo letos svoj delovni program. Poleg dveh slik, ki jih je U. M. obljubila svojim članom za 1. 1929 in od katerih bo ena originalna, — bo izdala za svoje člane še eno knjigo. Knjiga bo monografija našega priznanega mojstra, kiparja Tine Kosa. Knjiga bo sijajno opremljena. Poleg teksta bo obsegovalo to delo dvajset celostranskih posnetkov njegovih najboljših del. Troje umetniških del velike in trajne vrednosti dobe člani Umetniške Matice za malenkostno letnino '24 Din! Ljubitelji naše lepe umetnosti: Priglasite se še danes za člana! Zadostuje, da naznanite svoj pristop po dopisnici, ki jo naslovite na naslov — Umetniška Matica v Ljubljani, Dunajska cesta 35. — Odbor. •k Kubična računira za rezan in tesan les, sestavil Mirko Logar. Poleg že naznanjene kubične računice za okrogel les je izšla pravkar tudi razpredelnica za rezan in tesan les, ki se odlikuje s leni, da pokaže rezultate v kubičnih metrih in kubičnih čevljih; izračunana je kubična vsebina za vsako število tramov. Ta izredno praktična kubična računica velja Din 30. Oba dela skupaj vezana, t. j, kubična računica za okrogel, rezan in tesan les pa veljata Din 45. Kdor hoče imeti vezan praktičen kubičen računar za vse potrebne mere in za vsako število hlodov in tramov, naj si torej nabavi to računico, ki jo je sestavil Mirko Logar. Za vsakega, ki les prodaja ali kupuje, je knjiga nujno potrebna; ima tudi zelo praktično žepno obliko. Knjigo je založila Jugoslovanska knjigama v Ljubljani. •jc Prijave za družbeni davek. Po členu 105 zakona o neposrednih davkih morajo davčni zavezanci, ki plačujejo davek na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov predložiti prijavo v 5 mesecih po preteku poslovnega leta. če se je pa vršil občni zbor pred 15. majem, je treba predložiti prijavo najkasneje v 15 dneh po občnem zboru, na katerem so bili končni računi ovlo-breui. Davčni zavezanci, ki bi iz posebno tehtnih razlogov ne mogli zadostiti tej zakonski dolžnosti, smejo po čl. 4 cit. zakona zaprositi fin. direkcijo, da jim rok podaljša. Take prošnje se morajo vložiti, dokler teče rok, sicer bi se. ne mogle uvnže-vati in bi se moral predpisati 15%ni kazenski davek. k Komisija za nakup plemenske živine za južne kraje nakupuje prihodnji četrtek, t. j. 18. t. m. dop. v Veliki Loki, v petek v Ribnici, v soboto v Dobrepoljah — plemenske bike in junice po običajnem redu. * RAZVOJ DOJENČKA zavisi od materne hrane. Mati sama dvigne svojo moč, pomnoži si mleko, izboljša njega kakovost in je obogati s vitamini, ako vedno rabi »Ovomaltine * PRI VSEH REVMATIČNIH BOLEZNIH išiasu, protinu, zobobolu, glavobolu, omotici rabile samo izdelek »Alga*:. V vseh lekarnah in drogerijah steklenica po 16 Din. ★ LEPOTIČNO GRMIČ JE, cipreso, borovce, smreke, nizke in visoke vrtnice, pela-gonije itd■ priporoča Anton Bajec, Ljubljana, vrtnarija na Triašlci cesti 34, trgovina Pod Trančo 2. Telefon 3222. ★ NAJVAŽNEJŠA, ČETUDI NE NAJNOVEJŠA VEST je, da se perilo namoči čez noč v raztopini ŽENSKE HVALE, nato pa se izpere s SCHICHTowim TERPENTINovim MILOm. — Varujte se ponaredb! Odločite sami pri prihodnjem popravilu čevljev! Ne usnjeno peto temveč samo ,PALMA' petol Razlogi: Prihranek In zdr»vje. To je razum In napredek. Ljubljana Nočna služba lekarn Nocoj imajo nočno službo: Bahovec na Marijinem trgu, Ustar na Sv. Petra cesti in Hočevar v Šiški. O Pogreti Goricami Milana Batistira bo v četrtek ob 13.30, ne danes, kakor smo včeraj »poročili. Klub primorskih Slovencev. 0 Vandalizem na pokopališču pri sv. Krištofu. Pokopališče je gotovo svet prostor za vsakega človeka, ki ima le še malo človeškega čuta v sebi. Zdi se pa, da so nekateri ljudje izgubili tudi ta čut. Na pokopališču sv. Krištofa se dogajajo stvari, ki bi se nikakor ne smele. Tako najdete lam pogosto celo pare, ki (»rahljajo pokopaliSce za kraj svojih sestankov, in to celo v mraku. Samomorilci imajo tu svojo zavetišče. Najhujše pa lam gospodarijo razni tatovi in zlikovci. Kar je količkaj vredno in se lahko speča v denar, izginja 1» vrsti. Krasni kipi križanega na grobovih ler drugi dragoreni okraski, so že skoraj vsi izginili, drugi so pa že zaznamovani, da bodo šli v kratkem po isti poti. Malokedaj pridete na pokopališče, da bi ne opazili kako se za cipresami skrivajo razni temni elementi, ki se očividno boje, da bi jih no videli. Veliko krasnih umetnih spomenikov so že pokvarili. Tako je tudi krasni mozaik v neki grobnici pokvarjen, in še več drugih krasnih reči. Tukaj bi bilo na mestu, da bi se merodajni faktorji zganili in kaj ukrenili glede tega. Zid se je začel ludi že podirati na več mestih. Tatovi porabljajo pokopališče ludi za svoje skrivališče in ogrožajo celo okolico. Tako so pred kralkim napadli v mraku pred cerkvijo neko gospo. Prejšnji teden so pn vlomili v kuhinjo duhovnika in okradli njegovi materi večjo vsoto denarja. Zato je cela okolica ogorčena in želi, da bi se takoj kaj ukrenilo glede tega, da se kaj takega ne bo Iu vršilo. Ali bi ne bilo bolje, da se prej pospravijo vso te dragocenosti, ki tam propadajo, in dale raje na vporabo revni cerkvi sv. Krištofa, za katero bi bile pravi okrasek? To bi bilo gotovo bolje, kakor pa jih pustiti, da gredo tam v nič. Pozivamo prizadete oblasti, da vse potrebno takoj ukrenejo, da se temu zlu naredi enkrat konec. — Opazovalci. 0 Nočni kativci miru. Prejeli smo: Zadnji čas se na Marijinem trgu od pol treh do štirih zjutraj pogostokrat ponavljajo razni izgredi, in sicer tako močno da se stanovalci na tem trgu tudi pri zaprtih oknih bude iz sladkega spanja. Najbrže so to kakšni vinjeni elementi, ki se ne morejo na lep način sporazumeti radi kake stvari in zato napravijo cel kravah Tako je bilo tudi 12. t. m. zjutraj ob pol štirih. Vladimir Perzynski: Dva svetova Ko se je Zawadski o mraku vrnil iz vojnega sodišča domov, je našel v predsobi, ki se je v teh popoldanskih urah nazivala čakalnica, par interesentov in razgovor z njimi mu je vzel čas do večera. Bil je tako nečloveško izmučen, da je komaj razumel, kaj so govorili do njega; in odgovarjajoč po desetkrat zaporedoma na ena in ista \iaivna in nepotrebna vprašanja je moral s silo volje krotiti razdraženost, ki se ga je lotevala. Ko je naposled odšel poslednji klient, je bilo še par minut po poldevetih. Za\vadski je šel v sosednjo sobo in se je oblečen vrgel na posteljo. Prav ta večer bi moral biti na plesu. Rodbina inženirja Stawinskega je prirejala ob priliki hčerkinega godu v svoji hiši domačo ma-škerado v ožjem krogu sorodnikov in najbližjih znancev. Načrt se je rodil še za božičnih praznikov, iniciator je bil celo Zawad-ski sam. Toda v tem trenutku se mu perspektiva celonočne zabave ni zdela vabljiva, posebno še, ker se je bilo treba preobleči v plesni kostum. Prejšnjo noč je šel spat ob štirih, jutri mora biti ob devetih že na nogah, a telesna utrujenost je presegala njegove moči. Razen tega je po nekaj dneh mraza nastopilo rilno kopnenje. Od rana je padal dež, pomešan z mokrim snegom, ki se je topil v zraku. Ta vlažni, neodločni hlad je bil neznosnejši od največjega mraza in Zawadski se je na kratki poti iz sodišča do doma tako premrazil, da je še sedaj čutil lahno mrzlico. »Zdi sc mi, da se me prijema influenca, je pomislil, stiskajoč se v postelji. Obljubil je priti na zabavo k inženirjevim nekoliko prej, takoj po desetih. Torej bi moral, če naj ne mudi, takoj začeti z umivanjem in napravljanjem. Toda ni imel moči. Obšla ga je tolikšna utrujenost, da je ležal brez-močno z zaprtimi očmi, ne da bi se mogel premakniti. V sobo se je prikradel strežnik, osem-najstletni fant, s tipičnim izrazom varšavskega pobalina. »Ali spite?« je vprašal polglasno. Zawadski ni ničesar odgovoril. Lakaj je brez ceremonij stopil k postelji. »Ura bo že deset/: je dodal glasneje. »Kaj se dereš? Ali gori? Ali kaj...? Čez pol ure me zbudi... In da mi ne laziš tod okrog,« je razdraženo zakričal in se obrnil z obrazom k steni. Resnično je imel namen zaspati za trenutek, češ, da ga to najbolj umiri. Sam je čutil, da je tega nezaslišano slabega duševnega stanja, v katerem se je nahajal, kriva enostavno telesna utrujenost. Naenkrat se mu je pripetilo, da več noči zaporedoma ni zadosti spal, a je z živci nadomeščal izčrpane moči. Zdaj pa so mu prav živci odpovedali. Ta zadeva na sodišču ga je tako dražila... Branil je danes mladega zločinca, katerega je vojno sodišče obsodilo na smrtno kazen. Zavvadski je kaj takega pričakoval že naprej, toda kljub temu je tudi sedaj, kakor vedno, ko je predsednik sodišča, visoki, koščeni general prečital z uradnim, hladnim glasom formulo obsodbe »na smrtno kazen na vešalih«, začutil naglo, da mu je vsa kri udarila v možgane, tako da je zaprl oči in nehote sklonil glavo kakor pod udarcem. In v istem hipu se je zbudilo v njem nepojmljivo, toplo srčno sočutje s tem mladim zločincem. Zdelo se mu je za trenutek, da mu bodo obesili rodnega brata. Takoj nato je seveda videl v tem pretirano sentimentalnost, kajti če kdo, ta nepridiprav ni zaslužil nikakega sočutja. Kljub temu se mu je njegov topi, brezizrazni obraz, poraščen z redkimi svetlimi kocinami, venomer pojavljal pred očmi in tega privida se ni mogel otresti. In sedaj, ko je ležal v temi in si zaman prizadeval, da bi zaspal vsaj za trenutek, se mu je venomer prikazovala pred očmi posvetovalnica vojnega sodišča, oficirska plesna dvorana, iz katere so zjutraj, ko je prispel na razpravo, vojaki pometali še zadnje barvaste »confetti«, ostanke zabave, ki se je zavlekla pozno v noč. »Sedaj bo tu plesal rabelj z vrvjo,« mu je prišlo na misel ob tem spominu. In kakor senca te misli, mu je objelo dušo težko občutje bedastih, grotesknih kontrastov, iz katerih je sestojala vsa okolica. To je bil očitno vpliv »literature«, vendar se ga ni mogel otresti. Hoteč premagati živčno izčrpanost, si je prizadeval misliti naglas, a tudi to se mu ni posrečilo. Stavki, ki jih je v mislih logično gradil, so se sproti podirali in sredi besed so se pojavljali nejasni občutki in podobe, polne obupa. , V sobo je znova vstopil strežnik. »Prosim, pol ure je že minulo.