Pustno društvo Goriča vas napoveduje največji karneval v slovenski deželi Foto Milan Glavonjič Pogovor: Pavel Hočevar I a ' ■ /5 » r, a ^: .v e P A j 0 povezovanju podjetnikov Foto AR F »*. F 0 . ■ ■ Ribniško tradicijo je požrl čas, a le toliko, da še lahko kazi okolico Foto AR v C---- * *=• y > Male zimske radosti je stopilo skorajšnje spomladansko sonce Foto AR Jfv, ^ t » * Fotografija slovenskih izseljencev na pogrebu v Argentini. Med množico je tudi Anton Merhar, ki je 1.1926 s skupino izseljencev iz Prigorice odšel z vlakom do Francije, od tam pa z ladjo v Argentino. Iz arhiva Muzeja Šttc (ilL^©0[L© ©IBČllME RIBIII64, FEBRUAR 1©©©;, OcißmiBte DW DOBRODELNA AKCIJA Bo Zdravstveni dom Ribnica dobil ultrazvok? Sodobna medicinska tehnologija pomaga reševati številne bolezni. Zadnja leta smo bili priča skokovitemu napredku na tem področju. Tudi novejše preiskovalne metode (rentgenske, ultrazvočne, magnetno resonančne) so med njimi in omogočajo, da lahko danes odkrivamo bolezni hitreje in natančneje. Že večkrat je bila izražena želja občanov, da bi tudi Zdravstveni dom Ribnica nudil takšno sodobno metodo, kot je preiskava z ultrazvokom. Z aparatom se je precej ljudi že srečalo. Prednost njegove uporabe je, da ima izboljšano tehniko prikaza notranjih organov in njihovih bolezenskih sprememb, preiskava bolnika pa ne obremenjuje. Pacienti morajo tako sedaj sami poiskati ambulanto, kjer naj bi opravili to preiskavo, največkrat v Ljubljani, in se uvrstiti na listo čakajočih. K akciji nabave ultrazvoka seje že odzval Lions klub Ribnica. Ta sije tudi letošnje leto postavil cilje dobrodelne aktivnosti - med drugim preventivno delo na področju preprečevanja zasvojenosti z drogami, pomoč slepim in slabovidnim ter pomoč pri nabavi omenjene aparature. Klub zbira sredstva vse leto, osrednja aktivnost pa je v pomladanskem času. Akcija za prej omenjene cilje se bo zaključila sredi maja. Klub je pripravljen deloma financirati napravo, pa tudi prevzeti vlogo koordinatorja zbiranja sredstev v ta namen. Foto Kati Kostanjšek Odgovor na zgoraj zastavljeno vprašanje je bil, da sredstev za nakup takega aparata sam Zdravstveni dom Ribnica nima, ker je na prednostni listi nabav cela vrsta aparatur in ostalih osnovnih sredstev, ki so izrabljena. Denarja pa tudi ni možno pričakovati "od države". Le-ta namreč preko Zavoda za zdravstveno zavarovanje omogoča državljanom dostop do osnovnih zdravstvenih uslug in med drugim tudi določa normative, na kolikšno število prebivalcev jim le-te pripadajo. In ker je število prebivalcev na področju, ki ga pokriva Zdravstveni dom Ribnica, premajhno, bi bila preiskava z ultrazvokom v našem zdravstvenem domu "nad-standard". V letošnjem letu se je vodstvo Zdravstvenega doma Ribnica odločilo, da bi le nabavili ta aparat kljub zgoraj omenjenim zadržkom, v želji, da bi tudi našim ljudem olajšali pot do zdravja. Najprej bi se na njem izvajala diagnostika ginekoloških obolenj ter spremljanje nosečnosti, spremljali bi razvoj kolkov pri dojenčkih, poskušali pa bi pridobiti tudi specialista radiologa za izvajanje preiskave tudi na drugih področjih (napr. preiskava trebuha). Seveda financiranja ultrazvoka sami ne bi zmogli, saj je ocenjena vrednost aparata okrog 6.000.000 sit. Potreben bi bil tudi posluh in pomoč posameznikov in podjetnikov, saj so nekateri že izrazili pripravljenost za to akcijo. Majda Govže Kumelj, dr. med. DOBRODELNA AKCIJA OBČINA RIBNICA Župan VABI K SODELOVANJU za nedoločen čas s polnim delovnim časom SVETOVALCA I. ZA KOMUNALNE ZADEVE Pogoji: • univerzitetna visokošolska izobrazba gradbene smeri ali visoka strokovna izobrazba gradbene ali komunalne smeri • 5 let delovnih izkušenj • strokovni izpit • preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku • vozniški izpit • organizacijske sposobnosti • sposobnost timskega dela • poznavanje dela z računalnikom REFERENTA I. ZA KOMUNALNE ZADEVE Pogoji: • srednja šola gradbene ali druge ustrezne smeri • strokovni izpit • vozniški izpit • organizacijske sposobnosti • sposobnost vodenja manjših skupin OBČINSKEGA INŠPEKTORJA I. Pogoji: • univerzitetna visokošolska izobrazba pravne, ekonomske, finančne, arhitekturne, gradbene ali naravoslovne smeri • 5 let delovnih izkušenj • strokovni izpit • strokovni izpit za inšpektorja • vozniški izpit • organizacijske sposobnosti • poznavanje dela z računalnikom Pisne prijave z dokazili in opisom delovnih izkušenj pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Občina Ribnica, Ribnica, Gorenjska cesta 3, 1310 RIBNICA. Naate&nja številka ‘Rešeta bo izšla V ponedeljek/ 2.7. , marca 2.000 IZ FEBRUARSKE VSEBINE Teme februarske seje: DAVEK NA STAVBNA ZEMLJIŠČA BO DOLETEL VSE OBČANE.......4 HYDROVOD ČAKA NA POLITIČNO SOGLASJE....................5 OBČINA BO ŠTIPENDIRALA DEFICITARNI KADER...............5 V središču, med drugim: POMANJKUIVA JAVNA RAZSVETLJAVA.........................6 "Po poteh dediščine" KONKRETNO DELO OBČIN SE ŠELE ZAČENJA...................7 Pogovor: PAVEL HOČEVAR........................................8 - 9 Dogodki meseca: ISO 9001 tudi uradno v rokah podjetij MOTOMAN in RISTRO..10 ČRNA GRADNJA RAZBURILA OTAVČANE..........................11 Evropska unija: V NOVO EVROPO Z ENAKOVREDNIM POLOŽAJEM...................12 piše Franc But, namestnik vodje ožje pogajalske skupine Zabavne strani: NORČAVI PUST ŽE TRKA NA VRATA.........................15-16 Pustni program...........................................32 IME PREZRITE: RAZPIS ZA DODELITEV SOCIALNIH STANOVANJ!.18 Pod drobnogledom: KOMISIJA ZA PROMETNO VARNOST...........................21 In memoriam: FRANCE GRADIŠAR........................................22 RIBNIŠKA ŠOLA JE EKO ŠOLA..............................24 Tokrat še zadnjič: ZGODOVINA IN PRIHODNOST RIBNIŠKE KNJIŽNICE.........26 - 27 MARŠIČI IN ŽUKOVO-MIKUŽEV DRUGI DOM....................31 Športni utrinki: ŠPORTNIK LETA-ZAKAJ DVAKRAT?...........................28 Ne zamudite! Tomaž Humar v Ribnici....Obveščamo na strani 28 NAŠI DOBRI NA MEDNARODNEM PLAVALNEM TEKMOVANJU.........29 DOBRODELNA AKCIJA ZA NAKUP ULTRAZVOKA Akcija za nakup ultrazvoka se šele začenja, zato bodo nadaljnja obvestila še sledila, tako v Rešetu kot tudi v osebno naslovljenih prošnjah ljudem dobre volje. Kolikor bi želeli nabavo ultrazvoka podpreti, se tako Zdravstveni dom Ribnica kot tudi Lions klub Ribnica toplo priporočata in se v imenu občanov - bodočih uporabnikov preiskave - že vnaprej zahvaljujeta! Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Uredniški odbor: Alenka Pahulje - odgovorna urednica, Metka Tramte - članica. Lektorica: Tania Debeljak. Trženje oglasnega prostora: Marko Modrej, GSM: 041-536-889 Tisk in prelom strani: KVM Grafika, Ribnica. Naklada: 3.050 izvodov. Naslov uredništva: Rešeto, Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%. V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v našem glasilu. OBETA SE NAJVEČJI KARNEVAL V SLOVENIJI! Na pustnem zboru se je zbrala že večina predstavnikov skupin, ki bodo gostovale na letošnjem karnevalu. Nekatere, kot na primer hrvaška zgončarja na fotografiji, so prikazale tudi del svojega programa. Karneval se bo 4. marca začel ob 14.02, na njem pa naj bi bito preko 30 skupin in 1000 mask. Glede na to, koliko daril je na zboru prejeto društvo, je Medard Pucelj predlagal, da se zgradi pustni dom, kamor bi jih lahko vse zložili. Predvsem pa, in to bi bilo vredno upoštevati, naj se pustno rajanje zaključi kot se spodobi. "Na dušo in srce vam polagam kurenta, 'je dejal Medard. Nekaj časa smo Ribničani sežigali čarovnico, potem Naceta, a je običaj večidel izpuhtel. Nekoga rabimo, da bi se mu potožili za vse tegobe, potem pa hajd’ z njim na most in na grmado! In vse težave bodo splavale po Bistrici. Foto A P Slovesna podelitev certifikata Foto K. Kostanjšek ODLOČITVE SVETNIKOV POVIŠAN DAVEK NA STAVBNA ZEMLJIŠČA RAZBURIL PODJETNIKE Plačevali naj bi celo do 17-krat višje zneske letno, seveda, če bi za obdavčenje prijavili vso površino Porazdeljena obremenitev na vse dele občine, prebivalstva, gospodarstva in kmetijstva ni edini vzrok za višji davek. Država bo občini zagotovila finančno izravnavo le, če bo sama poskrbela za lastne vire prihodkov, do katerih je zakonsko upravičena. Lani je Ribnica tako pobrala le 7 milijonov tolarjev, medtem ko jih letos načrtuje kar 23 milijonov. Temu izračunu je v imenu podjetnikov že takoj na začetku oporekal Andrej Mate, ki je hotel točko "zaradi nesorazmernih in bistveno previsokih porastov" umakniti z dnevnega reda. Obveznosti gospodarskih družb in podjetij naj bi se "šokantno" zvišale, v poprečju za vsaj 10-krat več kot do sedaj. Prebivalci bi morali za eno hišo, ki v poprečju obsega med 250 in 300 m2 površine, plačati 15.000 SIT letno in že preprost izračun gospodarstvenikov naj bi kazal na to, da bi se proračunska blagajna povečala ne le za načrtovanih 23 milijonov, temveč najmanj za dvakrat toliko. Že od gospodinjstev bi tako Občina pobrala med 40 in 50 mio SIT, je problem obdavčitve ponazoril Mate. Gospodarstveniki so si z odprtjem velike polemike okrog povečanega davka na uporabo stavbnega zemljišča na februarski redni seji priborili svoj prostorv občinskem svetu pri odločanju o višini nadomestila, ki bi bremenilo njihova podjetja. Izračuni, ki sojih napravili direktorji ribniških podjetij (Inles, ITPP, M-KZ, Riko-Kor, RUSS, Upravni odborOOZRibnica), se precej razlikujejo od predlaganega občinskega odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Občina namreč šele letos uvaja nadomestilo za celotno svoje področje, medtem ko mora mestno naselje Ribnica ta davek plačevati že 14 let. Andrej Mate je na seji zastopal interese večine podjetnikov Zneski so že tako močno presegali občinske izračune, ki temeljijo na izračunu poprečnih dajatev občin, ki so ta prispevek uvedle, da je župan s svojimi sodelavci le-te že med sejo ponovno preveril. Glede na območje in komunalno opremljenost je lastnik stanovanjske hiše v Ribnici, ki sodi v L, najdražje področje, lani plačal 4.810 SIT/leto za 102 m2 površine. Po novem odloku bo moral plačevati 4.800 tolarjev, je obrazložil Alojz Levstek. Tudi Inles, kije prijavil 6104 m2 površine, je lani zanjo plačal 529.000 tolarjev, medtem ko bi letos celo manj, le 415.000 SIT. Izkazalo se je, da so izračuni neskladni pred- vsem zato, ker so podjetniki tokrat predvidevali, da bo vsak davčni zavezanec pošteno prijavil celotno površino. Po tej logiki bi Inles res moral plačati 2 milijona tolarjev, če bi seveda prijavil vseh 27.000 m2. Tak strošek bi po Matetovem mnenju močno bremenil poslovanja, saj so po njegovem mnenju stroški komunalnih storitev v občini v zadnjih dveh letih porasli kar za 400 odstotkov. Polemika svetnikov seje razvila tudi ob kategorizaciji davčnih zavezancev, stopnji obdavčenja počitniških hiš, skladiščnih objektov in nezazidanih stavbnih zemljišč. Svetniška skupina SDS na čelu z Miho Klunom je predlagala tudi prekategorizacijo določenih naselij ter plačilo davka v najmanj dveh obrokih, saj bi enkratno plačilo lahko pomenilo prehudo breme tako za fizične kot za pravne osebe. Tistim, ki razpolagajo z večjimi stavbnimi zemljišči, pa bi lahko to povzročilo prevelike likvidnostne težave v mesecu, ko bi bilo treba davek plačati. Županje pojasnil, da bo plačilo tega nadomestila ključni vir proračuna in v bistvu investicijski denar, saj gre za amortizacijo prostora in infrastrukture, sporne zadeve pa se lahko uredijo še pred drugim branjem odloka. Tako je bil osnutek po izjemno dolgi razpravi vendarle sprejet, s skoraj vsemi dopolnili, ki jih je predlagal Andrej Mate, pripombami SDS in statutarne komisije. Izračune bo občinska uprava ponovno preverila s primerljivimi občinami in na hipotetičnih površinah, medtem ko bodo odlok ponovno obravnavali vsi pristojni odbori in ostale interesne skupine. HYDROVOD OSTAL BREZ POLITIČNEGA KOMPROMISA OBČIN Najbolj črnogled scenarij? Prebivalci brez pitne vode Ne glede na to, da se župani Kočevja, Ribnice in Loškega Potoka niti na tretjem sestanku niso mogli uskladiti glede načina odločanja v skupščini podjetja, ki se mora statusno preoblikovati, je možnost, da prebivalci ostanejo vsaj za kratek čas brez oskrbe s pitno vodo majhna, a vseeno realna. Vsaka občina vztraja pri svojem, tako da nekateri celo šušljajo o delitvi Hvdrovoda. Na folograjiji je njegov direktor A. Gašparac. Sodišče je zaradi neuspelih poskusov direktorja Hydrovoda, da bi v nekaj mesecih pripravil identičen odlok za vse občine, januarja sprožilo postopek za izbris podjetja iz sodnega registra. Rok za usklajevanje za zdaj treh različnih občinskih odlokov traja 60 dni, in Antun Gašparac kljub precejšnjemu dvomu še vedno upa, da bo stroka odigrala svojo vlogo, ker ne želi biti stečajni upravitelj podjetja, ki ga vodi dve leti. Če kompromis med župani, kije bil za 2/3 odločanje načeloma že sklenjen, ne bo možen, naj vsaka občina oskrbo z vodo reši sama, je dejal Gašparac, da prebivalci ne bodo ostali brez vode. Nikoli pa ni prepozno in le malo dobre volje in razuma je potrebno, ne pa zganjati politike, meni direktor, medtem ko sedanjega zapleta ne zna razrešiti. Lado Orel, predsednik statutarne komisije, mu je pojasnil, da sodni sklep ni tragični epilog neuspešnega statusnega preoblikovanja Hydrovoda, marveč je to čas, ko bo potrebno uskladiti sporne zadeve, da bi se podjetje lahko registriralo, kar bi po njegovem vse stranke morale storiti že ob začetku dogovarjanja. Ribnica vseskozi vztraja pri 3/4 odločanju v skupščini, ker bi si kot soustanoviteljica lahko zagotovila, da je Kočevje ne bi preglasovalo. Sosednja občina ima namreč 63% delež, kar ji zagotavlja 51% glasov. To se Ribnici zdi nedopustno, saj gre za skupno podjetje, ki zagotavlja vodo, in je zato treba določiti odnos med ustanovitelji pri upravljanju le-tega, je dejal Orel, zato bi za vsako izmed treh občin moralo veljati, da ne more biti preglasovana. OBČINSKE ŠTIPENDIJE ZA MANJKAJOČI STROKOVNI KADER Kadrovsko vrzel, kije Ribnica že leta ne more zapolniti v zdravstvu na področju zobozdravstva, bo sedaj popolnila tako, da bo razpisala občinsko štipendijo.Tako bo za letošnje začetne tri mesece študijskega leta namenila 200. 000 SIT za enega ali dva zobozdravnika, kar naj bi ustrezalo tudi višini republiškega poprečja. Tudi v naslednjem letu naj bi bil razpis štipendije za področje stomatologije, vendar Zdravstveni dom ni edini, ki naj bi kader pridobival tudi na tak način. Občina namerava s štipendiranjem pridobiti manjkajoče strokovnjake tudi za potrebe občinske uprave in javnih zavodov, letno pa, za vsaj eno štipendijo, iz proračuna prispevati do 460.000 SIT. Če se bo pojavila potreba po še kakšnem, ne samo zobozdravstvenem kadru, bo Občina pripravila tudi proračunski predlog za štipendiranje, je dejal župan. PA USTANOVIMO ŽUPANOV ŠTIPENDIJSKI SKLAD... Zamisel, ki jo je predlagal državni sekretar za kmetijstvo in ribniški svetnik Franc But, v svoji osnovi sploh ni bila zgrešena. Glede na to, da je v občini vedno manj štipendij s področja gospodarstva, je predlagal, da se naj ustanovi resno zastavljen sistem štipendiranja, t. i. štipendijski sklad, a ne za borih 200.000 tolarjev, marveč naj vsebuje vsaj začetna 2 mio SIT, ki bi ju bilo najbolje vzeti iz postavke za komunalno urejanje Hrastja. A kdo bo iznašel "pulfer" za napajanje sklada? But seje znašel tudi pri zamisli, kje bi komu in koliko še vzel. Najlažje bi po njegovem denar kratili političnim strankam, še posebej SDS, ki kot zmagovita stranka na volitvah dobi tudi največ proračunskega denarja (za leto 2000 2,5 mio SIT, SLS 315.000 SIT). Po njegovem, "a to je samo moja sugestija", je pripomnil But, bi se SDS zlahka odpovedala delu dvomilijonskih dotacijskih sredstev in ga namenila za štipendije. Tak dober in svetal zgled bi spodbudil še ostale stranke k tako dobronamernemu podpiranju mladih izobražencev. Članica SDS, Andreja Hočevar, ga je opomnila, da zmagovita stranka že daje precej sredstev občanom, skupnostim, Hrovači in še komu, kar pa seje Butu, glede na podeljeno vsoto, zdelo "zelo pametno". Kratko razpravo, kije svetnike precej presenetila in za katero seje kasneje namigovalo, da naj bi bila mišljena bolj za sejni "intermezzo", je kronal župan z zamislijo, da lahko državni sekretar, ki zastopa vladno stranko, doprinese v morebitni štipendijski sklad neprimerno večjo količino denarja kot opozicijska SDS. Zadeva je bila skoraj takoj ad acta. Tekst in foto Alenka Pahulje SPREJETI OSNUTKI IN ODLOKI • Odlok o proračunu za leto 2000 • Odlok o statusnem preoblikovanju javnega komunalnega podjetja Hydrovod Kočevje-Ribnica, p.o. v Hydrovod, d.o.o • Odlok o varstvu virov pitne vode na območju občine Ribnica • Osnutek Statuta Občine Ribnica. • Osnutek Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča • Osnutek Odloka o kategorizaciji občinskih cest v občini Ribnica • Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah • Pravilnik o kadrovskem štipendiranju ODLOČITVE SVETNIKOV V SREDIŠČU Pomanjkljiva javna razsvetljava TEMNO KOT V ROGU Povsem nesistematično so postavljene luči ne samo po samem mestnem naselju, marveč tudi po ostalih naseljih in vaseh, za kar naj bi bili krivi občinski politiki leta poprej, ko so zaradi cenovno ugodnejših rešitev nastavili le delno razsvetljavo (Breg, Grič...), tako nedograjena pa je ostala vse do danes. Sedanja občinska oblast se menda drži pravila: vsako leto vsaj eno lučv vas, s svetlobo pa bi bilo nujno opremiti tudi povsem temačne prehode za pešce v Ribnici, tako npr. v križišču pri Čičku in pri bivši stavbi policije. Pogosto celo po trgu, ki naj bi sodil med središčne ribniške poti, dlje časa ne gori na marsikaterem kandelabru, kar morda kaže na pomanjkljiv nadzor Občine nad Elektrarn. Alije dograditev nedodelanega sistema javne razsvetljave zajeta v letošnjih predvidenih 23 milijonovtolarjev? Župan: “Javna razsvetljava Škrabčevega trga, ki je bila zgrajena ob rekonstrukciji bivše Šeškove ulice leta 1989, je v dokaj slabem stanju. Manjka oziroma uničenih je skoraj polovica svetilk, ostale ki pa so še dobre, so bile obnovljene konec meseca decembra 1999. Večina manjkajočih svetilk je bodisi odpadlo zaradi slabega sidranja v fasade hiš ali pa sojih odtrgali kamioni s ponjavami. Elektro Kočevje pripravlja popis in oceno stroškov obnove oz. popravila vseh manjkajočih luči javne razsvetljave Škrabčevega trga. Občina Ribnica je v proračunih za leto 1998, 1999 in 2000 namenila sredstva v višini 3.000.000 SIT letno za dograditev javne razsvetljave po posameznih krajevnih skupnostih. Lokacijo postavitev luči JR določijo posamezne krajevne skupnosti, prav tako speljejo tudi ves postopek (ponudbe, pogodbe, obračuni...). Letošnja proračunska sredstva za javno razsvetljavo v višini 20.000.000,00 SIT so namenjena za postavitev luči JR ter kabelske razvode na Gorenjski cesti, cesti za Lepovče in delu Šeškove ulice od Gozdarskega doma do križišča v Mali Hrovači. Zemeljska dela za JR Gorenjske ceste in ceste za Lepovče so bila narejena že hkrati z rekonstrukcijo cest in izgradnjo kanalizacije, zemeljska dela odseka Šeškove ulice pa bodo izvedena v sklopu rekonstrukcije odseka ceste, ki se bo pričel letos spomladi. Lokacija teh kandelabrov je določena s projektom in v skladu z dokumentacijo, delno so že izvedena gradbena dela in tudi letošnji program izgradnje javne razsvetljave bo skladen s projektno dokumentacijo.” 35 milijonov tolarjev za izvedbo najrazličnejših študij o izvedljivosti projektov v letošnjem proračunskem letu je precej visok znesek, glede na to, da pogosto nekateri nikoli ne dočakajo svoje uresničitve. Pri nas ni tako, pravi župan, saj se je v obdobju po osamosvojitvi dejansko izvedel vsak izmed projektov, za katerega je bila opravljena, ponavadi večmilijonska, študija. Tako bo letos z okrog 20 mio SIT financiran projekt regionalnega razvoja podeželja Po poteh dediščine, kamor je vključenih 14 občin; za urejanje prostora 11 mio SIT in za toplovodno omrežje 5 mio SIT. RIBNIŠKEMU PLAVALNEMU KLUBU NE USPE SPLAVATI Plavalni klub Ribnica se od svojega nastanka izpred nekaj mesecev nenehno ubada z vprašanjem, kako si časovno primerno in finančno sprejemljivo zagotoviti osnovni prostor za svoje delo - bazen. Najprej je bila njegova komercialna cena 9.400 SIT/uro, ki jo je določil občinski svet, zanje nesprejemljiva. Potem je za kratek čas sledil neki interni dogovor, da uporabljajo bazen tudi v času, ko zanj ni zanimanja zunanjih uporabnikov.Zdaj je le-to, kljub temu, daje ribniški bazen glede na površino eden najdražjih v Sloveniji, vendarle poraslo, in PK se je tako ponovno znašel v vrsti več najemnikov. Cena uporabe bazena pa je zanj menda še vedno previsoka, saj z mesečno članarino, ki jo pridobi od Najemnine občinskih stavb Občina naj bi letos v svojo blagajno pobrala 31 milijonov tolarjevz najemninami, kijih zaračunava za stanovanja, ki so v njeni lasti. Vemo, da politične stranke, ki so nameščene na Škrabčevem trgu 40, za svoje strankarske prostore plačujejo le simbolično ceno: po 100 SIT/m2. Drugi najemniki poslovnih prostorov, razen humanitarnih organizacij, društev in KS, ki imajo le-te brezplačno, pa zanje plačujejo od 760 do 1425 SIT/m2. Cene stanarin se gibljejo takole: -najnižja: 1.948,85SIT (Lončarska26) - najvišja: 20.168,35 SIT (Knafljev trg 13) Cena poslovnih prostorov na m2: -najnižja: 285,00 SIT (garaže) -najvišja: 1.425.00 SIT (Gorenjska c. 3+9, Škrabčevtrg40) 15 aktivnih rekreativcev, ne zmore pokriti stroškov uporabe. Tako so se februarja odrasli člani, razen otrok, ki imajo plavanje v določenih urah brezplačno, ponovno rekreirali le na suhem. Župan pravi, da so Plavalnemu klubu termini v bazenu dodeljeni pod naslednjimi pogoji: - brezplačno vsak dan od 13. - 16. ure za izvajanje programa »plavalne šole« učencem osnovne šole dr. Franceta Prešerna -za plavalno izobraževanje, treninge. - 3 ure tedensko za 5000 SIT /uro za izvajanje programa rekreativne vadbe članov kluba. Ostali termini so oddani drugim najemnikom. Bazen je oddan Klubu za dogovorjene termine pod enakimi pogoji, kot jih imajo ostali uporabniki za ostale objekte, je dodal. Predsednik plavalnega kluba Julijan Ozimek (desno), poleg trener Drago Marjanovič Investicije v zdravstvo obšle nakup ultrazvoka Občina je v letu 2000 za nabavo opreme vZD Ribnica ponovno namenila le 3 mio SIT, čepravje bilo večkratjavno rečeno, da Ribnica nujno potrebuje ultrazvok. Tako se mora sedaj iskati druge (predvsem donatorske) vire za nakup tega aparata.Smiselno bi vsekakor bilo, da je prva v vrsti, vsaj z večjim deležem, sama občina. Zupan: "V skladu z veljavno zakonodajo skrbi občina za mrežo javne zdravstvene službe na primarni ravni ter kot ustanoviteljica javnega zdravstvenega zavoda zagotavlja tudi del sredstev za investicije. Občina Ribnica je v sodelovanju z občinama Sodražica in Loški Potok ter na predlog Zdravstvenega doma Ribnica pripravila predlog prioritetnih investicijskih vlaganj v zdravstveno dejavnost na primarni ravni za leti 2000 in 2002. Gre predvsem za nakup najnujnejše ali nadomestitev dotrajane medicinske opreme ter za vzdrževanje stavb. V posameznem letu naj bi se v te namene zagotovilo iz proračuna občine Ribnica po ca 3 mio .SIT, ustrezna deleža pa bosta prispevali tudi ostali dve občini. Ultrazvočna dejavnost ne sodi v mrežo javne zdravstvene službe na primarni ravni, ki jo zagotavlja občina preko Zdravstvenega doma ali koncesionarjev, marveč v sklop specialističnih dejavnosti na sekundarni ravni, za katere skrbi Republika Slovenija. Zato osebno menim, daje organiziranje civilne iniciative za nakup npr. ultrazvoka dobrodošla in zelo smiselna poteza." Hrastje ostaja na papirju Vloga graditeljev je bila obravnavana že oktobra. ko je bilo tudi sklenjeno, da se bo celoten projekt ponovno preučil in dodelal, o njem pa naj bi se odločali na prihodnji seji. Predlog ni bil dan niti na februarski seji, župan pa pravi, da se bo vloga graditeljev zazidalnega območja Hrastje ponovno obravnavala na naslednji seji občinskega sveta (marca), ko bo na dnevnem redu