« »Dobro. Prinesi mi vodo za umivanje.« Naglo je skočil s postelje in z mrzlično naglico se je pričel napravljati, potem ko se je umil z mrzlo vodo po vsem telesu. To ga jo takoj poživilo in osvežilo. Začutil je glad. A zgubiti ni smel niti trenutka več. In ta naglica mu je povrnila dobro voljo. Kaj bi, je mislil, obleči se in iti na ples, to je še edino, kar ima zmisel. Če bi hotel za vsakim obešencem delati pokoro, bi se moral sam obesiti najprej. To, da se je spet počutil svežega in spočitega, mu jc napravljalo zadovoljstvo. »Živci so se spet sprostili in zdaj je dobro,«' je zamrmral polglasno in približal luč k ogledalu, da bi se bolje videl. »Valek, koliko je ura?« »Ze pet minut po desetih« jo odgovoril strežnik iz druge sobe. »Daj mi kostum. V petih minutah moram oditi.«. »Budil sem vas.. »Dobro, dobro ... Hiti zdaj.« Zawadski se je namenil iti na ples v francoskem kostumu iz časa direktorija. Ta kroj mu je zelo pristojal in ko se je čez hip, ko je bil že popolnoma oblečen, ogledal v ogledalu od nog do glave, je v trenutku pozabil na vse, kar mu je vznemirjalo dušo. Zdaj se je hotel le še zabavati brez skrbi in ugajati lepi inženirjevi hčerki. Vsi so ga že imeli za zaročenca gospodične Stawinske. On sam si še ni bil na jasnem. Toda, kadar je bil pri njej, se mu je v duši pretakalo nekako nejasno čuvstvo, razkošnosl kot vonj cvetov. »Daj mi plašč,« se jc obrnil k lakaju. Naenkrat je zazvonilo v predsobi. Kratko ii! zamolklo. Nekdo je zelo nesigurno zazvonil pri vratih. »Koga nosi vrag ob tem času,« je zaklel Zavvadski. »Reci, da me ni doma.« Lakaj je odšel in zaprl vrata za seboj. Minul je precej dolg trenutek. Advokat se je pričel vznemirjati. Nazadnje se je Valek spet prikazal med vrati. »Ona ženska,« je rekel zamolklo. »Katera ženska?< »No, tista, ki ste ji danes zagovarjali sina... Rekel sem, da vas ni doma/ je dodal, »loda ona stoji na stopnicah in moleduje. Iti boste morali skozi kuhinjo.« Zavvadski je začudeno pogledal na lakaja, kakor da ne razume popolnoma njegovih besed. »Kako — ona?« se jc oglasil čez hip z izpremenjeniin, brezbarvnim glasom. »Iti boste morali skozi kuhinjo.« Zavvadski ni ničesar odgovoril. Usedel se je na posteljo in zakril obraz z dlanmi. In v tišini, ki je zavladala v sobi, je bilo nekaj tako neizrekljivo strašnega, da je celo Valkn prevzel praznoveren strah. Bilo jih je pet na troioarju ob pričetku Prešernove ulice. Trije so bili skupaj in dva zase. Med temi tremi sta bila dva v sivkastih plaščih, ki sta se med seboj prepirala, ali bosta šla naprej skupaj ali ne. Eden je bil namreč za to, drugi pa proti, češ da z njim noče hoditi. V medsebojnem prerivanju sein-tertja je enemu pad'a čepica na tlak. Tretji v črnem plašču ju je pa miril. Upam, da ju je umiril in spravil, ker kmalu nato so vsi utihnili in odšli Ampak prijetno to ni, zato se oglašam, da opozorim na kahvce nočnega miru. — Eden za vse 0 črna vožn ja z avtomobilom. Med nekaterimi ljubljanskimi šoferji — ne vsemi, Bor ne daj — je že od časov prvih avtomobilov navada, da si ponoči radi »izposodijo« iz garaže tuj avtomobil ter se ijjito vozarijo z njim ter ga nato zopet pripeljejo v garažo, lastnik pa seveda za to le malokdaj zve. Navadno le tedaj, kadar se tak avtomobil pokvari in ga voznik pusti obležati v kakem jarku. Umevno je zato, da vsi lastniki avtomobilov zelo gledajo nn prstn v hrbet. Težko ranjenega je tukajšnji rešilni oddelek prepeljal v bolnico. □ K nesreči na ptujski cesti smo še izvedeli, d i so dotičnega avtomobilista iztaknili. Okrajni nadzornik Goršie je na mestu nesreče našel nekaj poškodovanih delov avtomobila ter na podlagi dragocene najdbe iztaknil omenjeni uvto-mcbil št. 16—283 znamke »Citroen« v neki popravi jalnici avtomobilov v Pobrežju. □ Vlor.uli so neznani storilci v gostilno Petra Šmidhoferja v Rušah. Z drogom so prebili omrežje na kuhinjskem okuu ter odnesli raznih predmetov v vrednosti približno 500 Din. Za storilci se vrše poizvedbe. Dopisi Moste pri Ljubljani Stanovalci na Kodeljevein se obračamo z vl judno prošnjo na upravo občinske .elektrarne v Mostah, da nam pomore s cestno razsvetljavo. Nepriietno je hoditi v temi po nasipih in kamenju, skakati po lužah ter gaziti bluto. Trbovlje Umrli so: Matko Marija, posestnica; Span Franc, rudar; Holešek Pongrac, rud. vpokoje-nec; Umek Alojzij, rudar; Trolia Ivana, delavka; Knez Franc, rud. vpokojenec; Kelner Avg., zasebnik; Slokan Matija, uradnik; Platinžek Marija, vdova; Zagorišek Terezija, zusebiiica; Piiečnik Alojzija, rud. delavka; Brinovec Frančiška, služkinja; Renko lvau, rudar; Sotlar Ant., rudar; škofeu Francu, vdova po ključavničarju; Dimnik Martin, rudar; Žibret Franc, vpok, rudar; Močivnik Frančiška, žena strojnika; Pcrti-nač Ana, hči rudarja. Papež Pij XI. iu Vatikan. Ta krasni lilni se bo predvajul v nedeljo 28. aprilu ob pol 4 popoldne v Društvenem domu. Osebna vest. Za rudniškega poduradniku je napredoval g. J. Pungerčar, tačasni preddelavec na Separaciji. Dom in vrt. Nekaj zemljišč za stavbo stanovanjskih hišic je še oddati. Vpisovanje v zadrugo Dom in vrt se lahko izvrši dnevno v Društvenem domu. Cerkveni koncert. Poleg izbranih godbenikov pri cerkvenem koncertu bo sodeloval tudi moški pevski zbor in mladinski pevski zbor g. Radnnoviča. Dan koncerta objavimo. V ponedeljek se prično spopoln jevati orgle z novimi pLščalmi. Naknadno vplačevanje prispevkov v bra-tovsko skladnico. Po II letih je glavni upravni odbor v Ljubljani sklenil, da morajo tisti, ki so služili vojake v svetovni vojni, plačati naknadno prispevke v bratovsko skladnico, in sicer l : I. to je 1 Dinar za t krono. Znesek mora biti plačan najkasneje v 24 mesecih in se odteguje sporazumno z obratovodstvom v obrokih. Zanimivo pri tem je to. da je bilo po vo jni razglašeno vsem, ki so bili v vojni, da so jim priznana vojna leta v službena leta. Plačilu ni nikdo zahteval. Sedaj po II letih pa pride pozivna plačilo. Več takih je bilo tudi že vpokojenih iu je tu stvar spornu. Vsekakor nepri jetno Brez dvoma je to v zvezi s sanacijo bratovskih skladnic. Ptuj Licencovnnje in premovnnje plemenskih bikov za vse občine ptu jskega okraja se vrši dne 2. maja na sejmišču v Ptuju. Prignati je vse bike od 15 mesecev starosti, če imajo licenco ali ne, zlasti pa se morajo prignati oni biki, ki so dobili oblastno ali okra jno nakupno subvencijo, in tisti, kuterim je bila lansko leto priznana oblastna ali okrajna premi ja, ker se bodo letos izplačale lnnsko leto priznane premije. — Opozarjamo bikorejce na razglusc. ki so nabiti p-.- občinah. Mlade merjasce od 3 do 5 mesecev namerava razdeliti po znižanih cenah oblastni odbor. Na ptujski okraj se razdeli deset merjascev in naj se prošnjiki, ki želijo imeti merjasca, obrnejo na okrajni zastop Ptuj. kjer izvejo natančnejše pogoje. Čas za prijavo je do 3. maja. Drnžbn dobnve in voženj gramoza za vse okrajne in oblastne ceste v ptujskem okraju se viši 24. aprila s pričetkom ob 9 na okra jnem za-stopu v Ptuju, k jer se lahko \ pogledajo tudi dražbeni pogoji. Licitacija je listmena, lahko |ia vloži ponudnik tudi pismeno ponudbo pred začetkom ustne dražbe. Vsak dražitelj mora položiti 10 odstotkov kavcije. Oblastna hranilnica v Mariboru jc začela j poslovati za vse občine v mariborski oblasti. Občine naj denar nalagajo v tej hranilnici, kjer lahko dobijo tudi posojila po ugodni obrestni pišemo. V nedeljo je vodil v Saragosi na Španskem tekmo med Španijo in Francijo. — Francoska nogometna zveza je sklenila, da ne bo več prirejala prvenstvenih tekem, temveč samo tekme za pokal; za prvenstvene tekme je na Francoskem le malo zanimanja in smatra javnost pokalnega zmagovalca tudi za prvaka. — Par drugih podatkov: Vse polno angleških klubov gre poleti gostovat v skandinavske dežele: Ferenczvaros bn šol v Južno Ameriko iu bo igral v Braziliji, v Uruguayu in v Argentini; llertha (berlinska) je premagala Tennis Borussio pred 40.000 gledavci 1:0; vse tri goale na Dunaju so zabili Avstrijci proti vetru; Sheffield ima 49 točk, na mesto Sunderlanda je stopil Leicester s 45 točkami; Glasgovv Rangers 60 točk, Celtic 47, Kilmarnock kljub zadnji zmagi samo 35; dunajska Austria bo obiskala Bolgarijo, Turčijo, Švedsko, Baltske države in Poljsko; uru-guayski Ramblerji so igrali v Mtlnchenu proti FV GO 2:2; Španija : Francija v Saragosi 3 : 0; Škotska : Anglija 1 : 0. Borotra se je vrnil v Evropo. V Ameriki je Ilunter premagal Tildena; ta še ni treniran. Willsova Helena bo najbrž sprejela na angleškem dvoru, čast, ki je ludi Suzana ni bila deležna; častno zanjo je tudi to, da so jej izstavili prvi potni list pod llooverjevo vlado, torej št 1. Na to tam v Ameriki veliko dajo. — Gospa Reznicek je premagala Rj-anovo. Ne v Ameriki, pač pa v Evropi hočejo prirediti veliki boksni boj med Paolinom in Schmelingom 27. junija; a financirana bo borba z ameriškim kapitalom. Poratha je premagal Risko po točkah; sedaj se bo Porath boril s Christnerjem. »Zgledi vlečejo«, in gre v Ameriko ludi Rudi Wagener. 