odločanje o komunalnem prispevku. Delilna bilanca s Sodražico Delilna bilanca s Sodražico miruje, saj novonastala občina ni pripravila nobenega predloga niti odgovora na ribniški predlog o razdelitvi premoženja bivše občine Ribnica. Foto A P "Po poteh dediščine" Z USTANOVITVIJO ZDRUŽENJA BO PROJEKT SAMOSTOJEN Regionalni projekt 14 občin, katerega cilj je izoblikovati uravnotežen in okolju primeren regijski turistični proizvod, se bliža zaključku II.faze. Uradno se bo zaključila konec marca na sejmu Alpe Adria v Ljubljani. Predvideva se tudi predstavitev na mednarodnem turističnem V marcu bo izšla tudi brošura z izbranimi lokacijami naravne in kulturne dediščine vključenih občin, v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku. Brošura bo namenjena predvsem pridobivanju najprej domačih in nato tujih gostov v regijo, Angleški strokovnjaki, ki so do sedaj vodili projekt, z marcem prepuščajo nosilno vlogo vodenja združenju. Foto A P forumu v Berlinu ali Londonu. Po končanem uvajanju bo projekt moral zaživeti samostojno. Trenutne dejavnosti so usmerjene predvsem v ustanovitev najprimernejše oblike združenja, to je institucije, ki bo odgovorna za življenje turističnega produkta. Osnovni cilj te "institucije" bo zagotoviti ravnotežje med varovanjem dediščine, različnimi interesi in ekonomskim dobičkom. Sedež se predvideva v Ribnici, s profesionalno zaposlenim kadrom, ki bo pokrival področje trženja in razvoja produkta. potem pa je od vsake posamezne občine odvisno, koliko bo s svojo ponudbo iztržila od pridobljenih gostov. Vemo pa, da gost največ potroši tam, kjer tudi prenoči. Tako se konkretno delo za posamezne občine, ki so vključene v projekt, z zaključkom II.faze šele začenja: urejanje peš poti, prenočitvenih kapacitet in fizična ureditev lokacij (parkirni prostori, označevalne table). Alenka Henigman regionalna koordinatorka Financiranje prireditev Pogoj za denar sta program in pravočasnost Pri Vaškem etnološkem društvu Hrovača, ki z veliko mero vznesenosti in neplačanega prostovoljnega dela obuja tradicijo na vasi, je bilo pogosto zaslediti nejevoljo članov nad tem, da se morajo nenehno boriti za vsak občinski tolar in so to radi označili kot nerazumevanje Občine za njihovo dejavnost. Podobno kritiko smo zasledili tudi v Pustnem društvu Goriča vas in še pri marsikom, ki se bori za »kulturni tolar«. Je postopek res tako zapleten ah pa gre morda bolj za to, da marsikatera društva zaradi odmevnosti svojih prireditev pričakujejo, da del denarja shranjen čaka v proračunski malhi do naslednjega leta? Za financiranje občinskih prireditev namreč ne obstaja nikakršna prednostna lista, ki bi jo Občina upoštevala za merilo dodeljevanja proračunskih sredstev. Edino pravilo je, da organizator predloži vsaj kratek oris prireditve ah pa program, tako da se vsaj približno ve, komu in za kaj naj bi Občina podelila denar, trdi župan. Ne zahteva se nekega administrativnega balasta niti pri SLKD, ki skrbi za ljubiteljsko kulturno dejavnost, a tudi na ta vrata ni možno trkati mesec dni po tem, ko ježe potekel državni rok za oddajo vlog. Iz nič je menda vedno nič. Rubriko pripravila A. Pahulje V SREDISCU Pogovor s Pavlom Hočevarj Pavel Hočevar, sekretar 00Z Ribnica Torej ne gre za strah, da v primeru, ko bi se podjetniki lahko sami odločali za članstvo ali proti njemu, verjetno ne bi pokazali posebnega zanimanja in bi bila Zbornica bolj ali manj sama sebi namen? "Ne, gospodarstvo bi bilo razdeljeno na več interesnih skupin, in tako ne bi bilo moč ničesar doseči. Vzemimo zaplete okrog občinskega odloka. Obrtna zbornica je sklicala in povezala svoje ljudi, da bi tako gospodarstvo lahko soodločalo. Že tako ima malo vpliva na politiko, če bi bilo prostovoljno, pa bi ga imelo še toliko manj, zato je obvezno članstvo še kako smiselno. V vseh letih mojega službovanja na zbornici sem srečeval ljudi, ki so bili proti obveznemu članstvu vse do takrat, koso prvič rabili njene usluge: informacije, nasvete..." Kolikšni so dejanski stroški članov? "Obrtna zbornica vsako leto na svoji letni skupščini, ki je sestavljena iz podjetnikov, predlaga in dotoči višino članskega prispevka. Za OOZ Ribnica znaša 3% od najnižje pokojninske osnove in je enak že 10 let, članarina pa je trenutno 3500 SIT mesečno. Skupaj s članarino za OZ Slovenije je znesek na člana okrog 5000 SIT na mesec. Toda lahko se v primeru daljše odsotnosti, bolezni, zaradi finančne krize prispevek tudi odpiše, a samo za določen čas." Med tistimi, ki se sprašujejo, kaj sploh dobijo za ta vloženi denar, niso samo tisti, ki se vaših uslug niti ne poslužujejo, zato: do česa so sploh upravičeni? "Prejemajo revijo Obrtnik, kije že nekaj let najbolj kvalitetno in strokovno glasilo, ki se ga ne poslužujejo samo obrtniki, marveč tudi davčne uprave in računovodski servisi. Zbornica predvsem nudi tisto, kar je v njenem delokrogu: izvaja javna pooblastila v skladu z obrtnim zakonom-vodimo obrtni register, izdajamo, spreminjamo in opravljamo prenehanje obrtnih dovoljenj in smo nosilec dualnega sistema izobraževanja. Najmanj toliko, kolikor imamo članov, ki se pritožujejo, imamo novih ali pa zunanjih, ki so člani GZ, a se raje obračajo na nas. Tako imamo tudi prostovoljne člane, ki so pripravljeni plačevati celo dvojno članarino. Pravi podjetnik, ki se zaveda, kaj mu lahko stanovska organizacija nudi, se vključi zaradi pretoka informacij in tudi borze obrtnih storitev v državi." Sicer pa je bistvena naloga zbornice, da informira svoje člane o vseh dogajanjih podjetniškega poslo- Smernici za boljši in hitrejši razvoj: UREDIMO OBRTNO CONO IN PRIDOBIMO BLAGOVNO ZNAMKO Mali podjetniki, ki so sinonim ribniškega gospodarstva in rezultat njegovega komaj preteklega sesutja ob osamosvojitvi, si ne zagotavljajo samo lastnega preživetja, marveč s svojo prihodkovno rastjo vplivajo na moč celotnega gospodarstva v občini. Uradno niso nikoli ustanovili podjetniškega kluba, ki je začel delovati dobre pol leta pred prvimi lokalnimi volitvami leta '94, toda svoje interese skušajo, politično preobraženi, zasidrati tudi v občinskem svetu, kjer svoj drugi mandat uveljavljajo preko Neodvisne liste gospodarstva. Tokrat le Andrej Mate, saj so zdrugimi volitvami izgubili sekretarja območne obrtne zbornice Pavla Hočevarja. Sem ter tja se s kreatorji občinske politike sestajajo ločeno, spet drugič, kot je bil zadnji primer glede odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč, pa se združijo direktorji vseh večjih podjetij. Gospodarstveniki predlagajo predvsem na komunalnem področju določene rešitve, ki bi jim oljašale delo vsaj v občinskem okolju, informacije pa si izmenjujejo tudi glede upravljanja podjetij, proizvodnje in prodaje storitev. Skupino gospodarskih "glasnogovornikov" si je okrog sebe uspela zbrati ravno OOZ Ribnica, kis takim načinom potrjuje svojo prvobitno vlogo in pomen v prostoru, čepravje članstvo v njej obvezno, saj tisti trenutek, ko obrtniku izda obrtno dovoljenje in ga vpiše v register, le-ta postane njen član in mora plačevati članarino. Enako se dogaja vgospodarski zbornici, a razlog naj bi bil bolj vtem, da v primeru prostovoljnega članstva gospodarstvo preprosto ne bi imelo institucije, ki bi ga zastopala na raznih področjih poslovanja. Želja po vajeništvu večja kot so potrebe ribniških obrtnikov V okviru predstavitev srednješolskih programov je ribniška osnovna šola za svoje osmošolce v začetku februarja pripravila tudi predstavitev dualnega sistema triletnega poklicnega izobraževanja. Le-ta dijakom nudi polletno vajeništvo pri obrtnikih, polovico šolskega leta pa teoretično delo v šolskih klopeh. Ribniška območna obrtna zbornica se v predstavitev dualnega izobraževanja vključuje že tretje leto, interes zanj pa je pri osmošolcih večji, kot so potrebe ribniških obrtnikov po vajencih. Letos so namreč razpisali 6 učnih mest, lani na primer 8, prvo leto pa le 4. Tako so pripravljeni poučevati kleparja, krovca, kuharja, peka, tesarja in natakarja, medtem ko nihče ni razpisal prostega učnega mesta za avtomehanika, kar je bilo prejšnji dve leti najbolj zaželeno. Obrtniki namreč še vedno niso prepričani, kakšne prednosti jim sistem vajeništva prinaša, saj na njihovih ramenih sloni tudi polovica obveznosti, med drugim plačevanje prispevkov za vajenca, opravljen pedagoško-andragoški seminar in tehnično brezhibna obratovalnica, da se učna pogodba lahko sklene. vanja, jim svetuje, jih dodatno izobražuje in sklicuje preko sekcij." Imajo člani dodatno izobraževanje po znatno ugodnejši ceni? "Vsekakor. Pred kratkim smo pripravili seminar o davčni napovedi in o spremembah zakona o davku na dodano vrednost. Cenovna ugodnost se je pokazala v tem, da so naši člani plačah le 3000 SIT, zunanji člani še enkrat več, medtem ko v Ljubljani, kjer je tržna cena višja, popolnoma enak seminar stane kar 16.000 SIT. Zato je težko reči, kaj ponujamo svojim članom za njihovo članarino, ker se ta vložek vrača v različnih oblikah. Koliko članov se poslužuje ponujenih storitev? Koliko jih je pripravljenih narediti še kaj več, kot biti samo ime na papirju z denarno obvezo? Koliko članov je res dejavnih? "Več ali manj vsi, ker zanje organiziramo obvezni tečaj varstva pri delu, higienski minimum, računalniško izobraževanje, seminar o davku na dodano vrednost. Pred njegovo uvedbo smo na primer pripravili 4 seminarje, ki sejih je udeležilo 500 ljudi. Določeni člani so pripravljeni delati tudi v organih OOZ, razmišljati o gospodarstvu, voditi zbornico. In ravno te bi štel med bolj aktivne. Tako mednje sodi 20-članska skupščina in 5 sekcij (avtoprevozniška, gostinska, frizerska, elektro, lesna), ki so aktivne le po potrebi oz. takrat, ko v njihovi dejavnosti pride do težavah sprememb. Bistveno je, da vse zbornice vodijo podjetniki in imajo takšno organizacijo, kot sijo želijo. Ravno zaradi tega je težko enačiti zbornico z institucijo, ki je lahko zelo oddaljena od uporabnika." Precej dobičkonosna je verjetno sejemska dejavnost, ki ste jo v zadnjem času zelo razpredli, saj je ribniška Zbornica postala zunanji sodelavec OZ Slovenije. "Težko govorimo o profitu. Predvsem smo želeli med ostalo slovensko domačo in umetnostno obrtjo promovirati suho robo in lončarstvo, ker želimo pridobiti blagovno znamko. Smo zbornica, ki ima največje število domačih in umetnostnih obrtnikov, zato smo zadnje čase malo bolj dejavni v sejemski dejavnosti. Delo za organizacijo seveda zaračunamo, ker to ne sodi v naše obvezne naloge. OOZ naj bi bha tudi nosilka julijskega rokodelskega festivala, čeprav sva zaposlena samo dva strokovna delavca, a to sodi v naše področje. Prav tako naj bi bha OOZ nosilka pridobitve blagovne znamke; že petič organiziramo rallv old-timerjev; prednovoletno srečanje, poletni piknik, izlete na strokovne sejme doma in v tujini... Kse to izhaja iz volje, da bi narediti več, kot zahteva naše delovno področje." Se nam sploh kaj kmalu obeta lastna blagovna znamka, glede na to, da se venomer poudarja, kako težaven in zahteven je proces pridobivanja? "Zadeva je lahko zelo vprašljiva, ker je zanjo potrebno veliko dobre volje, strokovnih podlag in argumentov, saj naj bi jo pridobila cela dolina. Sem optimist, a grobe sheme, kako se lotiti, še nismo naredili. Zanašamo se predvsem na osnovne smernice dr. Janeza Bogataja, za uresničenje pa bo treba vplesti domače in tuje strokovnjake. Blagovna znamka je tudi moja osebna želja, ker lahko dosti doprinese k večji vrednosti naših izdelkov. To je morda naša največja priložnost, ker smo Ribničani znani po dobri obdelavi lesa. V dolini je veliko predelovalcev, zato bi bila pridobitev blagovne znamke izjemnega pomena tudi vfinančnem smislu." S februarjem je začel delovati podjetniški center, taisti, proti kateremu ste bili vi osebno v času vašega mandata v svetniških vrstah odločno proti, oz. ste trdili, da se še nikjer ni obnesel. Kako pojmujete dejstvo, da je sedaj vendarle ustanovljen, čeprav še vedno ni jasen njegov način financiranja, kar ste takrat izpostavljali kot precejšnjo oviro? "Ne, to je