0 Kelly je imel zopet smolo, in ga je premagal Mays v 10 rundali po točkah. Po točkah je premagal tudi Miiller Danielsa. Obeta se zanimiva tekma med atletoma Rigou-lot in Gorner v Leipzigu. Rigoulot je že privolil. O Gornerjii dolgo časa nismo nič slišali; sedaj so ga spet »odkrili«, v Južni Afriki. V Dortmundu so se vršile amaterske roko-borbne tekme za prvenstvo Evrope; v teži ban ta ni je zmagal Norvežan Alarlinsen, pero Šved Uern-stroni, 'ahka teža Nemec Sperling, srednja teža Oger Tunvoghy, polfežka Finec Pellinen, težka Nemec Ge-hring. Točke: Švedska 0, Nemčija 8, Finska 5, Ogrska, Norveškj, Danska in Čehoslovaška po tri, Italija 1. Italijanski kolesar Binda je prišel v dirki »okoli Piemonta« šele kot drugi na cilj, 4 min. in 21 sek. za Negrinijeiu, ki je porabil za 287 km dolgo pot 8:57:20 (mrzel, močan veter, slabe ceste) »Okoli Kolna«, 203 km, Schmitz v 10:15:40. »Okoli Flan-drije«, 230 km, Denvaes 7:05:50 (Ronssc je imel pri zadnjem kilometru defekt pnevmatike, sicer bi bil prvi). Girardengo zmaguje v Afriki V Afriki se je izvojevalo »veliko darilo Alge-rije«, 286 km z avtomobilom; Joly na Bugattiju je porabil 2:55:37, na uro 97.8 km. Angleški bidroplani, ki jih bodo porabili v tekmi za Schneiderjev pokal, dosegajo menda hitrosl 580 km. Na vodi smo. Kojac je plaval 150 y na hrbtu v 1:30.8, Taris 100 m prosto v 1:01.8, 200 prosto v 2:17.6, — Fina bo izdajala odslej naprej rekordne sezname dvakrat na lelo. — Zelo so ga svariii, 71-lefnega inženerja Touziniskyja, naj se ne udeleži plavalne tekme čez Vltavo; šel je in ga je zadela kap. Že sedmič je zmagal v tej tekmi Bicak. letos • 2:13.1. Kakor Masaryk je tudi Baldvvin velik prijatelj 1 športa; pred par dnevi jc pri neki nogometni tekmi prvi pognal žogo v tek. Ceiie & Danes popoldne vprizori v tukajšnjem mestnem gledališču mariborsko gledališče otroško igro »junko in Metka«. Zvečer pu gostujejo Mariborčani s Shakespearovo dramo »Romeo in Julija«, pri kateri nastopi ves ansambl mariborskega gledališča. Naslovni vlogi sta v rokah Ra-kuše in Kraljeve. Zanimivo bo uživati zlasti visoko igro Kraljeve, ki je Celjane s svojim poslednjim nastopom v Niccodemijevi »Učiteljici« naravnost očarala. Ss Dva popravka. V včerajšnjem poročilu pod »Celje« se ima ime ženina pod naslovom »Poroku celjskega rojaka« pravilno glasiti Stan-k > Pečnik in ne Petrič. kakor si ga je dovolil tiskarski škrat preimenovati. — Tudi nas informirajo, da nakup hišo »Zlatarke« še ni izvršen, u vrše se pogajanju. meri. Hrastnik V nedeljo popoldne se je vršil oled plazovja pri Dolinšku po gerentu okrajnega zastopa g. dr Godniču, cestnem mojstru g. Gogolu ter inženirju, odposlancu oblastne; samouprave. V ponedeljek se jc začelo z delom. Nekdo poskuša pridobiti oblast za to, da se poleg plaza stoječa skala razstreli. Vendar bo dovolj, da se le pla-zovje odstrani. Tudi promet je ustavljen in so postavljene straže. V resnici pa se po tem ne-I varnem kraju v večji meri promet vrši dalje, medtem ko del prebivalstva uporablja pot čez tako zvani »dacerjev hrib«. Ormož Nagla smrt. V ponedeljek je bila pokopana mlada žena in mati Kata Markovič s Huma. Pre-i tekli četrtek je legla, v soboto pu je bila že mrtva. Zapustila je bolehavega moža in štiriletno hčerko. Dobro zdravilo. V zaporu si hladi junaštvo več znanih pretepačev iz okolice. Za fante, ki niso dovzetni za nobeno dobro besedo, marveč mislijo, da morajo vsako nedeljo in praznik s pestmi in noži kazati svoje junaštvo, je to najboljše zdravilo. vseh vrst — zajamčeno najboljše kakovosti priporoča ANTON FAZARINC. CELJE »Takle se ji vendar ne morem pokazati,« je rekel Zawadski šepetajoč in s takim glasom, kakor da prosi lakaja odpuščanja kake krivde. »Zato pa pojdite skozi kuhinjo — po zadnjih stopnicah.« Uiti, umakniti se po teb stopnicah pred materjo, a njenega sina, ki ga je branil, bodo čez parkrat deset ur obesili... Možnost tega se mn je zdela tako nečloveška iu strašna, da ga je že sama misel pretresla. >■* :• Mogoče ona še ničesar ne ve,« je zaše-petal, z mrtvim pogledom zroč na Valka. »A česa ...?« Lakaj ni dokončal vprašanja. NRekel sem ji, naj pride jutri,« je zarnr-mral čez hip. »Rekel sem ji,« je ponovil zategnjeno Za-\vadski. Pred očmi mu je plavala podoba te starke, ki se vleče kje po dežju na konec me-sla, v delavsko predmestje, ker jo gospod mecen ni hotel sprejeti, zato ne, ker se je bil napravil v bedasti, uovi kostum, da bi šel na maškerado in se tam zabaval, ker je bil zaljubljen. Hitro se zravnal. ^Pripelji jo v sobo... Ako je že odšla, teci do vrat... A liieni daj plašč in čepico... in privij nekoliko luč v pisarni.« Lakaj je odšel in se takoj vrnil. »Je; stala je pred vrati.« Zavvadski je oblekel plašč, zavihal ovratnik in pomaknil čepico na čelo; ni bilo videti, da je v maškeradni obleki. Pomiril se je mehanično in odšel v pisarno. V kotu pri vratih je stala majhna, sključena ženska. Izpod rute, potegnjene čez glavo, skoro ni bilo videti njenega obraza. Ko je vstopil Zawadski, se mu je nizko priklonila in udarila v kratek, odtrgan jok. Ta jok ga je zmešal. "Rekel sem vam... že ondan, je rekel s tihim, nesigurnim glasom. Ženska je še parkrat zahlipala od solz. Nato si je z roko obrisala oči in rekla že mirnejše: »Hotela sem spoštovanega gospoda mecena prosili le še za eno... Imel je take čevlje, čisto nove, kupil jih je prav dan pred tem, ko so ga odvedli... Ce bi jih kako mogla dobili od žandarjev ... saj njemu, ubožč-ku, tamkaj v grobu ne bodo več potrebni. Spori S. K. Jadran. V slučaju primernega vremena, danes odnosno jutri od 17 dalje trening na last. igrišču. Udeleže naj se. ga brezpogojno vsi igralci I. moštva in sledeči: Čemažar, Antosijevič, Kocjan Januš II, Šaus, Kosmač — Načelnik. Športni dogodki Ja, če bi bili zmagali! Ker pa niso, slikajo Avstrijce za nehva'ežne berače, dajejo nogometni tekmi politično ozadje, govorijo o barbarih itd. Šport, ki je prevzel po vojski službo sprave med narodi, naj bi poslal po zaslugi nekaterih kričačev in nezadovoljnežev povod sovraštva! Neki list piše: »Nečesa Italijani ne razumejo: častno zgubiti!!« In kako so prej govorili! Neki njih voditelj je navedel celo ime tistega igravca, ki bo zabil tri goale! In I vendar so bili v igri sami ravno Italijani prav po-■ sebno surovi. M. Reich piše v »Voss. Ztg.«: »Nik-j dar doslej še nisem videl igre, v kateri bi se bile očitne in prikrite surovosti tako kopičile. Kadarkoli se je Prince Cox proč obrnil, je ta ali oni Italijan ' dal prvemu bližnjemu nasprotniku brco. Prince Cox je opazil take dogodke večkrat šele po hruščečih fuj-klicih gledavcev«. Ta Prince Cox jc Anglež in je vodil borbo med Italijo in Avstrijo, o kateri tukaj in tekočino za odstranitev isiegn nn dkg samo v drogeriji A. Kane sinom, Ljubljana, Židovska nI. 1 Ljubljansko gledališče DRAMA: Začetek ob 20 urt. Sreda, 17. aprila: PRAVKAR IZŠLO. Red B. Četrtek, 18. aprila: Zaprto Petek, 19. aprila: DANTONOVA SMRT. Red C. Opera: Začetek ob pol 20. uri. Sreda, 17. aprila: GROF LUKScMBURŠKI. Gostuje g. lličič. Red A. Četrtek, 18. aprila: ČAROBNA PIŠCAL. Red D. Petek, 19. aprila: Zaprto. Francoski institut bo priredil, kakor se nam javlja, v nedeljo 21. aprila ob 10.30 v dramskem gledališču literarno-muzikalno matinejo. — Brezplačne vstopnice se bodo oddajale od čelrtka naprej v čitalnici Francoskega instituta v Narodnem domu in na univerzi. Člani instituta ter njih rodbine bodo prejeli tam rezervirane prostore. — Poročamo že danes, da bo obsegal spored poleg muzikalnih in pevskih točk, katere bodo izvajali prijatelji Francoskega instituta v Ljubljani, dve komediji: ROSALIE Max Maureva in PAR UN JOUR DE PLUIE Louis Foresta. Obe igri bodo igrali diletanli Francoskega krožka v Mariboru: gne. Poljanec, Pallavicini, Murgel in Kimovec ter gg. II. Fiirrer, GoršiS, Prezelj in Gustin. — Omenjamo nadalje, da bo I o menda prvikrat, da se bo igralo v francoskem jeziku na odru Narodnega gledališča, odkar obstoja kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev; pomemben dan za ljubitelje umetnosti, pomemben tudi za razvoj francosko-jugoslovanskega prijateljstva. Mariborsko gledališče Sreda, 17. aprila: Zaprto. Četrtek, 18. aprila ob 20. uri. »GROF LUKSEM- BURŠKI«. Ab. C. Kuponi. Pelek, 19. aprila ob 15. uri: JANKO IN METKA. Šolska predstava. CELJSKO GLEDALIŠČE. Sreda, 17. aprila ob 16; JANKO IN METKA. Otroška predstava. — Ob 20: ROMEO IN JULIJA. Gostovanje Mariborčanov Cerkveni vestnih Križanska knngrcgaciju za može in mladeniče ima danes zvečer ob 8 sestanek v družbeni dvorani. Prireditve in društvene vesti V Šontpetcrskein prosvetnem društvu bo v četrtek zvečer ob osmih nadaljeval g. dr. France Debevec filmsko predavanje o bolezni, ki najbolj mori človeški rod. — S filmom o športu, ki je koristen za ohranitev zdravja nas bo tudi navdušil. Zato pa člani in prijatelji društva le pridite v obilnem številu k temu predavanju. Redni občni zbor »Bolniške blagajne mestnih nameščencev« se vrši v petek 10. aprila 1929 ob 6 popoldne v dvorani mestnega magistrata. V slučaju nesklepčnosti (če ni ena četrtina članov navzočih) se vrši občni zbor pol ure pozneje. Ljudski oder v Ljubljani opozarja članstvo na današnji sestanek, kf »e vrši oh pni K zvečer v društvenih prostorih. Udeležba obvezna za vse. — Tajnik. Socialna vprašanja Šola išče novih poli Izmed vseh javnih ustanov je šola, ki najgloblje posega v usodo ljudskih slojev. V njej se vzgajajo novi rodovi, v njej se opremljajo ljudski sinovi in hčere za življenje, za boj za obstanek. Jasno je, da se mora šola izpremi-njati z razmerami, da mora imeti vsaka doba svojo šolo. Tako se tudi sedanja prehodna doba bori za svojo šolo in vprašanje šolskih preosnov je v vseh državah na dnevnem redu. V češkoslovaškem prosvetnem ministrstvu se je pravkar izvršila obsežna tostvarna anketa, ki so se je udeležili najodličnejši strokovnjaki. Dasi na tej anketi vprašanje verskega odnos-no nravstvenega pouka ni bilo na dnevnem redu — o tem bo razpravljala posebna anketa — so katoliški strokovnjaki, imenoma pre-lat in poslanec dr. V. F e u e r f e i 1, označili katoliško stališče in naglasili, da šola ne more iti mimo svetovnega prepričanja. Vseučiliški profesor dr. Jože! J a t s c h je utemeljil zahtevo katoličanov, da morajo poleg realnih še dalje ostati tudi humanistične gimnazije z latinščino in grščino. Prosvet. minister dr. Š t e-f a n e k je v svojem sklepnem govoru povzel potek ankete in podal njen uspeh naslednje1 Večina govornikov se je izrekla proti enotni diferencirani šoli, vendar ostane taka šola ideal za bodočnost. Za preosnovo ljudske šole v nižjo, srednjo in višjo srednjo šolo manjka zaenkrat potrebnih predštudij. Namesto tega se izpopolnijo okrajne meščanske šole in uvede na njih neobvezen 4. razred. Za podaljšanje obvezne šolske dobe manjkajo gmotna sredstva in ne dopuščajo tega niti gospodarske razmere po posameznih pokrajinah. Za prestop z meščanske na srednjo šolo se more uvesti sprejemni izpit iz tujih jezikov. Za prestop z meščanskih šol na realke se namerava uvesti poseben prehodni razred, po do-vršitvi katerega vstopi učenec v 5. razred na realki. Glede latinščine na srednjih šolah je zaenkrat najbolje, da ostane poleg realne gimnazije tudi humanistična. Zahteva, da naj bi si učenci na višjih razredih srednje šole svobodno volili učne predmete, je iz finančnih in upravnih razlogov pa ludi iz razlogov enotne srednješolske izobrazbe komaj izvedljiva — Koedukacija — skupno šolanje fantov in deklet na srednjih šolah je zgolj zasilna uredba, ki naj ostane le tam, kjer ni mogoče zgraditi posebnega zavoda za žensko mladino. Šola ne more hoteti vzgajati moža-kinj in niti učenih žena odtujevati materinski nalogi. — Strokovnemu šolstvu se bo posvetila posebna pažnja. — Zrelostni izpiti ostanejo, vendar se temeljito preosnujejo. — Petje in glasba naj se poglobita in uvedeta na srednjih šolah kot obvezen predmet. Slednjič je minister izjavil, da je mladina na vseh šolah preobložena in da bo neobhodno potrebno učno snov povsodi zmanjšati najmanj za eno tretjino. * Da otroci ne bodo breme. Nemški socialni pedagog dr. Bernhard O 11 e v daljšem članku osvetljuje pota, po katerih naj bi javnost podprla družine s številnimi otroci. Predvsem bi bilo treba takim družinam zagotoviti primerna stanovanja s trajnim zaščitnim zakonom. Dovoliti bi se jim morale olajšave pri uporabi prometnih sredstev, posebno za obiskovanje šole. Šola sama bi morala vse svoje prireditve urediti tako, da bi zmogli stroške, ne da bi sc preko mere obremenili, tudi ne-premožni starši. Davčna politika mora skrbeti za čim večje olajšave davkoplačevalcem z mnogoglavo družino. Pri plačah in mezdah naj ostanejo dokladc za otroke trajna uredba. Misel, da naj bi se javno socialno zavarovanje obremenilo s prispevki za vzgojo otrok v mnogoglavih družinah, dr. Otte odklanja, ker bi to že itak težke socialne dajatve še zvišalo in povečalo nasprotje proti socialnemu zavarovanju. Lepota tudi za proletarca. Neka dunajska korespondenca poroča, da se na Dunaju v najkrajšem času osnuje zasebna klinika za kosmetiko, ki jo bo vodil prvovrsten strokov njak. Ambulatorij bo posloval v sredini mesta, sanatorij, ki se mu pridruži zasebna bolnica, pa se bo nahajal v mestni okolici. Za osebe brez premoženja bo oskrbovanje brezplačno tako na amf llanci kakor v bolnici. — Kosmetika, ki je bila doslej predpravica premožnih krogov, postane s tem dosegljiva tudi za ljudske sloje. Seveda tu ne gre za plehko, varljivo lepotičenje z mazili in tinkturami, marveč za resnično odstranitev vsega, kar človeka, posebno v obrazu kazi. Sem spadajo bradavice, pege in podobna izpačenja, ki so jako neprijetni spremljevalci v življenju in povzročajo mnogokrat zelo grenka razočaranja. V zadnjih desetletjih je zdravniška veda posebno na tem pozorišču tako napredovala, da more večino takih telesnih napak popolnoma odstraniti ali pa vsaj znatno omiliti. Toda doslej so se mogli te blagodati poslužiti le premožni sloji; sedaj pa polagoma prodira načelo, da je izpačena zunanjost resnična socialna nadloga, ki jo je treba lečiti z javnimi sredstvi. Vsak ima pravico in celo dolžnost, da odstrani iz svoje zunanjosti vse, kar žali čut za lepoto. V tem zinislti pozdravlja kliniko za kosmetiko tudi dunajska »Reichspost«. Pri slabokrvnost? po prestani težki bolezni uživajte samo CHINO- FERR1N. — Dobi se v vsaki lekarni. NOGOMET V RADIU. Angleški narod je sporlni narod, o tem ni dvoma, ujemu je šport vsakdanja potreba in nikjer na svetu ni tolikanj zanimanja za razne tekme, kot baš med Angleži. Šestdeset, do stotisoč gledalcev pri tenisu, ali nogometu, to ni pri ujih nič izvan-rednega. Največja nogometna tekma Cup Filial se vrši vsako leto meseca aprila, za katero vlada velikansko zanimanje. B. B. C. (britanska radio družba) dobro pozna želje svojih naročnikov sirom Anglije in vseh onih, ki niso tako srečni, da bi mogli 'osebno prisostvovati tej največji športni borbi. Zato postavi na igrišču posebno kabino, vanjo pa izvedenega nogonielnika, ki potoni mikrofona pripoveduje milijonom poslušavcev razvoj tekme. Radiofonist pripoveduje o taki tekmi tole: »Moja naloga je, da sledim z vso natančnostjo jioteku igre in vse, kar se godi na igrišču, nevidnim milijonom kolikor mogoče točno tolmačim. Ob taki priliki se mi zdi, da je vsa razburjenost tekmoval-; cev in gledavcev osredotočena v moji majhni kabini. kar vpliva name v tolikšni meri, da tudi moji živci , postanejo napeti do skrajnosti. Sledim žogi, tu jo izpodniaknem nasprotniku, tam odbijem z glavo, napravim gol, skratka, sučeni se med dvaindvajsetimi možmi ter pomagam, kjer najbolj potreba. ; Ves čas pa govorim v mikrofon iu tolmačim kolikor pač morem; kajti so trenutki, ko se slike na igrišču menjajo s tako bliskovito naglico, da je človeško nemogoče vse povedati. Zelo se veselim polčasa, da se nekoliko oddahnem ter iztisnem par kapljic limoninega soka v moja izsušena usta, baš kakor onih 22 tekmovalcev tam doli ixxl menoj. Zopet se oglasi piščalka in borba se prične znova. Del g'edatcev ploska, drugi del mrmra in zabavlja, to se menja vsak hip. Končno se vendar oglasi piščalka z zategnjenini glasom ter naznani konec tekme in tedaj se z menoj vred oddahnejo vsi oni milijoni, ki so pri aparatih sledili (ckmi. Dodati nimam ničesar, ker sem ves čas tekme sproti vsako kretnjo moštva razlagal, tako da so vsi poznavalci nogometnega športa vsak trenutek vedeli, kakšen je položaj in v kakšnem štadiju se nahaja borba za največji in najčastnejši pokal Cup Final.« Tudi pri itas šport in zanimanje zanj raste v vedno večjo razsežnost, saj ne bo' dolgo, ko bo sleherna vas imela svoj nogometni klub vsak večji trg ga že ima, nekateri celo po več. Vsi ti se bodo gotovo zanimali ne samo za rezultat kake večje nogometne prireditve, temveč tudi za njen potek sam. Čim bo med navzočniki dovolj zanimanja za take tekme, bo oddajna postaja brez dvoma ustregla s sličnitni prenosi, kot jih večji narodi že davno imajo. Programa Kadio-Ljubljana t Sreda, 17. aprila: Opoldanski program odpade. 17 Koncert Radio-orkestra. — 18.30 Pravljična ura, Radio-tetka. — 19 Srbohrvaščina, prof Mazovcc. 19.30 Zgodovina Slovencev, nrof. Kranjec — 20 Ruski večer, izvaja godba Dravske divizije: 1. Cezar Cui: Mandarinov sin, uvertura; 2. Musorg-ski: Fantazija iz Borisa Godunova; 3. Monfred: Ruska pravljica; 4. Čajkovski i: Fantazija iz Pi-kove dame; 5. Leuschner: Ob Volgi, rusko narodne; 6. Rachmaninoff: Preludij;* 7. Musorgski: Solza; 8. Glinka: Fantazija Ruslan in Ljudmila; 0. Petras: Suita ruskih narodnih pesmi in plesov; 10. Čajkovski j: Solnčna koračnica. — 22 Poročila in časovna napoved. Četrtek, 18. aprila: 12.30 Reproducirana glasba. — 13 Časovna napoved, reproducirana glasba. 13.30 Borzna poročila. — 17 Jonny jazzband. — 18.30 Iz rastlinstva, sra. dr. Piskernik. — 19 češčina, g. Novak. — 19.30 Prenos opere. — 22 Poročila in časovna napoved. Dragi programi t Sreda. 