napačno tolmačenje, ki seje pojavljalo v javnosti. Nerodna je bila tudi izjava takratnega vodje projekta B. Čavka, češ da naj se obrtna zbornica ne boji konkurence. To moram ostro zanikati. Obrtna zbornica je bila v začetku celo nosilec lokalne podjetniške iniciative. Kasneje je to vlogo prevzela Občina, ves čas pa je Zbornica sodelovala pri pripravah ustanavljanja podjetniškega centra. Takratne razprave niso bde rezultat konflikta, temveč le navidezen nesporazum glede tega, kako praktično udejanjili to lokalno podjetniško iniciativo: kakšno obliko naj ima, kdo in kako jo bo financiral, ker je zelo odvisna od oblasti. Obrtna zbornica je celo ponudila svoje poslovne prostore v brezplačen najem za določen čas, kar naj bi se smatralo kot njen prispevek." Zakaj potem ta ponudbe ni bila sprejeta? "Ne vem. Tudi svetniki so se takrat strinjali, da bi bilo najbolj smotrno, da je sedež v naši hiši, ker bi tako vsebinsko smiselno napolnili stavbo. Ribniška OOZ je celo leto hranila prazne prostore, ker smo menili, da smo dali dovolj korektno ponudbo in računali, da bo pri nas sedež centra." Glede na to, da centra ne pojmujete kot konkurenco, da še vedno v celoti niso znane njegove naloge, nekatere pa povsem sovpadajo z vaši-mi-na kakšen način boste sodelovali? "Z direktorjem Janijem Matetom sva se že nekajkrat sestala in lahko rečem, da Zbornica pozdravlja ustanovitev PCMG, ker menimo, da občina potrebuje dodatno podjetniško institucijo. Pri nas se namreč oglašajo tudi nečlani in naše delo se bo s Centrom lahko razbremenilo. Z direktorjem sva našla kup stičnih točk, tudi glede rokodelskega festivala in blagovne znamke in Mate bo projekta prijavil na mednarodnih skladih. Omenili ste identične storitve... Vlogo Centra, kije de!pospeševalne mreže za malo gospodarstvo, vidim bolj v mednarodnih povezavah, v pridobivanju določenih sredstev iz skladov EU, v izdelavi projektov. Tu je še kako dobrodošlo zelo dobro sodelovanje. Podporno okolje bo podjetnikom lahko ponujalo več storitev in tudi bolj kakovostne." Imamo v Ribnici sploh takšne podjetnike, ki bi jim lahko rekli "močni", tako po prihodkovni rasti, razvojni moči, številu zaposlenih, vrednosti premoženja, mednarodnih povezavah in trgu...? "Po nekih kriterijih naj bi med male podjetnike sodih celo tisti, ki imajo do 50 zaposlenih. Sam menim, da je tisti, ki zaposluje 10 ljudi ali več, že srednji podjetnik. V Ribnici je zato na videz zelo zelo malo "močnih"podjetnikov. Odvisno, katere kriterije se upošteva, in kaj je pojem "močen". Vsi podjetniki imajo ogromno težav, s katerimi se zbornica vsakodnevno sooča. Včasih je kak podjetnik na videz zelo močen, a zaide zaradi pogojev gospodarjenja v takšno krizo, da celo bankrotira." In koliko je bilo takšnih v času prehoda v tržno gospodarstvo, ali pa recimo v zadnjem letu? Pa tudi takšnih, ki se državnemu dolgu ognejo z bankrotom, nakar takoj ustanovijo drugo podjetje? "No, gospodarski kriminal je seveda tudi tu pri- soten. Drugače pa je v Ribnici propadlo 5 podjetij, a ne morem reči, da so to ravno naši člani, tako da je to bolj splošna ocena. Mnogo podjetnikov je začelo z dejavnostjo, a je po določenem času z njo prenehalo. Kriva je plačilna nedisciplina, ker je država sprejela 3 le delne zakone glede zavarovanja plačil, a z njimi ni ničesar rešila. Še danes oživljamo velike gospodarske mrliče, ker je država hotela ohraniti solidno gospodarstvo, male podjetnike pa povsem zanemarila oz. jih preveč obremenila z dajatvami. Ekonomski teoretiki pa ugotavljajo, daje ravno mali podjetnik najbolj kvaliteten, ker se najbolje prilagaja in je inovativen." Kakšne vrste podjetnikov imamo večidel pri nas? Take, ki se borijo za preživetje ali take, ki lahko s samostojno dejavnostjo dosti lagodno živijo? "Neko sredino imamo, če sodimo po uradnih podatkih. Imamo stare, zdomarske družine, ki so nekdaj dobro tržile in so si zagotovile kapital, zaloge, in imajo razvejano prodajno mrežo. Na drugi strani imamo precej ljudi, ki so bili nekdaj zaposleni na Riku, in preprodajajo suho robo. Velikokrat brez vsakršnih dovoljenj, a poskušajo pač preživeti." Alije podporno okolje za ribniške podjetnike le zadostno ali morda celo spodbujevalno? Standardna ovira je, kot kaže, slaba oz. draga komunalna opremljenost. "Ves čas se borimo za neke urejene obrtne cone in trdim, da do danes, ne mi, ne Občina, ne Upravna enota, nismo bili sposobni urediti ene cone. Posamezni ljudje na vodilnih položajih, tudi v prejšnji Občini, so imeli posluh, da so omogočili legalizacijo delavnic. Pika na I bi bila, če bi usposobili konkretno obrtno cono, ker bi okolje lažje zadihalo. A Ribničani se neradi lotevamo skupnih projektov in nismo uspeli združiti sredstev zainteresiranih podjetnikov, Občine in drugih institucij, ki se odgovorne za razvoj gospodarstva, da bi prostorsko uredili obrtno cono." Rikov kompleks potemtakem ne ustreza kriterijem prave obrtne cone? "Riko je zaradi propada in kasnejšega odkupa prostorov in zemljišč stihijsko postaja! obrtna cona, jaz pa govorim o načrtni ureditvi povsem nove cone. O obrtni coni Breg se pogovarjamo od leta '86. Zanjo so pokazali zelo dosti zanimanja naši zdomci in bili tudi pripravljeni vložiti sredstva. Zadnji dve leti je bilo precej zatišja pri povpraševanju po poslovnih prostorih, ker se je Riko razprodal, in tudi kasarna nudi podjetnikom del prostorov, a v zadnjih mesecih se je povpraševanje ponovno povečalo." Gre za zunanje vlagatelje, tujce in ali gre res tudi za to, da želijo nekateri prenesti proizvodnjo v Ribnico, ker je cenovno bolj ugodna? "So posamezna povpraševanja, kakšnega trenda rasti ah navala pa ni mogoče zaslediti. V upravnem odboru smo dobili celo informacijo, da želijo trije tuji vlagatelji iz Italije in Avstrije k nam prenesti svojo proizvodnjo (montaža, pihana plastika). Vemo, kaj jih priteguje-cenejša delovna sila, čeprav ribniška podjetja že razmišljajo, da bi svojo proizvodnjo prenesla v druge države, kjer je še cenejša. Dve podjetji že izobražujeta strokovnjake iz držav, kamor jo bodo selili. Gospodarstvo je zelo živa stvar, zato moramo v občini omogočiti podjetniku, da bo ustvarjal in se razvijal." Nazadnje: Alije Ribnica kot občina obsojena na gospodarsko životarjenje, ker je nekaj tistih usodnih kilometrov preveč oddaljena od prestolnice, kjer se odvija centralizacija? Bo postala obrobno OOZ Ribnica na področju Ribnice, Sodražice in Loškega Potoka združuje okrog 500 podjetnikov, ki najpogosteje iščejo informacije o kreditiranju, najemu poslovnih prostorov, pravilnikih in pogojih za opravljanje dejavnosti. Neposredne finančne pomoči jim zbornica ne nudi, ker takšno pravilo velja za vse zbornice, sama pa si svoj glavni vir dohodka iztrži iz oddajanja poslovnih prostorov "hiše obrtnikov", kjer je trenutno 6 podnajemnikov, prosti pa sta še dve pisarni. Del denarja doprinese pogodba z Uradom za delo, saj OOZ izdela poslovne načrte za samoza-poslitvene delavce v obrti, del pa sejemska dejavnost v Hamburgu in Milanu. OOZ je npr. leta 95/96 koordiniralatudi najem prostorov v bivši kasarni in odkup le-teh ter določene administrativne posle zaračunavala, vendar take akcije pomagajo našim članom, zato jih izvajamo poleg obveznega dela. Izobrazbena raven ribniških članov sega od nedokončane OŠ do diplomiranega kadra, večina s končano poklicno šolo. mesto in v kratkem času začela stagnirati? Ji morda pripisujete kakšno drugačno usodo? "Usoda je odvisna od nas. Če bomo izkoristili vse potenciale, ustvarili pravo podporno okolje, lahko dosežemo precej dober položaj. Pogovarjamo se o cestnem križu, ki bi šel mimo Ribnice. Bodimo izna-jdjivi-do Ljubljane napravimo nekaj odstavnih pasov, npr. od Ortneka naprej, pri Laščah, Pijavi Gorici... že s tem posegom približamo Ribnico za 15 minut in potem po nobenih normativih nismo več obrobje. Lego in naravne danosti lahko izkoristimo s pravo kombinacijo turizma, z nekim lokalpatrio-tizmom pa si uredimo ugodno bivalno okolje, ki bo privlačno tudi za gospodarstvenike in managerje, saj je naše okolje za tuje vlagatelje dokaj poceni. Ne razmišljam v smislu, da bi postali nekakšen rezervat, a postanemo lahko svojevrstna eksotika ravno v ohranjenosti in nepretirani industrializaciji." Pogovarjala sem se Alenka Pahulje Obrt in podjetništvo DOGODKI MESECA Ob mesecu kulture IZ KRAJA, KJER SI JE PREŠEREN "UM BISTRIL" Na večer pred slovenskim kulturnim praznikom je bila v Ribnici prireditev Jerice Mrzel, ki po Sloveniji širi Prešernovo poezijo ne samo v besedi, marveč tudi v glasbi, na oder pa je Občina kot slavnostna govornika prvič umestila predstavnika t.i. mlade generacije, pravnika in svetnika SDS Miho Kluna ter umetnostno zgodovinarko Polono Lovšin. Mrzelova je obiskovalce v dvorani Ideal opomnila na vrednost poudarjanja slovenske identitete, barvitost maternega jezika in na potrebo po preseganju kompleksa majhnega in nepomembnega naroda, medtem ko je Klun poudaril predvsem nujo, da mlada generacija preseže temno preteklost in tako neobremenjena sodeluje pri narodovem razvoju. Ribnica je sicer mesec kulture začela že s petkovo živopisno baletno predstavo Coppelia, ki so jo izvedli plesalci Baletnega studia Novo mesto, glavno vlogo v njej pa je odplesala in odigrala domačinka Erika Žnidaršič. 7. februarja se je s svojimi prireditvami v čast 200. obletnici Prešernovega rojstva vključila tudi osnovna šola, kije položila venec na spominsko ploščo na t. i. Štekličkovi hiši, kjer se je Prešeren šolal. Dan po prazniku so otroci pripravili tudi prireditev o Prešernovem otroštvu ter razstavo v osnovni šoli, s tem pa že opravili del obveznosti, ki pripadajo Ribnici v okviru vseslovenskega praznovanja Prešernovega leta, kamor je vključena kot občina, kjer "je uka žejo gasil" naš največji poet. Tekst in foto A. Pahulje Slovesna podelitev certifikatov Z ISO 9001 lažje v Evropo "S certifikatom smo dejansko prejeli priznanje, da obvladujemo poslovni proces v širšem smislu, ne samo znotraj firme, ampak tudi glede dobaviteljev in kupcev. Pomagal nam bo pri pridobivanju novih poslov, saj ga naši tuji in domači kupci na področju avtomobilske industrije že zahtevajo, ker z njim zagotavljamo določeno varnost svojim kupcem. Naši razvojni načrti ? Precej ambiciozni. V dveh letih delovanja v Ribnici smo število zaposlenih povišali na preko 32 ljudi, glede na uspešnost poslovanja v preteklem obdobju pa lahko rečem, da pričakujemo še nadaljnjo rast in krepitev obeh podjetij." Hubert Kosler Podjetji za avtomatizacijo in robotizacijo v avtomobilski industriji Motoman Robotec in Ristro sta od 9. februarja tudi uradno v vrsti 80.000 podjetij, ki so si v svetu uspela pridobiti certifikat kakovosti. Slovenskih je v tej svetovni mreži okoli 650, kar nas uvršča nad evropsko poprečje. Glede na to, da sta si certifikat omenjeni podjetji zaslužili v komaj dveh letih obstoja (celo prej kot njun večinski nemški lastnik Motoman Robotec), pa sta po besedah podpredsednika Gospodarske zbornice Sama Hribarja vredni posnemanja, saj sta "najboljši primer, kako uspešno poslovati in se razvijati". Kljub temu, daje bil ISO 9001 eden izmed osnovnih ciljev, ki sta mu projektni in proizvodni del ekipe sledila od leta '97, je njegova pridobitev po mnenju direktorja Huberta Koslerja tu- Hubert Kosler (desno) z direktorjem večinskega lastnika MOTOMAN ROBOTEC iz Nemčije. braževanje in tudi ustvarjati kulturo dela in odnosov v omenjenih podjetjih. Bojazni pred tem, da bi lahko ostra konkurenca evropskega trga izpodrinila sedež podjetij iz Ribnice v kakšno cenovno ugodnejše področje, pa po zagotovilu direktorja večinske firme Mo-tomana ni. "Ribnica bo, tako kot vedno poudarjam, ostala sedež proizvodnega podjetja." Svoj pozdravni nagovor je pred vrsto poslovnih partnerjev, ki so se udeležili slovesnosti ob podelitvi certifikata, imel tudi ribniški župan. Omenil je, daje bil pred leti zelo vesel odločitve, da se prav v industrijski coni bivšega Rikovega kompleksa organizira zahteven tip proizvodnje, še posebej pa je zadovoljen z velikimi dosežki, kakovostnim delovnim okoljem in novimi delovnimi mesti. Predstavnica Slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje je ob podelitvi dejala, da sta podjetji Motoman Robotec in Ristro tudi za sam inštitut pomenili pravi izziv, saj zaposleni potrebujejo visok nivo ustreznih znanj, da lahko opravljajo svoje zahtevno delo. Izkazali so se kot dobro organizirani, kot zelo odprta ekipa in sodelovanje z njo kot zelo kooperativno. di nadaljnja obveza. Podjetji, ki sedaj zaposlujeta preko 32 ljudi, med njimi 5 inženirjev in doktorja znanosti, želita namreč po njegovih besedah povečevati zaupanje kupca, odzivnost Alenka Pahulje in konkurenčnost, vlagati v razvoj, redno izo- Foto Kati Kostanjšek Črna gradnja v I. kmetijskem območju UKREPA LAHKO SAMO ŠE INŠPEKCIJA! Če začnejo Romi zidati hiše, takoj razburkajo javnost in nič manj zagreto niso skočili kvišku vaščani Otavic, ko so uvideli, da seje uresničilo to, kar so še maja lani na sestanku vaškega odbora brali le kot namero: da želi M. Zafirovič, državljan Slovenije, ki prebiva v romskem taboru v Goriči vasi, graditi hišo. Očitno ga nihče ni jemal resno, saj v vsem tem času nihče ni izkoristil predkupne pravice za zemljišče, ki sodi med prvovrstna kmetijska zemljišča, in je bilo vredno 3000 DEM. Ne vaščani ne Občina. Tako gaje od lastnika v Goriči vasi odkupila Džina V.. Miralem Z. pa je sedaj že prelil ploščo in postavil temelje svoji hiši v neposredni bližini železniške proge na poti v Otavice. Vloge za gradnjo na Upravni enoti ni oddal (in mu tudi nikoli ne bi bila ugodena, so povedali na UE), ostala soglasja pa je pridobil in je lastnik zemljišča. Načelnik Upravne enote Janez Henigman je dejal, da so negodovanje vaščanov dašev in tudi gradenj, a konkreten primer izstopa zaradi izrazitega kršenja zakona. Inšpektorica za kmetijstvo Tatjana Jerbič je dejala, da lahko prepove uporabo kmetijskega zemljišča, medtem ko urbanistični inšpektor lahko ukaže rušenje ali pa Upravni enoti predlaga legalizacijo gradnje. Nadzornik Zlatko Šoš pravi, da bo zadevo pregledal in jo po potrebi tudi predal inšpektorju. Vprašanje te gradnje je toliko bolj zapleteno, ker imamo vsi prebivalci v sebi vsajeno nelagodje, če so v naši bližini Romi, kaj šele, če se naselijo poleg nas. Romi tako ali drugače bivajo, živijo in delujejo izven zakona, ker se jih država ne upa in ne zna obremeniti s podobnimi dajatvami in z vsemi državljanskimi tegobami, temveč jim marsikdaj, hote ali bolj po sili, daje toliko pravic in ugodnosti, po katerih se lahko marsikateremu Slovencu le kolca. Vse uradne institucije se Romov bojijo, ker so nepredvidljivi, za nameček Približno 50 metrov od železniškega prehoda na desni strani poti v Otavice se M. Z. obeta majhen objekt na 6x8 metrih in sveta jeza vaščanov, ker se bojijo, da ne bo edini. Strah pred priselitvijo Romov (ali v tem primeru prebivalca romskega tabora) je realen, čeprav ni več toliko razpoložljivih površin za gradnjo. Romi, tudi ribniški, namreč imajo denar, na kar je opozarjal tudi sam predsednik društva Romov, B. Hudorovič, ki je že pred leti govoril, da si bo začel graditi hišo, če Občina ne bo uredila primernih bivalnih pogojev. Podobno naj bi po njegovem razmišljalo še nekaj njegovih rojakov. predvidevali, zato so jih z namero M.Z. obvestili ne le preko oglasne deske, temveč z dopisom, z zadevo pa so seznanili tudi Občino. Gradnja seveda tamkaj ni dovoljena, a ker se je z njo že začelo, lahko zdaj zadevo rešita le urbanistična in kmetijska inšpekcija, ki bi lahko izdali odločbo o rušenju črne gradnje, kar le-ta gotovo je, saj v I. kmetijskem območju in tako daleč od naselja ni mogoče graditi. Če bi se to res zgodilo, bi se delno pokazala tudi nekonsistentnost v izvajanju zakonov, ker je na ribniškem območju kar nekaj "črnih" viken- pa ob vsakem ugovoru slišiš le: "Kaj jim pa moremo?" Samo zaradi tega in zaradi kratko-ričnih, slabih rešitev romskega vprašanja odgovornih na lokalnem ali državnem nivoju pa tudi prebivalcev samih, ki ne vidijo težave, dokler se ne znajde na njihovem pragu, se Ribnica z reševanjem romske problematike ubada že več kot 10 let, uresničujejo pa se tudi vse prerokbe o tem, kam status quo lahko pripelje: od širjenja bivalnega prostora iz taborov, na zemljišča sosedov, do gradnje hiš. A. Pahulje ODSLEJ NAS DOBITE NA ŠKRABČEVEM TRGU 40 Uredništvo Rešeta in 01 SLKD v novih prostorih Po več kot treh letih smo vam tako lahko na razpolago tudi v lastnih prostorih. Za vse vsebinske zadeve glede Rešeta, tako oddaje gradiva za objavo ali dogovore, pogovore, smo vam na voljo na razpoznavnem prostoru, ob določenih urah in z večjo mero zasebnosti. Uradne ure, kjer nas dobite, če nas na teren ne kličejo dogodki, so predvsem teden dni pred rokom za oddajo gradiva. Vsekakor je bolje zaradi nepotrebne nejevolje predhodno najaviti svoj prihod. Naša nova telefonska številka v času tega zapisa še ni bila znana, zato do njene objave kličite tel. št.: 837 20 23, kjer je kontaktna oseba Metka Tramte, ki bo na razpolago za večino informacij ter tudi za oddajo gradiva. Tudi v prihodnje boste lahko uporabljali obe številki, odvisno od tega, s kom boste želeli navezati stik oz. katere uradne ure vam bodo bolj ustrezale. Trženje vodi Marko Modrej in ga lahko dobite izključno na št. 041 536 889. Tako med pripravo marčevske številke (od 13. do 17. marca) uredništvo že lahko dobite na Škrabčevem trgu 40, od 16"-18". Stavba, v katero seje poleg Rešeta preselila tudi območna izpostava Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti, je na Škrabčevem trgu 40 (Bukovčanova hiša). Uradujemo tik nad sedeži Področnega centra za malo gospodarstvo, Turistično informacijskega centra, v nadstropju, kjer je tudi sedež Krajevne skupnosti Ribnica. Začasna telefonska številka, kjer dobite vodjo izpostave SLKD, je: 041 381 847 (Jože Lampe). DOGODKI MESECA EVROPSKA UNIJA V NOVO EVROPO Z ENAKOVREDNIM POLOŽAJEM Piše: mag. Franc But, državni sekretar za kmetijstvo in evropske zadeve in namestnik vodje ožje pogajalske skupine za vstop Slovenije v EU Republika Slovenija je kot država, kandidatka prve skupine za vstop v Evropsko unijo (EU), v svojem približevanju polnopravnemu članstvu krepko zakorakala naprej. Veliko seje spremenilo vobdobju dobrega leta in pol, odkarse jeves proces, v začetku nekoliko sramežljivo, pričel. Končani so vsi pregledi zakonodaje (screeningi), oddana so vsa pogajalska izhodišča (z opisom slovenskih zahtev in pričakovanj) in enostavnejša, manj zahtevna ter manj občutljiva poglavja pogajalskega procesa so že zaprta. Čaka nas samo še tisto, kar je težavno, kjer govorimo o občutljivih vprašanjih za slovensko gospodarstvo, kmetijstvo in nacionalno bit. Čakajo nas pogajanja o denarju in dejanski moči - pomenu Slovenije znotraj članstva EU. Pravzaprav smo storili veliko, hkrati pa je še vse, karje bistvo slovenskih zahtev in pričakovanj, odprto. In ob vsem tem Slovenija bolj kot kadarkoli prej stoji pred vprašanjem, v kakšno EU pravzapravvstopa. Alije to EU prejšnjega desetletja ali je to EU, ki je živela s procesom berlinskega zidu, ko ob tem dejstvu ni mogla ostati neprizadeta, vase zagledana in samozadostna? Ali je to EU, ki se še enako resnično želi širitve na vzhod, kot sta tovzanosu pred leti dejala takratni francoski predsednik in predsednik nemške vlade? V kakšno EU vstopamo, je vprašanje, na katerega je danes in sedaj odgovoriti težje kot pred letom ali dvema. EU - konfederacija Zagotovo vstopamo v EU velikih sprememb, notranjih in tistih v odnosu do tretjih držav. Skupne kmetijska, ribiška, regionalna in ostale strukturne politike so že dolgo realnost. EU hoče svojo, evropski obrambni sistem. Četudi v okviru NATA, pa vendarle pod svojim poveljevanjem, le kot enakopravni sestavni del NATA, ki naj ne bo le vojaška organizacija v "lasti Združenih držav Amerike". EU hoče partnerski status. Ob tem oblikuje svoj skupni monetarni trg, Euro je realnost. Zaključek, kije vedno bolj na dlani je, da EU ni več, predvsem pa v prihodnje ne bo več zveza - unija, pač pa konfederacija. Ali torej vstopamo v nekaj takega, karje nekoč želela biti rajnka Avsto - Ogrska? Morda to ni daleč od resnice. Evropa je od nekdaj, žal, bila tudi Evropa vojn in stalnih napetosti med velikimi narodi, med Nemci, Francozi, Angleži in Rusi. In konfederacija evropskih narodov in držav naj bi bila rešitev, da do sporov v bodoče ne bi več prihajalo. Veliki naj bi znotraj članstva stalno iskali minimum skupnega soglasja, majhni pa naj bi, vsaj navidezno, imeli pri vsem enakopraven status. Če je bila Avstro-Ogrska "ječa narodov", naj bi bila nova konfederacija EU zgodovinska priložnost, ko naj bi v zgodovini vedno med sabo sprti evropski narodi v enakopravnem odnosu doživeli nov ekonomski, socialni in nacionalni razcvet. In če se bo EU to posrečilo, bo odigrala svojo zgodovinsko vlogo. EU brez ekstremistov Zagotovo vstopamo tudi v EU, ki vedno bolj odklanja ekstremizem, ki ne mara skrajnosti in odklanja radikalno levico (komunizem) in skrajno desnico (populizem in nacionalizem). EU vidi svoj razvoj le v krepitvi zmernih desnih in levo sredinskih političnih opcij. Tukaj ne gre le za primer Haiderja iz Avstrije, ali za slabe izkušnje fašizma, nacizma in komunizma, gre za veliko več. Gre za dejstvo, da se skrajne politične opredelitve krepijo povsod po Evropi, posebej pa še v Nemčiji, Franciji in Italiji. EU se srečuje s problemi tujcev. EU se stara. EU se islamizira. Da, stara krščanska Evropa izgublja svoj obraz in svojo dušo. In tukaj je izvor vseh težav. Menda dobrih deset milijonov muslimanov znotraj EU ni veliko, če jih primerjamo z nekaj sto milijoni vseh prebi- valcev EU. A dejstva, da se evropski narodi starajo, da se četrti v evropskih velemestih, ki so popolnoma muslimanske, širijo, da mogočne katedrale v Nemčiji, na Nizozemskem in še kje zijajo prazne, da se mnoge krščanske cerkve v EU zapirajo in prodajajo, ker nimajo več dohodkov za vzdrževanje, da bo v Nemčiji kmalu med 5 milijoni muslimanov več praktičnih vernikov kot med 80 milijoni Nemcev, govorijo svoje. Nad tem se morajo zamisliti katoliška in vse krščanske cerkve, nad tem se moramo zamisliti vsi, ki pravimo, da smo kristjani. A ne s ksenofobijo, ne s skrajnimi opredelitvami, ne z nespreje-manjem drugačnosti. To bi vodilo v razpad tistega, kar si je Evropa želela po katastrofah 2. svetovne vojne, nacizma in komunizma, izgraditi. EU se tega zaveda, EU se tega boji in hoče to preprečiti. Zato tako ostri odzivi na dogajanja v Avstriji, saj se nekaj pomembnega dogaja skoraj povsod v državah EU. Evropa se proti temu mora boriti, a nič se ne bo zgodilo, če ne bo Evropa ponovno našla svojih korenin, če ne bo število rojstev večje in če hkrati ne bo sposobna sprejemati drugačnosti, drugih kultur, drugih ljudi. Sanje o novi Evropi In vstopamo tudi v EU, ki se še vedno ni odločila, kakšen status bo dodelila novim članicam, tistim, ki vstopamo, ki trkamo na njena vrata. Ali bo EU naslednjih let res EU dveh hitrosti, ko bodo sedanje članice članice "kontinuitete" in nove članice "čakajočih", z enakimi obveznostmi, a z manj pravicami, predvsem tistimi, ki so vezane na denar, na sofinanciranje programov kmetijstva, podeželja, regij? To je ključno vprašanje pogajalskega procesa, kjer se bo dokazalo, ali EU s širitvijo in sanjami o novi, bolj demokratični in bogatejši Evropi za vse, misli resno. Veliko je dilem, kam pravzaprav vstopamo. A to ne bi smelo Republike Slovenije odvrniti od dejstva, da tokrat vlaka za vstop v neko novo Evropo ne smemo zamuditi. Moramo vstopiti, ne biti opazovalci nekje od daleč, pač pa zahtevati enakopraven status, sodelovati pri soustvarjanju in ne ostati nekje na robu, zunaj, znotraj tistih, ki so svojo ekonomsko neodvisnost in svojo samostojnost že tako zdavnaj izgubili zaradi globalizacije svetovnih trgov. VITRA MEDNARODNI PROSTOVOLJNI DELOVNI TABORI Kako preživeti letošnje poletje poceni, zanimivo in hkrati koristno? Nekateri pravijo "smisel življenja je ležanje na plaži", na VITRI, Centru za uravnotežen