17. aprila. Belgrad: 1'2 Časovna napoved, plošče, poročila. — 12.45 Trio. — 13.15 Poročila. — 17 Ander-sen: Mati. — 17.30 Je vtič: Jedna porodica. — 20 O stavbenih gradbah v mestih. — 20.35 Humori-stični dialog. — 21 Poročila. — 21.10 Glasbene parodije, — 22.20 Sehubertove pesmi. — Zagreb: 13.15 Plošče. — 1.7 Pravljice. — 17.30 Koncert. — 20.35 »Berg op Zoom«, komedija. — Praga: 11.15 Plošče. — 12.30 Koncert. — 16.30 Marijonetna igra z glasbo. — 19 Weber: Freischtitz, opera — 21.30 Godba na pihala. — Stuttgart: 12 Koncerl. — 10.15 Koncert. — 18.15 Električni tok in njena nevarnosti. — 20 Svabski večer. — Beril: 16 Koncert. — 16.30 Za otroke. — 20 Burka. — 21.20 Koncert. — Katovice: 16 Plošče. — 17.55 Koncert iz Varšave. — 20.30 Koncert. — 21.35 Literatura. — Rim: 13 Trio. — 17.30 Koncert. — 20.45 Simfoničen koncert. — Berlin: 15.30 Predavanje: Ženska vprašanja. — 16.30 Za mladino. —' 17 Zabavna glasba. — 20.30 Večerna zabava, solopelje. citre itd. — 21.30 Iz sodobnega pesništva; plesna glasba — Dunaj: 11 Kvartet Silving. — 16 Kvartet Gerda. — 17.45 Pravljice. — 20.05 Koncert za dva klavirja. — 20.35 Bolgarske narodne pesmi. — 21.15 Poljudna orkestralna glasba. — Milan: 11.15 Plošče. — 12.20 Jazz. — i6.30 Otroško petje. — 17 Jazz. - 20.30 Lahka glasba — 22.05 Koncert. - Buda pest: 9.15 Trio. — 12.05 Ciganski orkester. — 17 Lahka orkestralna glasba. — 20.30 Koncert. — 22.30 Plošče. INGELEN štirielektronski aparat z zaščiteno mrežico Din 3950- Gospodarstvo Gospodarsko pismo z Dttnaea (Od našega stalnega dunajskega dopisnika.) Jugoslavija kupuje krompir na Poljskem. — Madžarska vlada sabotira prevoz skozi svoje ozemlje. Silna škoda za naše interese. Tudi letos mora Jugoslavija uvažati krompir, na stotine vagonov, in sicer za seme in še več za hrano. Tudi Italija ga kupuje kar na stotine 15ton-skih vagonov. Nešteto je kupovalcev tu na Dunaju iz, Italije in tudi Jugoslavije. Mnogi naši kupci so dobro poučeni in so si nabavili dolarjev — kajti dolar je valuta za krompir — in šli na Poljsko, kjer kupujejo in odpošiljajo sami. Kdor sam vidi, kaj kupi, in jo sam pri tovarenju in odpošiljanju, ta ne bo osleparjen, sicer pa gorje tistemu, ki kupuje mačko v žaklju ali da ni prišel v roke znanim velet rgovcem, ki kaj dajo na sloves svojega imena. Kupci iz Jugoslavije in Italije kupujejo za seme najraje avstrijski krompir, za hrano pa poljski. Cena avstrijskemu jc bila še pretekli teden do 19 grošev kilo, danes že do 25 grošev. Za poljski krouyir je cena nekako polovica avstrijske. Interesentno je, da 90% kupčij s poljskim krompirjem se dela tu na Dunaju. To je stolelna tradicija v trgovskih zvezah, ki se ne dajo v desetletjih spraviti v kak drugačen tir. Proti taki posredovalni kupčiji Dunaja v srednji Evropi se je že mnogo debatovalo, posebno pri nas, in rohnelo se je, da mi ne bomo podpirali take koncentracije na nemškem Dunaju itd. Ali vse zaman, še dolgo no bo drugače. Kar gre krompirja iz Poljske čez Petroviče in Spielfeid v Jugoslavijo, gre čez češkoslovaško in avstrijsko ozemlje — in tu je vse v najlepšem redu. Kar pa gre čez Beskide ali Karpate do Kelebie in od tam v Subotico, lo mora čez Madjarsko, — in tu je zavida madjarska vlada zadnje dni strašno sitnariti in delati našemu tranzitu opasne ovire. — Na te grde spletke Madjarov moram naše rojake opozoriti, posebno pa tudi naše i vladne kroge, da eventuelno takoi posežejo vmes, sicer bodo nepreračunljive škode z.a naše uvoznike - in za naše ljudstvo, ki ko še polna dva meseca | potrebovalo poljski krompir. — Mimogrede naj še ! omenim, da stane zdrav in lep poljski krompir do Kelebie samo 110 para kilo. Da ga ljudstvo plačuje na drobilo tudi do 5 dinarjev, je vprašanje zase. ki bi mu morali merodajni krogi posvetiti j malo pozornosti. Do zadnjih dni je še madjarska železniška j uprava brez. ovir prevzemala poljske vagone kroni-i pirja. Toda najprej je zadušila uvoz v Madjarsko, ker tam imajo še domačega krompirja, ki ga pa j prodajajo najmanj dvakrat d niže nego je stal pol j-| ski. Madjarskim agrarcem iu prekupcem na ljubo i je torej vlada omogočila uvoz poljskega krompirja. Ali samo pri tem ni ostalo, kajti iz sosednje Vojvodine so mnogi trgovci kupovali madjarski krompir. Ko je pa ta leden mraz i>opustil, da je bil izvoz, poljskega krompirja omogočen, je madjarska vlada z eno potezo na prečudnem dokumentu onemogočila prevoz poljskega krompirja skozi Madjarsko. Odredila je namreč, da morajo biti vagoni, ki gredo iz. Poljske čez madjarsko ozemlje v Jugoslavijo, plombovani v Lvovu od ta-mošnjega pilopatološkega instituta, — ta pa plombiranje odklanja, dočim en-ik zavod v Budimpešti ne dopušča prevoza brez te plombe. Kaj zdaj. Tudi če bi ta zavod s tako čudnim imenem v Lvovu hotel plombo vat i, je s tem zvezana velika zamuda časa, pa tudi stroški so veliki, menda čez 800 dinarjev pri vagonu, kar je za lo blago prehorenden povišek v ceni. Ali videl sem danes radiogram, da Lvov odklanja plombovanje, in vagoni gredo čez madjarsko ozemlje na slepo srečo. — Kaj bo iz tega z,a prizadete importerje v Jugoslaviji? In je več sto vagonov kupljenih. Je nekaj malo sklepov franco Kelebia, in ti so koli-korloliko na dobrem, za te odgovarja prodajalec. Ali večina je kupljena franco poljska meja, in za te nosi odgovornost naš kupec. Toda Madjarska pošilja silno mnogo tudi preko jugoslovanskega ozemlja, — a tu ima jugoslovanska vlada zopet priliko, da pokaže Madjarom, kako so take šikane prijetne in koristne . .. Vsekakor treba tu hitre odpomoči. A. G. Prodaja na zeleno (zelenaštvo). Svoječasno je kmet. ministrstvo vprašalo vse oblasti, v koliko je na njih ozemlju razvita prodaja »na zeleno , od česar pride tudi ime »zelenaštvo«. kar pomeni t sedaj v Srbiji tudi uderuštvo. Pri nas v Sloveniji kmet le malokdaj prodaja svoje pridelke, ko še i rastejo na polju, izjeme so edino pri hmelju, ki se j kupčiije še pred zrelostjo. V drugih pokrajinah pa ! je poiožaj kmečkega stanu tako slab, da morajo icmetje svoje pridelke vnovčevati že, ko so še na polju. Tako poročajo iz Vojvodine, da se n. pr. v \ okraju Novisad proda 20 odstotkov pšenice, ki je še zelena, nadalje 40 odst. zelene konoplje; v okra- | ju Palanka se proda 25 odst. pridelka, ko je še z.elen. Najmanj se proda tako pridelkov v krajih Apatin in Odžaci. Zaradi te prodaje so cene pri- j delkov nizke; tako se doseže pri prodaji pšenice 30 odst., pri konoplji 40 odst. in pri grozdju 20 odstotkov manj kakor pri normalni prodaji. Zato je v teh krajih vprašanje cenega kmetskega kredita zelo aktualno, medtem ko je prodaja na z.c- | leno« v Sloveniji bolj redek pojav. Vinski sejem v Novem mestu. Na uspeli pri- j reditvi je razstavilo 53 vinogradnikov 72 vzorcev I vina in nudilo v prodajo 886 hI. Največ vina je 1 razstavila novomeška okolica, nekaj trdi Belakra-jina. Ponudena cena za letnik 1928 je bila 5.50 do 8 Din, za 1927 p«i do 11 Din. Prodalo se je ca 150 hI vina, od tega letnik 1928 po 400—600 Din. 1S27 pa po 850 Din. Prireditev je prav uspela in od vseh strani je bila izražena želja, da bi se vinski sejmi prirejali vsako leto. Borza DENAR Današnji devizni promet Učvrstila sta se tečaja Dunaja pa je Trst. Privatno blago je devizah Budimpešta in Trst, v je intervenirala Narodna banka 10. aprila 1929. je bil srednji. — in Prage, popustil bilo zaključeno v ostalih devizah pa Devizni tečaji na ljubljanski borzi 16. aprila 1929. povpraš pou. srednji sr. 15. IV. Amsterdam _ 2280.— i Berlin 1348.5' 1351.511 1350.- 1350.- Bruselj — 790.68 — _ Budimpešta 99').— !<93.— 991.50 — Curili 1094.40 1197.40 IL95.9C 1095.90 Dunaj 798.06 801.06 799.56 799.45 London 270.— 276.80 276.40 276.4' i Newyork — 56.82 — — Pariz 221.44 2^3.44 222.44 222.44 Praga 168.10 108.90 168.50 168.44 Trst 297.22 299.22 298.22 29836 7 odst. vojna Bank-56.57. Zagreb. Amsterdam 2286 bi., Berlin 1348.50 do 1351.50, Budimpešta 990.50- 993.56. Newyork 56.72—56.92, Curili 1094.40—1097.40, Dunaj 798.16 do 801.] G, London 276—276.80, Pariz 221.44 do 223.44. Praga 108.10 168.90, Trst 297.22—299.22 Belgrad. Berlin 1348.50—1351. Budimpešta 994.850--995.50, Curili 1094.40-1097.40, Newyork 56.72-50.92, Dunaj 799.80—800.6, London 276 do 276.80, Pariz 221.44 -223.44. Praga 168.10-168.90. Trst 297.22—299.22. Curili. Belgrad 9.12875. Berlin 123.15, Budimpešta 90.50, Bukarešt 3.08, Dunaj 72.95, London 25.22125, Madrid 77.20, Newyork 519.54, Pariz 20.29875, Praga 15.3725, Sofija 3.75, Trst 27.205. Varšava 58.225. Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12.5175, (valuta) 12.445, v Londonu 276.51), v Pragi 59.30. VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljana. Celjska 158 den., Ljub!j. kreditna 123 den., Praštediona 850 den., Kreditni zavod 170 den.. Vevče 120 den., Ruše 250 - 260, Stavbha 50 den., šešir 105 den. Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 425—426 (425), kosa 424-425 (423.50-425), termini: 4 424.50 425, 5. 428-428.50 (428.50—128.50), 12' | 455-456 (455), 7 odst. inv. pos. 87-87.50, agrari 54—54.50. Bančni pap.: Poljo 15—15.25, llrv. 50 i den.. Kred. 93 den., .lugo 84—85, Lj. Kr. 123 makako s hudim, grgrajočim glasom: -Nazaj furio (ujetnik)! Pokažite, kako ste ven prišli!« Ujetniki so se začudili temu čudnemu povelju Bilo bi pa nespametno ugovarjati straži. Drug za dragim so se zopet splazili skozi ograjo. Ko je bil zadnji zunaj, so počili trije streli — dva častnika sta bila mrtva — tretji, mlad ogrski poročnik, se stokajoč valja po snegu. Straža se še vedno smehlja. Maru je svojo stvar napravil. Ustrelil jih je pri posku- šenem begu, popravil je, kar je zagrešil. Malemu Maru so nebesa zopet odprta. V taboru je nastalo veliko razburjenje. Avstrijski polkovni zdravnik preišče težko ranjenega Ogra. Izjavi, da ga bo še mogoče rešiti. Ko Japonec to sliši, se splazi brez glasu v bližino in požene ubogemu Ogru od zadaj kroglo skozi glavo... Brzojavke so hitele k švedskemu Rdečemu križu. Japonski poveljnik je izredno ljubezniv in se smehlja: Vi Evropejci, kako morete poznati dušo mejili ljudi?!...