razvoj podeželja iz Cerknice, pa menimo, daje veliko bolje, če poletje preživimo aktivno. Kaj je lepšega od taborjenja pod soncem v naravi ali navezovanja stikov z ljudmi iz Slovenije in tujine? Če pa k temu dodamo še prostovoljno delo, nastanejo mednarodni prostovoljni delovni tabori. Vse to in še več se vam lahko zgodi, če se nam kot prostovoljec pridružite na enem izmed njih: • TABOR KOSTEL, občina Kostel, 10. do 22. julij 2000 • TABOR PEKEL, občina Borovnica, 24. julij do 5. avgust 2000 • TABOR KAD1CE, občina Sodražica, 7. do 19. avgust 2000 Rdeča nit letošnjih taborov bo voda: urejanje vodnih izvirov, strug, zaraščenih vodnjakov, iz katerih so pred mnogo leti pili graščaki, šumečih slapov in pripadajočih peš poti. Spoznali boste skrite kotičke narave, kijih ne boste našli v nobenem katalogu. Z malo domišljije boste podoživeli grajske čase... Med prostim časom boste spoznavali domačine in Slovenijo, se kopali, kolesarili, se naučili izdelovati suhorobarske izdelke, spoznali učinkovito rabo energije in še in še. Vabimo vas, da združimo moči in skupaj z domačini odpremo slovensko podeželje. Če se boste odločili za sodelovanje, nas o tem obvestite na: VITRA, tel.: 061793 552 (Luka Urbas), fax: 061 709 60 25, e-mail: vitra@guest.ames.si Z veseljem vam bomo poslali podrobnejše informacije, ki jih najdete tudi na internetu: www.ljudmila.org/vitra, saj verjamemo, da bo to začetek kakovostnega sodelovanja. d.o.o. RIBNICA • Industrijska čistila in razmastila • Visokotlačno pranje (300 barov, 98°C) in zaščita škarp, fasad, tlakov • Nizkotlačno peskanje naravnega in umetnega kamna PODJETJE zn TRCOUinO m STORITVE Goriča vas 18,1310 Ribnica tel./fa«: (061) 862-272 gsm: 041 642-713 Pisarna: Itlerharjeva 9, Ribnica Čiščenje kanalizacije od premera 5 do 30 cm. JMILN! SERVIS-SLIKOPLBMm'O JEL: 06IWI, MOB.: m/UhW, GSM: MIWI88 Nudimo vam: - polaganje talnih oblog: itisonov, toplih podov, PVC talnih oblog, vinflex, pluta, laminatov, parketov z brušenjem in lakiranjem ■ pleskanje in kitanje stenskih površin ter barvanje oken, vrat, opažev, žlebov - obnovitev fasad - redna in generalna čiščenja poslovnih ter stanovanjskih prostorov ■ globinsko čiščenje preprog, stolov in sedežnih garnitur - obnovitev marmorja in teraca ploščic (kristalizacija) UGODNE CENE NAŠIH STORITEV Majnikova 1, Ribnica (yPTiqCi/j (poleg SANOLABORJA) Tel.: 861-128 Vam nudi: • očala na recept tudi brez doplaSla • okviiji, stekle, dodatki • športna sončna očala s kvalitetnimi steldi in antireMsnim slojem, Id odbija bleščanje in Delovni «as: varuje vaše oči ponedeljek 81-12*, • tekočine za leče BAUSH & LOM torek, četrtek 81-12\ 16l-181 (za vse mehke kontaktne leče v eni steklenički) sreda, petek 81-14‘, 16'-18‘ sobota 9“-12“ DOBRA HRANA IN PIJAČA SE PRI URSNJAKU OBRAČA! DELOVNI CAS: GOSTILNA: TRGOVINA: r, ar a, čet: od 9h ■ 23“ • peL,sobjod9h-24h • torn sre,čet:od9h■ 22* • pon.-pet.: od7M9h30 • pet^sobj od 9h-24 • ned.: od IO”-21" - • pon.: zaprto Tel j862*621 sob.:od7h-13h • nede od 8-11'’ • Tel.:862-126 BSMBÄ NEPREMIČNINE Franc TANKO s p. Del. čas: od 10 -17, sob. 10 -13, Prečna 4a, Ribnica, Tet: 862 101, GSM.: 041 643 004 PRODAMO HIŠE: ■ Ribnica ■ Brič, dvostanovanjska hiša, dim. 12,5 x 8,5 m, vel. pare. 880 m, dve garaž, CK, SAT, TEL, EL, voda, kompletno dograjena, oprema po dogovora, cena 24.180.000,00 SIT ali 240.000 DEM Možna zamenjava za hišo ali vikend 1 km od moija na hrvaški obali. - Kočevje • center, starejša stanovanjska hiša Ivilal, skandinavski način gradnje z zanimivo opremo, skupna površina 380 m, velikost parcele 1.000 m, primerna za reprezentančni objekt ali poslovni prostor, cena 24.400.000. 00 SIT, ab 240.000 DEM. • Ribnica • center, stanovanjska hiša 9 x 7 m, vel. pare. ca 46010, el voda, CK, cena 14.100.000 SIT ali 141.000 DEM. - Ribnica ■ Sajevec, stanovanjska stavba in delavnica, brez fasade, KI CK, el, voda, vel. parcele 2343m, kmet parcela in gozd ca 14 ha, cena 25 mio SIT ali 250.000 DEM. ■ ljubljana ■ Dolgi most posl. ■ stan. hiša, 3 etaže, vet 10 x II m, vel. parcele ca. 500m, vsa infrastmkhira, cena 43.000. 000 SIT ali 430.000 DEM. • Ljubljana ■ Gradišče, slan. stavba, III. gradb. laza, vet par. 1339 m, 23 mio SIT a« 230.000 DEM. • Ribnica • Goriča vas, slan. hiša ob vodi, obnovljena, 8 x 12 m, vsa infrastruktura, klas. ogrevanje, 900 m, takoj vseljiva, cena 13 mio SIT a« 130.000 DEM. ■ Ribnica ■ Gornje Lepovče, novejša stan. hiša, 10 x 9 m, nedokončana IIV. grad. lazal. 800 m, cena 18,5 mio SIT ali 185.000 OEM. VIKENDI: ■ Kolpa • Bosljiva Loka, prijetna hišica, stara 15 let 80m od Kolpe, takoj vselj, SAT. tel, el, voda, klas. ogrevanje, cena 8,5 mio SIT ali 85.000 DEM, vet parcele 5l8m. ■ Ortnek - bivalni vikend 5 x 4 m in gradbena parcela ca 1342 m’ z začeto novogradnjo Iprva plošča 10x12ml s popolno gradbeno dokumentacijo, lepa lokacija, možna zamenjava za enosobno slan. v Ljubljani, cena 9.950.000 SIT ab 99.500 DEM. ■ Vrhnika • Zaplana, manjši vekend ter še dva objekta (eden novogradnja, prva ploščal na lepi lokaciji vel. par. 1200 m', et voda, cena 12 mio SIT ali 120.000 DEM. ■ Ig • center, del stanovanjske hiše z vrtom 11/3 vel. ca 30 m j, velikost parcele ca 125 m, pomožni prostor, potrebna adaptacija, cena 4,6 mio SIT ab 46.000 DEM. POSLOVNI PROSTORI: ■ Ribnica■ center, gostinski lokal, 399 m: stanovanjski del ca 150m , potreben adaptacije; mnogo pomožnih objektov ca 300 m, lastni parkirni prostor 1200 m, zelenica 600 m, vrt ca 160 m'; el, voda, klas. ogrevanje, cena 58 mio SIT ali 580.000 OEM. - Žužemberk - center, poslovno stan. obj. obnovljena gostila z vso dokumentacijo, lastni parkirni prostor, CK, tel, SAT, parcela 1278m z lepim pogledom na reko Krko, cena 20 mio SIT ali 200.000 OEM. PARCELE: • Pijava Gorica • nad gostilno Čot gradbena parcela vel. 1298 m, dokumentacija delno urejena, cena za m 7.500 SIT ali 75 DEM. - Kočevje - tožne, gradb. parcela ca 1300 m, lepa lokacija, gradb. dovoljenje, pričetek gradnje takoj cena 5,3 mio StT ali 53.000 OEM. DDAM0 V NAJEM POSLOVNI PROSTORI: • Ribnica • center, poslovni prostor 45 m, CK, voda, el, tel, dokumentacija delno urejena, cena po dogovoru. ■ Ribnica - strogi čemer, poslovni prostor 35m z vso infrastrukturo v nadstropju oddamo, dok. urejena, cena 40.100 SIT ali 400 DEM mesečno, vseljivo takoj. • Kočevje ■ čemer, poslovni prostor v pritličju, 40 m, vsa infrastruktura, ca 30 m pomožnih prostorov, dokumentacija urejena, cena po dogovoru, vseljivo takoj. KUPIMO STANOVANJA - Ribnica - Prijateljev trg, za znanega kupca kupimo enosobno stan, gotovinsko plačilo. ■ Ribnica - center, več dvosobnih stanovanj, za znanega kupca kupimo, gol plačilo. Pokličite nas in nam zaupajte svoje želje! Bana AVTO H ISA ŠILC Pooblaščeni serviser in prodajalec vozfl fiat m Lancia HUMEC41,1331 Dolenja vas Telefon: OO 386 61 864-589 00 38661 864-438 N O Vlr P U M TO LEGENDA PRIHODNOSTI VELIKO SERIJSKE OPREME že za 1.499.400,00 SIT Pooblaščena trgovina v Ribnici tehnounion SONY. SHARP BLANCO MARIJA MARKELJ, S.p. Gornje Lepovče 86 1310 Ribnica V trgovini Tehnounion vam nudimo ugodne cene televizorjev, videorekorderjev, glasbenih stolpov znamke SONY in SHARP, gospodinjske aparate C ANDY, MIELE, BLANCO (pomivalne, pralne, sušilne stroje; pečice, hladilnike, nape) gorska kolesa, sesalnike HOOVER, mikrovalovne pečice, pomivalna korita. Telefon: 861-714 Miele CjäBäy/ (SHusqvarna Gsp&üa, KELOmat B El Casco Nobel Nobel Industrier i o "S ST „ 35 OO CO cn oo UGODEN NAKUP VOZIL LETNIK '99: BORA, GOLF, GOLF VARIANT, PASSAT IN KOMBI 2,5 TDI, CADDY RANDELJ Mahovnik 2, 1330 Kočevje telefon: 851-488, 854-525, telefax: 855-240 E-mail: öamjan.ranüeljtgporsche.co.at ZELO UGODEN KREDIT IN LEASING kozmetični studio Nina Tanko Bojc, s.p. Hrovača 59a, 1310 Ribnica tel.: 061/861-560 Del. čas.: pon, sre.. Čet. od 13h- 201’, tor., pet., od 8h- 15K sob. od 9h-12K PERMANENTNI MAKE UP Omogoča nam lepo oblikovane obrvi, obrobljene oči in ustnice. Permanentni make up drži 3 do 5 let. Z vnosom pigmenta v zgornjo plast kože poudarimo lepoto obraza in si olajšamo delo pri jutranjem ličenju. v X üKl Cs> Nvy <~> TEMPTOO je nova metoda poslikave telesa, ki z leti zbledi. Poslikavo lahko obnovimo ali pa prekrijemo s pigmentom kožne barve. OB SOBOTAH ORGANIZIRAMO DNEVE ODPRTIH VRAT. VABLJENI. 9 /-..v. ■ : ^GRADBENO TEHNIČNA a// i 1 i ^TRGOVINA v NOVI VASI «a BLOKAH "iel: 798-075 ali 866-234 f. IZOLACIJE V GRADBENIŠTVU i* LESOCEMENTNE plošče -ZVovo/ft —Akutem / • KOMBI plošče - Kombipor » —Kombivol • STIROPOR različnih gostot kCNIRCHAKAICVOmi: S mm s^> v ; 4 v i • NOVOTAL (lesnocementna plošča • stiropor) _W • NOVOGIPS (gips plošča - stiropor) i " M n f ■siv S V‘ H f Nova vas 56 1385 Nova vas na Blokah Tel:061/866-234; Fax:798-011 E-mail: novolit@slol.net Web: http://www.novolit.si (KgJälB podjetje za proizvodnjo äsÄte,. ■ x i: izolacijskih izdelkov d.d. t ' • Ct f Xxr . X 1 NORČAVI PUST ŽE TRKA NA VRATA Pošteno smo že zakorakali v leto 2000 in kot vedno, mine mesec prehitro. Komaj smo dodobra pospravili jaslice in božična drevesa, že se pred nami spakuje navihani pust. Lansko leto je pustno dogajanje oteževalo izredno slabo vreme, ki nam je okrog pusta nasulo pol metra snega. Kljub temu je Pustno društvo Goriča vas uspelo spraviti pod streho tridnevno dogajanje, ki je bilo zelo pestro. Pustne prireditve v Ribnici potekajo nepretrgoma od leta 1986, ko je bilo Pustno društvo Goriča vas ustanovljeno. Prireditve že pošteno preraščajo lokalne okvire in se iz leta v leto uspešneje prebijajo v širši slovenski prostor in tujino. Tako je pustovanje v Ribnici že tradicionalno. Namen dosedanjih prireditev je bil predstaviti pustne običaje v Ribniški dolini, hkrati pa s povabljenimi skupinami iz drugih krajev predstaviti tudi pustne običaje drugod po Sloveniji. Namen ostaja tudi letos isti. Ko izrečemo besedo isti, se poraja vprašanje ali ne morejo ponuditi kaj novega. Takšni očitki že leta in leta letijo na Turistično društvo Ribnica, ki pripravlja Ribniški semenj. Toda, če gremo v specializacijo določene prireditve, ne moremo vnašati vanjo vsega povprek, kajti rezultat bi bilo eno samo "skrpucalo”. Vedno je kaj novega. Tako Turistično društvo, ki vsako leto pripravi bogat kulturni program, ki se v 25 letih ni ponovil niti enkrat, tudi Pustno društvo vsako leto pripelje nove skupine. Vendar Kurent je Kurent in ne bo se spremenil še stoletja. Zato se karneval tudi imenuje Srečanje etnografskih mask iz Slovenije in tujine. Prav to srečanje pa je največje v Sloveniji. Seveda pa je treba pohvaliti domače ljubitelje mask, saj so vedno izvirni in v vsak karneval vnesejo svežino, drugačnost, dajo mu pečat šegavosti in domiselnosti Ribnice in Ribničanov. Vedno izstopajo fantje iz Dolenje vasi, Hrovače, Gorenje vasi in ne nazadnje Goriče vasi. Velik problem, ki se pojavlja že leta, pa je v samem društvu. Društvo ima preko 100 članov, aktivnih pa je največ 10. In ko se je treba usesti in pričeti s pripravami za karneval, se število ne povzpne nad 5. Verjemite, da tisti, ki delajo dan za dnem, sestankujejo in se ukvarjajo s finančnimi problemi, zaslužijo vsaj javno pohvalo. In tukaj velja omeniti vsa društva v Ribniški dolini, seveda aktivna. Problem je tudi ta, da se praktično dva meseca pred karnevalom ne ve, ali prireditev bo ali ne. To se dogaja že leta. Glede tega bi bilo potrebno urediti globalne stvari tako v društvu samem kot na občini, saj je karneval zelo pomemben za promocijo kraja. S to neorganiziranostjo pa nam polž- ,. ijo iz rok številne akcije v turističnem X in promocijskem smislu. Zanje je precej zanimanja, toda pripravljati jih je potrebno celo leto ali več. Določene akcije pa lahko vodimo le s predpostavko, da karneval bo. Res škoda! Pa še ene pohvale ne smemo pozabiti. Namenjena je vsem vam, drage bralke, cenjeni bralci. Odziv na nagradni kviz je izredno dober. To nas vedno znova zelo razveseli in razmišljati bo treba tudi o večjih nagradah za vaš trud. Tako po številu kot po vrednosti. Še enkrat, ostanite naši prijatelji, sodelujte z nami še naprej in o pustu si privoščite čim večji krof! HUVO (NBlTtESNO Intelektualci, dobro situirani Ribničani in vsi, za katere se je izkazalo, da s kopičenjem denarja vendarle ne morejo kupiti osnovnega kulturnega obnašanja, vsako leto nergajo, ko je treba plačati vstopnino za pustni karneval. Kar naenkrat imajo v centru sorodnike, grejo k maši (Zakaj neki pa ne gredo vsaj za božič ali veliko noč?) in prvi so pred stojnico, kjer pijejo pivo (kajpada zastonj). "Siromaki" morajo pa povsod vse plačati. Mogoče se pa slovenski parlament uči kulture v pustnem času v Ribnici? Pripravil in uredil Marko Modrej KtrpONI KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNIH MALIH OGLASOV Besedilo:______________________________________ KUPON ZA NAGRADNO IGRO Rešitev:_________________ Ime in priimek: Ulica:___________ Pošta:___________ Tel.: V primeru, da ne želite sodelovati pri vseh igrah, izpolnite svoj kupon, ostale lahko pustite prazne. Izpolnjeni list izrežite in ga v pismu pošljite na naslov: REŠETO, Gorenjska cesta 3,1310 RIBNICA, najkasneje do 10. marca 2000. Pravilna rešitev 12. številke Rešeta je: RIBNIŠKI PUŠELIC Med pravilnimi rešitvami je žreb določil naslednje nagrade: 1. nagrado, radijsko čestitko, ki jo poklanja radio UN1VOX, prejme: PETRA NOSAN, Knafljev trg 16, 1310 RIBNICA. 2. nagrado, šolski kalkulator znamke SHARP, poklanja ga trgovina TEHNOUNION, Marija Markelj, s.p. Ribnica, prejme: KEVIN KRAMER, Nemška vas 40, 1310 RIBNICA. 3. nagrado, 3 vstopnice za katerokoli rokometno tekmo, ki jo igra 1NLES-R1KO v pomladnem delu prvenstva v dvorani ŠC Ribnica, poklon Rokometnega kluba INLES R1KO, prejme: MIHA KOVAČ, Za Humcem 5, 1331 DOLENJA VAS. 4. nagrado, 2 color filma, kiju poklanja FOTO TONI Ribnica, prejme: KLARA MIHELIČ, Prigorica 1, 1331 DOLENJA VAS. 5. nagrado, 2 vstopnici za kino, poklanja ju KINO RIBNICA, prejme: MILAN KOZIC, Gallusovo nabrežje 3,1310 RIBNICA. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo! Kupone za prevzem nagrad boste prejeli po pošti. ZABAVNE STRANI ZABAVNE STRANI •pasTNi K\>IZ Na vsako vprašanje vam ponujamo več odgovorov in trditev, a le enoje pravilno. Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v lik, da boste dobili pravilno rešitev, povezano s pustom. 1. Letos je v Ribnici ponovno srečanje etnografskih mask iz cele Slovenije in 11. V kvadrat pod številko 11 vnesite število, ki razpolovi stoletje na dve tujine. Tokrat je srečanje... enakovredni Abrahamovi obdobji. P-5. zaporedoma 0-4. s prekinitvami U-6. zaporedoma 2. Na sliki je skupina, ki na karnevalu vsako leto pripravi eno najbolj domiselnih mask. Skupina je iz ... R- Lipice U - Ribnice B-Celovca 3. Lanskoletne pustne prireditve v Ribnici so trajale ... S-3 dni A-1 dan C-4dni 4. 15. januarja 2000 je Mladinski odsek Planinskega društva Ribnica že drugo leto zapored organiziral... 12. Vsak dogodek ima svoj začetek. Tako je tudi s številkami in njihovimi operacijami. Obstaja število, ki je samostojno nezaželeno, radi pa ga dodajamo predvsem pri denarju. Število vnesite v kvadrat 12. Pravilne rešitve napišite na kupone in jih pošljite v kuverti ali na dopisnici najkasneje do 10. marca 2000. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 5 lepih nagrad. K - občinsko prvenstvo v smučarskih poletih H - tek k Sv. Ani T - pohod z baklami 5. Predsednik Obrtne zbornice Ribnica, ki je lani praznovala 20. letnico delovanja, je ... V-Tomaž Šulentič M - Vinko Mlakar Z- Mario Galunič 6. Panadon je sredstvo za zniževanje ... C - proračunskega primanjkljaja države R - povišane telesne temperature H -gladine vode v jezovih 7. Na sliki je logotip EKO šole ribniške šole, ki sicer ni še pravnomočno v veljavi, njegovo domiselno sporočilo pa je bilo navedeno v prejšnji številki Rešeta. Šifra logotipa pase glasi... 1-Velikanove sanje S - Ujeta ribica T-Z zlato kuhalnico za domovino naprej 8. Precej organizacij, društev in klubov praznuje v letih od 1998 do 2002 okrogle obletnice. Lani je 20. obletnico delovanja praznovala OOZ Ribnica, letos 20. obletnico uspešnega delovanja praznuje ... KINO IDEAL Kolodvorska 9/a MAREC 2000 sobota, 4. marec, ob 21. uri KINO PREDSTAVA ZARADI GLEDALIŠČA ODPADE sobota, 11. marec, ob 21. uri BOWFINGER ameriška pustolovska komedija sobota, 18. marec, ob 21. uri AUSTIN POWERS ameriška nora komedija-uspešnica sobota, 25. marec, ob 21. uri ZBIRALEC KOSTI ameriški akcijski triler mali OGLASI H - klub ljubiteljev gaziranih pijač D-sankarski klub "Hitrce" B - Planinsko društvo Ribnica V bližini Ribnice kupim vseljivo stanovanjsko hišo. Tel.: 041 /564-623. 9. Lansko leto seje veliki karneval pričel točno ob 14.09. Letos se v soboto, 4. marca, prične nekoliko prej. To je ob ... N-02.02 popoldne O- 10.10dopoldne A-13.13 10. Poleg karnevala bo letos še velik pustni ples v dvorani ŠC Ribnica s skupino... A - Burovž C- Kingston F-Marinšek band Prodam traktorsko kosilnico Superjor. Cena po dogovoru. Tel.: 061 /860-193,041/526-839. Študentka nemškega jezika inštruiram nemški jezik za osnovno in srednjo šolo. Informacije: Tel.: 061 / 861 - 295,041 / Prodam: Enciklopedijo Slovenije (13 zvezkov). Veliko ilustrirano enciklopedijo (6 zvezkov), Oxfordsko enciklopedijo zgodovine (2 zvezka), Biblijo z ilustracijami Gustava D., Geografski atlas Slovenije in naslednje priročnike: Umetnost v zgodovini človeštva, Kdo je odkril svet?. Kdo je ustvarjal zgodovino?, Telo kot stroj. Priročnik za tehnično izobrazbo (3. zvezki). Tel.: 041 /861 -431. X_______________________________________________________________J SLEMENA Povsod je lepo, doma je najlepše, pravi naš ljudski pregovor. Ali se res tega zavedamo? Ali res poznamo kraje, ki nas obdajajo, oz. ležijo v naši občini? Včasih bi se radi kam podali, pa ne vemo kam. Neokrnjena narava, lepi razgledi, majhne vasice oz. zaselki, povezani v planoto, ki se imenujejo Slemena, so tako lahko odličen izlet za nedeljsko popoldne. Slemena so sicer najvišji južni del velikolaške pokrajine, a vsa naselja pripadajo ribniški občini in so po mnenju mnogih njen najlepši predel, zato vam bomo nekatere malce bolj podrobno predstavili. Najprej k SV. GREGORJU, ki je prikupno središče Slemen ali Gregorije - slemenaste pokrajine od Ortneka do Blok ob Brloščici -, razgibane s položnimi hrbti in gozdnatimi potočnimi grapami. K naselju spadajo tudi osamljene hiše Ograja, Podlipa in Stari mlin v gozdnati grapi Žegnanega studenca, kjer je vodno zajetje. V vasi je župnijska cerkev sv. Gregorja Velikega, pokopališče, podružnična OŠ dr. Ivana Prijatelja, gasilni dom, gostilna, trgovina in eden najlepših razgledov na alpsko verigo. Sv. Gregorje oskrbno središče Slemen z najbolj razvitimi funkcijami. Pri Sv. Gregorju seje rodil socialni zgodovinar dr. Janez Evangelist Krek, spominsko ploščo pa si lahko ogledate na podružnični šoli. Potem si ogledamo GRABEN, ki je najvišje naselje v Slemenih. Ima sončno in razgledno lego na glavnem razvodnem slemenu. Čeprav je najvišja vas v Slemenih, ima vsaka hiša vodo iz lastnega izvira. V premeru 1 km okrog nje je okoli 40 izvirov, ki v glavnem nikoli ne usahnejo. Za oddih in postrežbo poskrbijo na turistični kmetiji Drobnič. Nato stopimo še na HUDI KONEC, ki se z imenom ponaša še iz časov tlačanstva, ko so morali ljudje hoditi na tlako. Ko so prišli na ravnino pod gradom, so rekli: "Sedaj je vsega hudega konec." Vasica stoji v Slemenih na razgledni plani vzpetini v južnem delu velikolaške pokrajine. Na vzhodu se pne Veliki Žrnovec (765m) z razvalinami starega ortneškega gradu, omenjenega že leta 1335, poleg je deloma še ohranjena kapela sv. Jurija. Pot nadaljujemo v PUGLED PRI KARLOVICI, vasico v zahodnem delu Slemen, ki leži na položnem travnatem pobočju ob cesti Sv. Gregor - Karlovica. Zgodovinsko in etnološko pomembna je nadstropna, s slamo krita zidana hiša, kije bila (po vklesani letnici nad vhodoma) zgrajena že 1. 1732. Hiša je bila v fevdalni dobi pristava ortneške graščine, kije imela v njej tudi ječo. Danes služi kot bivalna hiša. V njej je tudi sušilnica mesa; ravno letos pa naj bi obnovili tudi slamnato strešno kritino. Nato se odpravimo v RIGELJ PRI ORTNEKU, kamor lahko pridemo po krajevni cesti Ortnek - Sv. Gregor, med Maršiči in Pustim Hribom pa bomo naleteli na odcep ter zavili v levo. Na jugovzhodni strani je Stari grad, kjer so razvaline nekdanjega ortneškega gradu, do njih pa seje treba odpraviti peš. Postanemo v MARŠIČIH, sv. pobočju Slemen na ravnici pod Sv. Gregorjem, ki imajo lep razgled pro- ti vzhodu na Malo goro. Do njih najhitreje dospemo po cesti iz smeri Ortneka. Cerkev sv. Urha je v jedru srednjeveška stavba, s tristran-im, v gotskem načinu sklenjenim prezbiterijem in pravokotno prvotno rav-nostropno ladjo. Na zunanjščini si lahko ogledate fragment slike sv. Krištofa, v ladji pa odkrit prizor Pohoda treh kraljev. Poslikana sta bila v celoti tudi slavoloč-na stena in prezbiterij. Zanimiv je predvsem motiv lisice -romarice, ki nosi v malhi zadavljeno kokoš, in z nekaterimi insignijami cerkvenih dostojanstvenikov. Ta cerkev je ena izmed 26-tih »magnetnih« točk naravne in kulturne dediščine, ki so zbrane v okviru projekta »Po poteh kulturne dediščine « iz 14 občin, ki bodo predstavljene tudi v skupni brošuri. Spustimo se na PRAPROČE, (če smo pot začeli pri Sv. Gregorju) ter se znajdemo na severovzhodnem pobočju Slemen. Razmetana vas ima svoje jedro ob stranski cesti, ki vodi iz Ortneka proti Sv. Gregorju. Naselje je dobilo ime po praproti, ki sojo želi v stel-nikih, razdeljena pa je na dele z zanimivimi imeni: Pri Jožetu, V stevniku.Vice in Nebesa. Vice zato, ker so bile oddaljene od ortneškega gradu, kjer so bili ljudje že skoraj rešeni pred fevdalčevo roko. V nebesa pa so prišli, ko gradu niso več videli (od tod ime Nebesa ). Na Prapročah so tudi tri družine s priimkom Rigler, čeprav je bil pred 1.1800 samo en grunt, potem pa je oče le-tega razdelil med tri sinove. Če vasje ob prebiranju teh vrstic prevzela radovednost, kaj se skriva še lepega v teh krajih, se le podajte na pot. Pa srečno in veliko lepih doživetij vam želim! Danica Č. Marinč, Turističnoinformacijski center Ut.' Krajevni leksikon /971, 1996 Freska v cerkvi pri Muršičih Slikopleskarstvo n RAZPIS Občina Ribnicaobj a vi j ana podlagi 10. in 11. člena Pravilnika o dodeljevanju socialnih stanovanj v najem v občini Ribnica (Ur.l.RS, št. 71/96,110/99) JAVNI RAZPIS ZA SESTAVO PREDNOSTNE LISTE ZA DODELITEV SOCIALNIH STANOVANJ V NAJEM V OBČINI RIBNICA I. Predmet razpisa je sestava prednostne liste za dodelitev socialnih stanovanj v najem v občini Ribnica. II. POGOJI, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI PROSILCI ZA DODELITEV SOCIALNEGA STANOVANJA Prosilci za dodelitev socialnega stanovanja morajo izpolnjevati naslednje pogoje: • daje prosilec državljan Republike Slovenije, • da ima prosilec stalno prebivališče v občini Ribnica in na naslovu tudi resnično prebiva, • da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebiva, ni uporabnik stanovanjskih prostorov, kjer so bili v preteklosti že rešeni stanovanjski problemi, • da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebiva, ni najemnik ali lastnik stanovanja oziroma je najemnik ali lastnik neprimernega stanovanja, • da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebiva, ni lastnik ali solastnik počitniške hiše ali počitniškega stanovanja oziroma druge nepremičnine, ki presega 25% vrednosti primernega stanovanja, • da ni bil prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebiva, lastnik stanovanja, pa je tega odtujil, • da prosilec ni nezaposlen po lastni krivdi ali volji. Prosilec ni upravičen do dodelitve socialnega stanovanja, če je on ali kdo izmed ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebiva, kot imetnik stanovanjske pravice ali najemnik stanovanje odkupil po pogojih stanovanjskega zakona in gaje odtujil. Prosilci so upravičeni do dodelitve socialnega stanovanja v najem pod pogojem, da skupni prihodek na člana družine ne presega višine: • za otroke do dopolnjenega 6. leta starosti 29 % zadnje znane