« Promet na praškem 8e$a!išču Leta 1920 je bila na Češkoslovaškem ustanovljena prva zračna proga in s tem so bili položeni temelji za mednarodno letalsko zvezo Češkoslovaške z inozemstvom. Prvo leto je bilo izvršenih samo nekaj poskusnih poletov, prihodnje leto je pa že otvorila družba Franco-Roumaine reden promet z avijoni med Prago in Parizom preko Strassbourga. Na to progo je bila pripojena proga Praga—Varšava. Naslednja leta se je ta proga vedno bolj podaljševala v smeri proti jugovzhodu preko Dunaja, Belgrada, Bukarešta do Carigrada, dokler ni nastala ena najdaljša zračna prometna proga Pariz—Praga—Angora. S tem pa program družbe še ni izčrpan. Misli se še na podaljšanje ie glavne proge do francoskih kolonij v Zapadni Indiji in na podaljšanje severovzhodne proge do Moskve. Družbo Fraaico-Roinnaiue ima v glavnem v rokah francoski kapital, poleg tega pa sodeluje tudi češkoslovaški, jugoslovanski, romunski in poljski kapital. Največji promet je na progi Praga—Pariz, na drugem mestu je proga Dunaj—Praga, medtem ko ima proga Praga—Varšava za sedaj najmanj potnikov. Promet na teh progah se vrši celo leto, tudi pozimi. Leta 1928 je družba prepeljala 1567 eseb, 5098 kg pošte in 495.000 kg drugega blaga. Poletov je bilo tega leta 1872. Druga najdarejša zračna proga na Češkoslovaškem je črta Praga—Brno—Bratislava— Košice—Užhorod, na ka eri obratujejo avijoni državne češkoslovaške zračne proge. Na tej črti so leta 1928 prevozili 3878 oseb, blaga pa mnogo manj. Proga Praga—Marijanske lazili obratuje samo za časa ikopališčne sezone. Na progi Berlin -Praga—Dunaj obratujejo tri družbe in sicer: češkoslovaška zrakoplovna družba, nemška zračna zveza in avstrijska zrakoplovna družba. Vsaka družba vozi po štirikrat na teden. Preteklo leto so na tej progi prevozili 5519 potnikov in 119.000 kg blaga in pošte. Poleg tega obratuje nemška zračna zveza tudi na progi Praga—Bremen in Monakovo —Praga—Vratislava. Tudi promet na teh progah znatno raste. Najnovejša proga je Praga—Rotterdam, dolga 822 km. Promet vrši češka zrakoplovna družba. V najkrajšem času se l>o otvorila proga Praga—London in še več sporeduili prog. Promet na praškem letališču je bil leta 1928 sledeči: poletov 5091, prepeljanih oseb 14.336, pošte 17.970 kg in 580.000 kg blaga. Te številke postavljajo praško letališče na eno prvih mest v Evropi in pričakovati je, da se bo zrakoplovstvo na Češkoslovaškem v najkrajšem času mogočno razvilo. Ločeni poslanski kandidat Ženska volivna pravica na Angleškem že kaže svojo senčno plat. Tako so konservativne volivke volivnega okrožja South-Kensington protestirale proti zopetni kandidaturi bivšega tamkajšnjega konservativnega poslanca Davi-sona, ker se je ta gospod preteklo leto ločil od svoje žene in je sodnija razsodila, da je 011 zakrivil ločitev. Kensingtonske žene so sklicale številne protestne shode, na katerih so ponovno povdarjale, da žene ne morejo dati svojih glasov nobenemu možu, »ki je že uničil življensko srečo kake članice njihovega spola. Če bo osrednje vodstvo konservativne stranke kljub temu vztrajalo na kandidaturi Davisona, so kensingtonske volivke odločene, da bodo postavile lastnega kandidata. Upajo pa, da bodo hočeš nočeš ustregli želji kensingtonskih volivk, tembolj ker obstoji konservativna stranka v Kensingtcnu iz dveh tretjin žen in samo ene tretjine moških Pameten predlog Švicarski avtomobilski klub je zvezni vladi stavil zelo umesten predlog. Ker se prometne nesreče, ki jih povzročajo avtomobili, vedno bolj množe, jc avtomobilski klub prosil vlado, naj izda strožje naredbe proti neprevidnemu in divjemu vezarenju avtomobilov in motociklov. Pri tem je predlagal, naj vlada šoferje, ki skozi pet let niso imeli nobenega konflikta s policijo, nastavi kot prometne policiste, ki bodo imeli pravico in dolžnost vsak avtomobil in motorno kolo, če vozač prekrši prometne predpise, ustaviti in ga naznaniti najbližji policijski postaji. Avtomobilski klub upa, da bo to vzgojno dobro učinkovalo. Nadalje predlaga klub, vsakega šoferja, ki bi ga dobili pijanega na avtomobilu, ne samo sodnijsko zasledovati, marveč mu za celo življenje odvzeti pravico do vožnje. Tudi pri nas taka naredba ne bi bila odveč. Minister lord Cusliendum, vodja angleške delegacije na razorožitveni konferenci v Ženevi. Prekosibirski luksuzni vlak Agencija Indo Pacific poroča iz Pekinga, da bo vzhodnokitajska železniška družba 3. maja za poskušnjo odpremila iz Kantona prekosibirski luksuzni vlak z direktnim končnim ciljem Stolpe ob poljski meji. Ta vlak, ki je določen izključno za zapadnoevropske potnike, bo moderno in udobno opremljen ter bo imel jedilni voz, salonski voz, voz za kadilce, spalni voz s postrežbo, voz za ples in igro ter voz z brivskimi in česalnimi prostori. Ustavil se bo v Harbinu in Moskvi, da si bodo potniki lahko ogledali ti dve mesti. Voda odnesla 209 hiš V Ukrajini so vsled tajanja snega in ledu skoro vse reke prestopile bregove. Obširne pokrajine in številni kraji so pod vodo. Najbolj prizadet je Pavlograd v guberniji Dnjeprope-trovski, kjer so valovi odnesli 200 hiš. Svetovna razstava v Sevilli. Dne 7. maja bo v Sevilli otvorjena velika špansko-ameriška razstava, na kateri bodo razstavljeni izdelki vseh dežel, kjer govore španski jezili. Slika nam kaže osrednjo palačo na razstavi. Umetni t(«k /.« pristujunje letal. V Atlantskem oeeiuiu bodo zgradiii letalsko pristanišče v obilici umetnega otoka. Otok je 365 m dolg. na obeh koncih po 01111 širok in se bo dvigal 24 m nad morsko gladino. Gradbeni načrti za otok, ki je ves iz jekla, znašajo približno 1,500.000 dolarjev. Otok bo v najkrajšem času dovršen. Po 3 letih prišel v roke pravice Trojni umor, ki je bil izvršen leta 1926 v Parizu, so sedaj v Pragi razjasnili. Takrat so bili trije praški abiturijenti Kliky, Maha-rovski in Miiller, ki so prišli v Pariz, da bi dobili kako službo, ustreljeni od neznanega ■ zločinca. Sedaj je pa 33'letni monter Rudolf Skalsky, ki je zadnji čas stanoval v Pragi, priznal, da je 011 izvršil umor. Pravi, da se je seznanil z omenjenimi tremi dijaki in jim ponudil v nakup samokres. Vsi so se podali v občino Louvres pri Parizu, da bi na samotnem kraju preizkusili samokres. Prvi strel je slučajno zadel Maharovske-ga, ki se je takoj mrtev zgrudil. Nato sta se, tako pripoveduje Skalsky, Kliky in Miiller vigla nanj, nakar je drugega za drugim ustrelil Nato je šel Skalsky v hotel, kjer so dijaki stanovali, in prebral njihovo prtljago, med katero je bil tudi denar, nakar se je vrnil v Prago. Smrti za 12 frankov Dva mladoletna morilca sta bila te dni aretirana na Francoskem. V svoji hišici v Vaucres-sonu je bila umorjena stara žena Barry. Dva dni po umoru je policija izsledila morilca, 15-letnega praktikanta Le Guena in njegovega tovariša, Ki-letnega Luisa Helie; oba sta se brez dela potepala okoli. Najprej so prijeli Le Guena, na katerega je takoj padel sum, ker je brez sledu izginil, ko je svojemu delodojalcu ukradel 200 frankov. Ko so ga prijeli, je najprej krepko tajil, da bi bil udeležen pri umoru gospe Barrv, ko so pa v njegovem žepu našli listek z naslovom umorjene, je dejanje priznal. Takoj so pa uvideli, da slabotni fant ni mogel sam izvršiti umora. Zato so mu prigovarjali, naj pove čisto resnico. Končno je Le Guen povedal, da je Helie njegov sokrivec. Oba fanta sta zvečer vdrla v hišo stare žene in jo pobila. Ves plen je znašal 12 frankov. Sedaj mlada morilca dolžitn dr/ig drugega, dn jc zndal smrtni udarec Tako daleč pripelje človeka slaba vzgoja in slaba družba. Smrtonosna decimalna pika V bolnici v Sudbaryju na Angleškem so umrli trije otroci, stari 5, 7 in 10 let. Kazali so znake zastrupljenja. Preiskava je dognala, da so otroci umrli od sirupa thallium acetat, s katerim so zdravili njihovo kožno bolezen. Bilo je jasno, da je bila otrokom dana prevelika množina strupa, zato so zaslišali farmacevtko, ki je pripravila zdravilo. Ta je priznala, da se je pri računanju potrebnega materijala zmotila za decimalno piko, tako, da so otroci dobili desetkrat močnejše zdravilo, ki je povzročilo njihovo smrt. Smešnice V Noetcvi barki. Kralj živali ne more spati, ker se iz sosednje kabine sliš silen ropot. Lev pozvoni oslu, ki je nadzoroval, ter ga vpraša, cdkcd tak ropot in če ga bo kmalu konec. »Ponižno poročam, Veličanstvo,« pravi osel, »ropot še ne bo tako kmalu yenehal. V sosedni kabini spi namreč stonoga in si sedaj ravno se-zuva čevlje.« * Gost: Tale zrezek je pa majhen in slab!« Gostilničar: »No, če je slab, bodite veseli, da ni velik.« Klepar, ki naj bi popravil vodovodno cev: \Io pač zadnji čas, da smo prišli?« tnsvee KNJIŽNE NOVOSTI V. Solovjev, Monarchia Sancti Petri. Die kirchliche Monurchie des hI. Petrus als freie und universelle Theokratie jm Liclite der VVeisheit. Str. 032. Mainz, Griine\vald. — Russel B., Philo-sophie der Materie, Lepzig, Teubner. — Adoll Weber, Das Ende des Kapitalismus? Str. 32. Htt-ber, Miinchen. — J, Reinke, \Vissen und Glauben in der Nalunvissenschalt (Tierpsychologie), Leipzig, linrlh. — »Odpadnik« Bernanosa je izšel v nemškem prevodu v dveh zvezkih pri Heynerju v Ifellerauu. — Re.*norque je sedaj izdal tudi v knjižni obliki svoje spomine iz svetovne vojne pod naslovom: Im Westen nichts Neues. (Berlin, Pro-pylaen.) Knjiga je doživela ogromen knjižni uspeh. — O. Stoessl je napisal psihološko globoke novele: Menschendanunerung. Langen, Miinchen. — Kurt Tucholskv. nedvomno najagiluejši in najgloblji nemški publicist, je izdal novo originalno knjigo »Das Locheln der Mona Lisa« (E. Rowohlt, Berlin), kjer s čudovito satiro biča malomeščansko stupiditeto današnjega Nemca. * Gostovanje ljubljanske opere v Splitu je odložena do začetka meseca maja, da se kombinira z gostovanjem v Dubrovniku. Ljubljanska opera bo dala Fausta, Zaljubljenega v tri oranže, Borisa Godunova, Dalibora, Ljubav treh kraljev, Salomo in Giani Scicci. * Knloraturna pevka Ada Sari, ki spada men prve v Evropi, bo gostovala v torek 23. t. m. v Hrvatskem Glasbenem Zavodu v Zagrebu. Ossendowski piše roman o Ljeninu, katerega je osebno poznal. * Proslava K. šapkarcva. Ta teden se je vršila v Sofiji spominska slavnost ob 25 letnici Kužni a na A. šapkareva, zaslužnega šolnika in znanega bolgarskega preporoditelja. Rojen leta 1834 kot sin preprostih kmečkih staršev, je dovršil samo grško samostansko šolo, ker takrat sploh ni bilo drugih, bolgarsko se je naučil kot samouk Premagal jo veliko težkoč in naposled ustanovil bolgarsko gimnazijo v Solunu. Več let jo je vodil kot ravnatelj, in je postala nad vse važno prosvetno središče. Razen tega je bil Šapkarev za Bolgare isto kakor Vuk Karadžič za Srbe. Opravil jc ogromno znanstveno in buditeljsko nalogo s tem, da je zbral in natisnil devet velikanskih zvezkov ^Zbornika za narodna umotvorenija«: pesmi, pravljic in drugega narodnega blaga. Ta obsežna izdaja je obrnila na Bolgare pažnjo mednarodnih znanstvenih krogov in znatno približala narodni preporod ter osvoboditev izpod tujega jarma. Bolgarski 1'en-klub. V Sofiji se je vršil dne B. t. m. letošnji občni zbor bolgarskega Pen-kluba. Izvoljen je bil novi odbor in sicer: predsednik prof. A. Balabanov, podpredsednika Eline Pelin in Dora Gabe. ter kot odborniki, tajnik in blagajnik: Vladimir Vasilev. prof. S. Mladenov, prof. A. Zlatarev, S. Kostov, Širok Skitnik. V Poljanov. Vodstvo kluba je torej prevzela skupina pisateljev in umetnikov okoli najboljšega bolgarskega mesečnika »Zlatorog . (Naroča se pri založbi Hemus, Sofija, ul. Solun 55 in stane letno 140 levov.) V svoji prvi seji je izvolil novi odbor za častna člana bolgarskega Pen kluba angleškega pisatelja Johna Galsworthyja in njegovo"rojakinjo, pisateljico Heurieto Lesiievo. * Andre Suares kot sotrudnik pri »Die Neue Rundschau«. V aprilskem zvezku prinaša Die Neue Rundschau prispevek izpod peresa francoskega esejista Andre Suaresa »Europaische Perspektiven«. Suares je danes eden najbolj jasnih duhov, a brez dvoma najboljši esejist v Franciji. Njegovo prepričanje, da je Evropa vir vsa kulture in da ostane tudi v bodoče vkljub stari rivaliteti Azije in novi rivaliteti Amerike na prvem mestu, je v njegovih izvajanjih močno privlačno in mojstrsko utemelieno. — V istem zvezku je tudi prispevek znamenitega nemškega romanopisca Alfreda Doblina o gradnji epske pesnitve. Njegova nazorna in izčrpna izvajanja k temu predmetu so zlasti sedaj aktualna, ko preživlja poleg lirike tudi epika v splošnem precej težko krizo. i s. š. PISAVE SLON Eugene 0'Neill (Devica in Dinamo). »The Nationc poroča o najnovejšem delu slovitega ameriškega dramatika Eugene 0'Neilla: »Sodobno gledališče ni pritegnilo nase nobenega tako popolnoma subjektivnega temperamenta, kakršen je Eugene 0'Neill„ in razen Hovvarda Lawsona v Ameriki še nobeden ni pisal gledaliških iger, ki bi bile tako sodoben izraz individualnega iskanja življenjskega nazora... Nobeden med živečimi pisatelji ni zmožen opremiti idej jn predstav sodobnega duha s polnim pomenom njih gibanja, kakor 0'Neill, in v primeri s tom dejstvom so vse njegove prednosti in napake, vse ostalo, kar je v njem, le postranskega pomena. : V svojem najnovejšem komadu predstavlja 0'Neill dinamo kot češčeni simbol našega časa... s. S. ¥ G. A. Borgesc: Autunno di Constantinopoli. (Fratelli Treves, Miiano). Borgese je brez dvoma eden prvih sodobnih italijanskih pisateljev. Z enakim uspehom se posveča vsem panogam književnosti. Poznamo njegove izredno fine romane, gledališke igre, (n. pr. L' Arciduea, kjer obdeluje odrsko prav spretno in z visokimi umetniškimi sposobnostmi tragedijo prestolonaslednika Rudolfa v Mayerlingu), razprave, Kritike, potopise.... V 3voji poslednji knjigi skuša dojeti in tolmačiti sodobno Turčijo, Kemalovo republiko Želja p« spoznanju in ljubezen do podrobnosti ga odlikujeta. Z zrelostjo človeka, ki mu je živo pred očmi kulturno prebujenje settecentistične Italije, gleda na kulturno revolucijo v Turčiji, ki je šele od včeraj... Kakor v vsaki Borgesejevi knjigi, očara či+atejja tudi v tej njegova svojstvena duhovitost in umirjenost. Giovanni Gentilc: Manzoni e Leopardi. (Fratelli Treves, Miiano). Gentilejeva kritika je izbru-šena in živahna ter strastno subjektivna: filozofski svet, ki si ga je kritikova inteligenca ustvarila, ga vsega obvladuje, kakor napihuje besnenje Sibilo... Umetnino je vsesal vase ter jo na novo vlil: pod visoko kritikovo filozofsko temperaturo se krivi, od njegovega navdušenja se sveti. Toda v Gentilejevem tolmačenju je Manzonijeva vera v Boga skoro neopazno zadobila obniz vere v duha. Izredno zanimivo je to čtivo, vendar spoznaš iz te knjige v pravi luči le njenega avtorja, manj pa obe osebi, ki sta predmet njegovega razmotri-vanja. UČBENIK ČEŠKEGA JEZIKA profesorja O r o-ž n u odgovar ja vedno bolj rastoči potrebi. Pričujoči "čbetiik z lahkoto in temeljitostjo obenem uvaja v popolno znanje češkega jezika. (Cena broš. 40, vez. 50 Din.) Dobi se v »Jugoslovanski knjigarni« v Ljubljani * IVAN PREGELJ: Zbranih spisov 1. zvezek. Štefan Gclja in Njegovi. Tolminske novele. Prvrk slovenskih pisateljev nam je v Štefanu Golji podal edinstveno sliko trpljenja našega naroda v časih grajščin-ske mogočnosti, ovekovečil slovenskega duhovnika tistega časa, ki da življenje za svoje ovčice, in prepletel krepko stavbo svojega nedosež-nega romana s tragedijo lepe Tolminke, ki v svoji nežni izvedbi nima sebi enake — Tolminske novele vsebujejo med drugim originalni, že splošno zasloveli pridigi na Pust in »P u 1 v e r und B 1 e i« ter biser naše novelistike: »Gospoda Matije zadnji gost.« (Cena broš. 45, vez. 60 Din.) Zbranih spisov 2. zvezek. B o -govee Jetnej. — Balade v prozi. V strašni borbi meso z duhom nam pisatelj tu predočuje pre-dikanta, ki je zadnji propovedova-telj luteranstva na Slovenskem. Z besedo, izostreno do zadnje izrazne možnosti, se dviga v »Bogovcu« pred nami ona divje strastna doba, skozi katero seva v vsej svoji trpki lepoti slovenska zemlja, ki je nepremagljiva. — Balade v prozi so mojstrovine. ki se bodo čitale kot vzor slovenskega jezika in zrculo slovenske duše. (Cena broš. 43, vez. 60 Din.) Dobi se v »Jugoslovanski knjigarni« v Ljubljani. Človek in paragraf SREČANJE Z NOČNIM ČUVAJEM. Lansko jesen nekoč se je okrog polnoči vračala z neke veselice po cesti iz Radovljice proti družba 6 moških. Ivan Z. je šel kakšnih 10 korakov pred ostalo družbo, ker je imel kolo, katero je vodil v roki. Ko je Ivan tako korakal pred ostalo petorieo, ga je iz zamišljenosti nenadoma predramil klic: »Nočna straža, luč.! Bil jo nočni čuvaj, ki je s tein pozivom hotel dokazati svojo upravičenost obstoja in službe. Poleg čuvaja pa se je nahajal še Fajfarjev Janez, ki se je od nekod vračal 7, neke veselice. Ivan se je zaradi luči začel s čuvajem prerekati, češ, da ga pozna in da ne bo ničesar požgal; sicer pa itak vodi kolo le v roki! Čuvaj je bil pa nekoliko vinjen, začel je riniti v Ivana, naslanjal se je nanj, — Ivan pa ga je z roko odrival od sebe. V tem trenotku je začutil, da ga je Fajfarjev Janez kar brez besede udaril z nožem po roki. —■ Janez se zagovarja, da je ravnal v silobranu, kajti Ivan ga je parkrat udaril po glavi. Prijel da gu je z eno roko za prsa, druga roko pa je vihtel nad njim. Tedaj šele je on potegnil iz žepa nož in sunil ž njim napadalca. — »Slišite, Janez, kako pa vi to mislite? Ah ste sami trapasti, ali pa nas smatrate za omejene. Saj vendar ni mogel zaposliti obeh rok hkratu, če je držal kolo.« Tudi družba, ki je Ivanu sledila, je videla, Slišala in točno izpričala pred sodnijo. da je Ivan koj, ko se je začel pričkati s čuvajem, ž.e ludi zavpil: Ojoj, pomagajte, z nožem me je!« Ivan nI imel niti časa, Janeza napasti, še manj pa ga je mogel napasti, ker je pač držal kolo, ki ga je izpustil šele, ko je bil ranjen. Zgolj z levico pa vendar ni mogel ničesar storiti! — pravi oblož-ca. To reč o napadu si je Janez gladko izmislil. Dali so mu na sodišču 3 tedne zapora, vsak teden po en post in trdo ležišče. Otvoril sem v Ljubljani, Sv. Petra cesta it. 19, drogerijo, pariumerijo ter oblastveno dovoljeno prodajo strupov V zalogi bom držal vedno vse predmete, ki spadajo v to stroko. Zlasti opozarjani, da bom v svoji trgovini nadrobno prodajal v najmanjših količinah, predvsem razne parfumerijske speci-jalitete. Strankam na željo dostavljam tudi na dom. Za obilen poset se priporoča Alojzij Florjančič. BBS)WiW - IJHmilBMMBi« najboljših svetovnih zuamk v veliki ^^ izbiri zelo poceni. Najnovejši modeli otroških vozičkov od priprostega do najfinejšega in igračni vozički v zalogi. Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pneumatika. Ceniki franko. Prodaja na obroke. »Tribuna" F. B. L., tovarna dvokoler in otroških vozičkov. LJUBLJANA. Karlovska cesta št. 4. Auiomoomsti! Moiocikiism ! Šofer in samovozaC Spisal inž. Josip Štolfa. — Cena vezani knjigi Din 140-— Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI IjO IZREDNO DGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE Svetovno znane znamke: DiiRRKOPI* _in druge GRHmOFOH In plofCe priznanih Ivrdk: C0LUMBIA, 0DE0N _ __in druge šIlfflLIfl STROJI najboljši v konstrukciji in najlepši _ooremi: Dii"RKO^P, MINERVA Velika zaloga: pneumatika za kolo, igle za gramotone, olje za stroje in vse druge v to stroko spadojoče dele Prudaja tudi na obroke V vašo zadovoljnost in najcenejše dobile pri immVL Jes. Banjai LJUBLJANA, ..Ljubljanski dvor" Pražakova ulica 19 EEIIIEIII .1*5is s »sis E.P OC> C/5 I n to w t» o „ -a« ~ m C O tj' «•tččk o"s Oc™5 - iT- i/>g o2jr ,_,2. N.! 'o 0Pa saj vas Alan Upton in to mesto nič ne briga!;; zavpije Jim. »Upton me nič ne briga, to je res,« odvrne Gad-sden mirno; »toda kar se tiče mesta Hulov, je pa stvar ta, da se pečam z njo že cela leta. Bil sem v Riu že pred vojno in tam toliko ix>izvedel, da sem prepričan: Hula še živijo in njihovo mesto je skoraj gotovo najbogatejši kraj na zemlij! Ta narod pa se za zlato tako malo zmeni kakor ti ali jaz za staro železo. Neskončnega napora me je stalo, preden sem dognal natančno lego njihovega mesta in zdaj, ko sem ga našel, nisem tak norec, da bi svojo srečo zapravil. Jimova brada je Irmasto štrlela naprej, ko je očital: »Ukradli ste podatke, Mr. Gadsden! To ste mi sami povedali!«: Gadsden pa ni bil užaljen, šo smehljal se je. »Ni tako važno, kako sem jih dobil; glavno je. da jih imam in obljubim ti, da jih bom mnogo boije izkoristil kakor pa lakle učenjaški potek kakor je Thorold. Jaz se bom lotil le stvari širokopotezno in ko jo dovršim, upam, da bom bogat mož.« Nato pa umolkne in upre svoje oči v Jima. »Prav nobenega razloga ni, zakaj tudi ti ne bi imel deleža pri dobičku, fant! Jaz ti bom dal zanj priliko, če boš hotel!« Jim je bil lako presenečen, da ni mogel drugega ko le strmeti. »Mislim resno,« reče Gadsden. »Kaj mislite?« se Jimu vendarle posreči spregovoriti. »No ja, to, da fanta, ki ima glavo na pravem koncu kakor ti, lahko dobro uporabim. Zlasti takega, ki pozna Morseja lako dobro.« Jim pa je molčal kot grob. Še zdaj si ni mogel predstavljati, kaj Gadsden misli. »Jaz mislim tako-le,« reče Gadsden že precej nestrpno. »Če se odločiš, da greš z menoj na ekspe: dicijo, te nastavim kot radio-operaterja, ti dani mesečno deset funtov, vso opremo in hrano ter prevoz v Brazilijo v drugem razredu. Dobil boš tudi delež pri dobičku od vsega, kar prinesemo domov. Če so moji računi pravilni — in niso velikokrat napačni — bo to zadostovalo, da začneš življenje jako lepo.« Nato spet počaka. Upam se trditi, da je to več kakor pa ti je ponudil profesor. Ali ni res tako?« 17. Jim sc odloči. Jim je pa le še kar stal in gledal Gadsdena. Ta ponudba ga je tako presenetila, da je komaj mogel verjeti lastnim ušosora. Gadsden pa je bral njegove misli. »Mislim resno je rekel. »In kar je še več: tvojega prijatelja Thorolda ne bom oviral, dokler ne j začne on mene ovirati.« Tisoč misli je zaplesalo Jimu po glavi. Ncspa-i motno bi bilo, ako bi rekli, da to ni bila zanj izkuš-; njava, kajti takale ponudba je že sama na sebi bila j velik poklon in če je sploh kakšna slvar, ki bi po njej i hrepenel, ni po nobeni drugi toliko kakor po priliki, | da si ogleda svet! V naslednjem hipu pa je tok vseh i leh misli spremenil svojo smer in čudno: ni začel I misliti na Thorolda, ampak na Sama! Zdelo se mu jo, da v duhu vidi, kako ga pogleda Samov oglati in pošteni obraz, ko zasliši novico, da se je njegov tovariš udinjal človeku, ki je oba zvijačno ujel. Jim zmaje z glavo ter se kar naenkrat odloči in reče: »Žal mi je, Mr. Gadsden, a ponudbe ne morem sprejeti.« Gadsden ni pokazal prav nobenega znaka, da je morda jezen. Samo z rameni je skomignil. Kakor hočeš, Selby. Vendar če si se tako odločil, potem mora seveda tudi moj sklep držati, in bosta ti in Lusty morala ostati tukaj, dokler jaz ne odpotujem.« »Storil bom vse, kar bo v moji moči, da vam uidem,« mu reče Jim. Gadsdenu je obraz spreletel leden smehljaj. »Svobodno ti; kar poizkusi! Ker pa seveda ne maram, da bi mi razdejal pohištvo ali požgal hišo. te moram nadlegovati s prošnjo, da greš z menoj.« Odpre vrata in odide, Jimu pa pomigne, naj mn sledi. Gadsden ga )ndje v pritličje nato pa po dolgem, s kamenitimi ploščami tlakovanem hodniku tja onstran dvorane in odpre neka vrata, ki so bila videti jako težka in močna. »To je tvoje stanovanje, pravi s svojim ledenim smehljajem. Pošljem ti nekaj hrane in če se tekom dveh ur premisliš, lahko trikrat pozvoniš z električnim zvoncem. Pozneje pa bo prepozno.« Preden se je Jim zavedel, kaj se prav za prav godi, jo bil že v sobi, težka vrata so se zaloputnila za njim in slišal jo, kako se je v ključavnici zavrtel ključ. Torej jo tudi tebe ujel! sc oglasi Sam in mu stopi nasproti. Bolj jeznega izraza Jim ua njegovem od vetra ožganem obrazu še nikoli ni videl. Kako pa jc lebe ujel?« vpraša Jim. BBS Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1 50Dm.Najman|si znesek 5Din. Oglasi nad Ovrstic se računajo višje. Za oglase strogo trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica2Din.Najmanjši zneseklO Dir?. Pristojbina za iifročDin.Vsak oglas treba plačali pri naročilu.Na^ pismena vprašanja odgovarjamo le,če je priloie na znamka. Čekovni račun Ljubljana 10Z'->9. Telefon štev.2328. Gospodična zmožna vseh pisarniških del, kakor tudi knjigovodstva. želi takoj pre-meniti službo. Na željo položi večjo kavcijo. Ponudbe pod »Kontoristinja-na upravo »Slovenca«. Vajenec vojaščine prost, ki se je že nekoliko časa učil, se želi učiti ključavnič. ali strojno-ključ. obrti. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4029. Primorski Slovenec želi službe v pisarni, trgovini. — Govori in piše 4 jezike. Naslov v upravi. V ključavnič. obrti kot učenec išče mesta močan fant 16 let, kjer bi imel hrano in stanovanje in bi lahko obiskoval obrtno šolo. Pripravljen plačati 200 Din. Naslov: Jožef Kamenšek, Donačka gora št. 20, pri Rogatcu. Vajenec se sprejme takoj za vrtnarsko obet. Stanovanje v hiši. - M. Keše, trgov, vrtnar, Linhartova ul. 5, Ljubljana. Občinski stražnik Mestna občina Škofja Loka razpisuje službo občinskega stražnika. Pogoji so razvidni vsak dan od 8 do 12 v občinski pisarni. Prošnje je vlagati do 1. maja t. 1. Mestno županstvo. Vajenca za pekovsko obrt, poštenega in pridnega — se sprejme. Hrana, stanovanje in perilo v hiši, diugo po dogovoru. Naslov v upravi lista pod št. 3905. Pridno dekle pomivalko, sprejme hotel »Štrukelj«. Dva pomočnika dobro izvežbana, za fina dela, sprejme v trajno službo — hrana in stanovanje v hiši ■— Ivan Vrhovec, krojač, Št. Vid pri Ljubljani. Učenec z dobrim uspehom, končano 8 razredno osnovno šolo, pošten, krepak, ki ima veselje do trgovine, se sprejme takoj. Vinko Savnik, manufaktura in galanterija — Radovljica. Pianino dobro ohranjen, prodam. - I. 2EMVA, Bled 2. Kmetskc- deklico v starosti 15 let, iščem za varstvo dveh otrok in za mala dela v kuhinjo. Sprejme se takoj. Naslov: Pavla Jenko, Dravljc 31, p. Šent Vid n. Ljubljano. Praktikantinjo zmožno strojepisja, slov., srbohrv., nemške in ital. korespondence sprejmem takoj. - Lastnoročne ponudbe pod »Vestna« na upravo »Slovenca«. Gospodinja dobra, skrbna, se išče za župnišče v Slavoniji. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na upravo pod 4050. Kuharica se sprejme v župnišče takoj, vajena gospodinjstva in vsega dela. -Prijave na upravo »Slovenca« pod št. 3970. Vajenca za kovaško obrt iščem. Hrana in stanovanje v hiši. — Š v e g e 1 Franc, kovač, Goriče, p. Golnik. »Opel« avto štirisedežen, 1800 km vozen, prodam ali zamenjam za tovorni avto. -Martin Pleterski, Cerklje pri Brežicah. Radio aparat 4 cevni, 200 do 4000 m, kompleten, z anodnim (100 V) in kurilnim (4 V) akumulatorjem ter usmerjevalcem (izm. tok 220 V) za nabijanje obeh akumulatorjev (do 2.7 amp.) za skupno ceno 4000 Din, naprodaj. Vsled nepopolne selektivnosti aparata primerno za od ljubljanske oddajne postaje čimbolj oddaljene kraje. Dopisi pod »Poštni predal 47«, Ljubljana. Kupujem kože polhov, vider in dihurjev. Drago Schvvab, Ljubljana. Sobico in kuhinjo v podpritličju oddam za maj samici. — Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 4062. Stanovanje Ic-po, 2 sobi, kabinet, kuhinja in pritikline v podpritličju, z velikim, do-bičkanosnim vrtom, se s t junijem odda rodbini brez ali z odraslimi otroci. Ponudbe pod »Suho in solnčno« št. 3998 na upravo lista, kjer se izve tudi cena. Sena in slame za krmo in steljo ima oddati še nekoliko vagonov Mavro Lobl i sin, Čakovec. Proda se giasovir (kratek), radi selitve, po ugodni ceni. Poizvedbe v četrtek od 18 do 19 in v nedeljo od 11 do 12 v Štepanji vasi št. 69 (društvena soba). Radio 4 cevni z akumulatorjem proda za 1200 dinarjev Hešik, Spodnja Šiška. Posestva Trgovino z mešanim blagom, vso zalogo in inventarjem, na deželi, pri farni cerkvi (Štajersko), okolica Slov. Bistrica, prodam. Potreben kapital 15.000 Din. Prevzem takoj. Dopisi pod »Lepa priložnost« št. 3969 na upravo. Hiša z gospodar, poslopjem in vrtom, se proda. Vpraša se: Poljska ulica štev. 12, Maribor. Lokal pripraven za vsako obrt, se odda. - Vpraša se: Poljska ul. 12, Maribor. Iščem v Ljubljani, v sredini mesta, večje število prostorov primernih za skladišča na debelo in pisarne. Pogoj: dolgoletna pogodbti. — Ponudbe na naslov »Slovenca« pod: »X. Y. Zagreb« Stev. 4042. Lokal nasproti križevniške cerkve, takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod št. 4010. Češki semen, grahoro domačo luccrno črno deteljo in travna semena dobite pri Fr. Pogačniku, Ljubljana, Dunajska c. 36.