bruto povprečne plače v državi, to je 50.541 SIT, • za otroke od 7. leta starosti do dopolnjenega 14. leta 34% zadnje znane bruto povprečne plače v državi, to je 59.255 SIT, • za otroke od 15. leta starosti do zaključka rednega šolanja 42 % zadnje znane bruto povprečne plače v državi, to je 73.197 SIT, • za odrasle osebe 52 % zadnje znane bruto povprečne plače v državi, to je 90.625 SIT. III. DOKUMENTI, S KATERIMI SE DOKAZUJE UPRAVIČENOST DO SOCIALNEGA STANOVANJA Prosilci dokazujejo upravičenost do dodelitve socialnega stanovanja v najem z vlogo, ki vsebuje naslednje dokumente: 1. potrdilo o državljanstvu, 2. potrdilo o stalnem prebivališču, 3. potrdilo o članih skupnega gospodinjstva oz. potrdilo o zunajzakonski skupnosti, 4. potrdilo o dohodku vseh članov gospodinjstva za tekoče razdobje zadnjega trimesečja, 5. potrdilo o premoženjskem stanju, skladno s predpisi s področja socialnega varstva, 6. potrdilo o dosedanjih stanovanjskih razmerah (kupoprodajna pogodba, darilna pogodba, najemna oziroma podnajemna pogodba, sklep o dedovanju, odločba o dodelitvi stanovanja), 7. odločbo o stopnji invalidnosti, 8. in po potrebi in na zahtevo pristojnega delavca občinske uprave druga potrdila, s katerimi prosilec izkazuje svoj status. Opomba k točki 4: V dohodek občana ali njegove družine štejejo: vsi dohodki družine ali posameznika, dohodki od dela iz delovnega razmerja, honorarnega, popoldanskega, pogodbenega dela, vse oblike nadomestil osebnega dohodka, dohodki od opravljanja kmetijske ali samostojne poklicne ali gospodarske dejavnosti, prejemki iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov, dohodki po predpisih o varstvu borcev in invalidov ter civilnih invalidov vojne, dohodki od premoženja in preživnine ter drugi dohodki. IV. RAZPISNI ROK Prosilci morajo vložiti vlogo "ZA SOCIALNA STANOVANJA" z vso zahtevano dokumentacijo v 30 dneh od dneva objave razpisa v občinskem glasilu Rešeto. Obrazec vloge "ZA SOCIALNA STANOVANJA" za udeležbo razpisa lahko udeleženci dvignejo osebno na Občini Ribnica, Gorenjska cesta 3 (vložišče). Vloge z vsemi zahtevanimi dokumenti so upravičenci dolžni oddati osebno v vložišču Občine Ribnica, Gorenjska cesta 3, in plačati v skladu s tarifno številko 1 Zakona o upravnih taksah (Ur. 1. RS, št. 8/2000) upravno takso v znesku 750 SIT, v skladu s tarifno številko 2 že citiranega zakona pa upravno takso v znesku 3000 SIT. V skladu s 16. čl. Pravilnika o dodeljevanju socialnih stanovanj v najem v občini Ribnica bo občinska uprava v roku 60 dni po izteku razpisnega roka določila seznam upravičencev za dodelitev socialnih stanovanj v najem. Seznam bo objavljen na enak način kot razpis. Vse dodatne informacije dobite na Občini Ribnica, Gorenjska cesta 3, Ribnica (837-20-25 ali 837-20-28). OBČINA RIBNICA OPOZORILO 30-DNEVNI ROK ZA ODDAJO VLOG ZAČNE VELJATI Z 28. FEBRUARJEM 2000. Delovni čas: vsak dan od 8.00 - 19.00, sobota od 8.00 -12.00 RAZSTAVNO - PRODAJNA GALERIJA PRUS TONE $.p. tel.: 061/860 - 569 5 Gorenjska c. 10 | tel./fax: 061/862 - 400 j 1310 Ribnica J GSM: 041 -633 -415 [ MUDIMO VAM; @ izdelava fotografij v 1 uri @ fotografije dobite v albumih ® za dva ali več prinesenih filmov v razvijanje dobite barvni film ® film, kupljen pri nas, vam razvijemo brezplačno @ fotografiramo in snemamo poroke, rojstne dneve in druge svečanosti @ velika izbira fotoaparatov, albumov, okvirov ter drugega fotografskega materiala @ hitro in kakovostno okvirjanje fotografij, slik, gobelinov,... @ strokovno svetovanje pri fotografiranju in uporabi fotoaparata OD SEDAJ VSE NA ENEM MESTU e ZA VAS IN Z VAMI FOTO TONI S MENJALNICA MiKEL Kolodvorska 9a, Ribnica tel./fax: (061) 860-657 $ odkup in prodaja deviz $ non - stop 800 - 1800 $ hitro opravljene storitve, brez vrst $ ugodni tečaji - popust na večje količine Borzno posredovanje odkup in prodaja delnic in PID-ov nizke provizije, hitra izplačila svetovanje o vrednostnih papirjih (KRKA, LEK, MERCATOR, ZVON I, NED ...) $ DEM CHF ATS ITL Pekarna ERAM Ta dobri kruhek so spekle zlate roke in babičin recept T- P r' 00 OPTIK JANEZ POZNIČ, s.,. Vrvarska 3, 1310 Ribnica, TEL.: 061/860-367 Delovni čas: vsak dan od 9h do 19h sobota zaprto ŠKODA FELICIA ŽE 00 1.325.712,00 SIT 0CTAVIA ŽE 00 2.106.602,00 SIT - C0MBI ŽE 00 2.408.058,00 SIT - C0MBI4 x 4 ŽE 00 3.261.306,00 SIT - KREDIT 00 5 LET - LEASING - PRODAJA RABLJENIH VOZIL - PRODAJA ORIGINALNIH REZERVNIH DELOV - PRODAJA DODATNE OPREME jcAjkBv 1A1X-U: V£we»w *** ~~ SERMS IN PRODAJA d.0.0/ ~ Gornje Lepovče 36,1310 Ribnica, tel.; 061/862-196, fax: 061/862-186 TEKMO t d.».». Podjetje za trgovino in servis šivalnih strojev PRODAJA AVDIO IN VIDEO APARATOV, GSM APARATOV BELE TEHNIKE TER SERVIS IN PRODAJA ŠIVALNIH STROJEV Škrabčev trg 48 Del. čas: pon. - pet.: 8.00 do 12.00 tel.: 860-300 16.00 do 19.00 sobota: 8.00 do 12.00 SKLEPAMO TUDI GSM NAROČNIŠKA RAZMERJA ZA DRUŽBO DEBITEL Gostišče VRBA Del. čas: Žlebič 15a, 1310 Ribnica Peterlin Ivanka s.p. Telefon: 061/861-373 ned. - čel. od 10k do 22h pel. - sob. od lO" do ■a" RIZZE •ledi po naročilu (vegetarijanski zrezek ...) Sladice (palačinke, krofi, sadne kupe, sladoled Banana Vrba) KBggOTggjfr.gmin.,::! ■ Sprejemamo naročila za zaključene družbe (obhajila, birme, poroke, obletnice ...) HRANILNO KREDITNA SLUŽBA RIBNICA p.o. Škrabčevtrg 19,1310 Ribnica, tel.: 83 60 813 Našim varčevalcem nudimo celovito ponudbo: » varčevanje po ugodnih obrestnih merah » ugodna dolgoročna in kratkoročna posojila » možnost prejemanja pokojnine in ostalih osebnih prejemkov » vodenje žiro računov » možnost plačevanja vseh vrst položnic » odkup in prodaja deviz » odkup in prodaja delnic Delovni čas vsak delovnik od 7.30 do 14.30 ure in ob sobotah od 8.00 do 11.00 ure TULE ENU /£ uiBfl.U VEČERJA DEBELEGA ČETRTKA Za glasbo in zabavo bodo poskrbeli "ŠTRADONARH" Tule enu je vabilu, mastnu pustnu povabilu, de vam sline bi xvabilu in bi k nam se vam savilu, de v ustih se vam bo topilu. Za pusta vas gostimo, $ s vami veselimo, pijmo, jejmo, vsi zapojmo, debelga četrtka dot zalijmo. V četrtek, 9. marca 9000, ob 19. uri Prosimo, da svojo udeležbo potrdite na telefon: 061/789-098 TESARSTVO OAAŽEM tesarstvo in gradbeno dela Vladimir ORAŽ6M s.p. Dolenja vas tel./fax: 864-149, 864-810 VELUX' STIfiNAOKNA Kompletna ponudba tesarskih, gradbenih in obrtniških del CREATON > hiATURUO 'TONANGEBEND" _ , , w ... ...... • ... Pooblaščeni dobavitelji m izvajalci za BRAMAC, PONDACH, CREATON, VELUX MONTAŽA PRODAJA SERVIS Starc Matjaž s.p., Goriča vas 86, Ribnica tel.: 861-130, MBT: 0609-612-590 10 let GARANCIJE Garažna in industrijska avtomatska vrata na daljinsko upravljanje, protipožarna vrata Elektro instalacije Elektro mehanika Servis električnih strojev in naprav TUSCK Mirjam Tušek s.p. Sprejemamo rezervacije za zaključene družbe, osebna slavja... Posebna ponudba: žrebičkovo meso na več načinov, razne druge specialitete in klasična ponudba - malice, kosila Bencinski servis OMV-ISTRA BENZd.d. Tel./Fax: 061/855-355 854-985 • prodaja plina • razvoz kurilnega olja Odprto od č11 do 22h Gostišče TUŠEK Gornje Ložine l/a Tel: 061/851-341 Del. čas: vsak dan od 9h do S8h sobota od 9h do 08h VSAKO SOBOTO PLES Penzion TUŠEK JEZERO Rudnik 18, Kočevje Tel: 061/858-830 Del. čas: vsak dan od 9h do 83h PRENOČIŠČA NE ODLAŠAJTE, PRIHAJA ČAS OBLETNIC, PRVIH OBHAJIL, BIRME!!! Komisija za prometno varnostje pogosto tista, ki opozarja na težave, vse druge institucije, od Občine do prometnega inšpektorata, pa njene predloge zadržijo v predalu vsaj dve ali celo 14 let, kot je bilo v primeru pločnika na Šolski ulici. Zdaj naj bi se reševanje perečih zadev pospešilo, kerjevzdrževanjeobčinskihcest prevzela Komunala. Ta ježe popisala vse stare in poškodovaneznaketertudi naredila popis za nakup novih. Dotlej pa se je administrativni postopek vlekel od občine do cestnega podjetja, od tam k inšpektorjem oz. na Direkcijo za ceste...Potem je tu še cela vrsta občanov, ki se vsakodnevno spopadajo z nekaterimi povsem neumno postavljenimi omejitvami, znaki ali praktično nesprejemljivo ureditvijo prometnega režima v posameznih naseljih ali ulicah. Pisarijo na komisijo, ki ne zmore ničesar rešiti. Teh pristojnosti namreč nima, sedem članov le svetuje, da bi se uresničile želje prebivalcev, krajevnih skupnosti, vaških odborov in drugih institucij pa ne more vplivati. Kljub vsemu vidi smisel obstoja njen član in predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Alojzij Mihelič že v tem, "ker ni nikogar drugega, ki bi to urejal". Na leto prispe okrog 40 vlog občanov, KS in vaških odborov iz vse občine, trenutno pa potekajo dogovori, da bi komisija svoje naloge opravljala tudi za Sodražico. Določena je, da pomaga sourejati prometno signalizacijo, poskuša z opozarjanjem popravljati napake izvajalcev in nadrejenih, nikakor pa ne daje "žegna na vsako zadevo". Tako ne more zapreti ceste, kar želijo prebivalci Kota, kjer po ozki in prometni cesti kljub omejitvam dan na dan drvijo težki tovornjaki. To lahko stori Upravna enota, ki daje koncesijo za peskokope in avtoprevoznikom tudi odredi pot za odvažanje materiala, je dejal Mihelič. Ena izmed rešitev bi bila ureditev dodatne ceste, vendar bo zanjo treba pridobiti soglasje lastnikov zemljišč. Nekatere odredbe prometnih inšpektorjev burijo duhove na standarno perečih točkah, kot je Struška ulica, vso jezo pa na komisijo stresa tudi prebivalec Žlebiča, saj jo dolži, da je nezakonito odredila zaporo, ki sojo delavci CP Novo mesto postavili pred dvema letoma na delu nekdanje magistralne ceste Ljubljana-Kočevje brez vednosti stanovalcev vasi. Tajnik komisije Lado Mateje dejal, da so se člani zanjo odločili zato, ker je bil narejen nov priključek na magistralko in na komaj nekaj metrih pred križiščem ne smeta obstajati dva priključka, ker bi bila ogrožena varnost. Prometni inšpektor je tako za neka-jmetrsko nekategorizirano pot odredil enako zaporo, kot naj bi bila tamkaj že pred 20 leti, z obcestnim jarkom. Komisija lahko dejansko navaja le možnosti za ureditev prometnega režima, signalizacije in postavitve znakov, odločitev pa je nato v rokah Občine in Komunale kot vzdrževalke lokalnih cest in javnih poti, ter Direkcije za ceste, ki upravlja državne ceste. Tako še vedno ni ogledala pri zelo frekventnem in nepreglednem izhodu poleg stavbe Občine v smeri Harlekina. O pomenu tega prometnega pripomočka pa se že širi slab glas, saj ob nizkih temperaturah ogledalo zaledeni. Nekateri stanovalci v mestnem naselju bi svoje ulice zaprli za vsa vozila in postavili tablo "Dovoljeno za stanovalce", a to ni sprejemljivo, ker gre za javne poti, pogosto celo dovolj široke za normalen promet. Komisija za prometno varnost VARUH PROMETNEGA REDA, A BREZ POOBLASTIL Slab ali dober ribniški prometni režim? Celo zelo dober je, meni Alojzij Mihelič, ker je signalizacija zelo dobro postavljena. Tam, kjer so pomanjkljivosti, so dobre rešitve težko izvedljive, meni. Marsikaj pa bi se seveda rešilo, če bi bil Škrabčev trg zaprt in urejena obvoznica. Toda razmišljanja o Škrabčevi peš coni niso Vsaj prometne oznake je treba uskladiti, čeprav so nepraktične za stanovalce. Na prednostni cesti iz smeri Ljubljana je na desnem razvrstil-nem pasu narisana talna označba, ki dovoljuje zavijanje desno na Straško ulico, a po 2 metrih voznik naleti na povsem obrabljen znak, češ da je prepovedan promet za vsa vozila v obe smeri. Policja še vedno nadzira nedovoljeno zavijanje levo iz Straške ulice na Merharjem, toda največkrat iz semaforiziranega križišča, kjer ni opazna. KRIŽIŠČE PRI ČIČKU - Prosto po Prešernu Križišče še nekaj let poprej sploh ni bilo sporno, zdaj pa je promet tu najgostejši. V njem se križajo poti na obrtno cono Ugar, v Jurjevico, okrog njega so najbolj oblegana parkirišča, avtobusno postajališče in smer proti Ljubljani. Obvoza ne uporabljajo niti tisti, ki se skozi Ribnico vozijo le v času letnih dopustov, in križišče je močno obremenjeno. Čakalna doba voznikov, ki niso na prednostni cesti, je ob prometnih konicah pretirana, a semaforizacija bi po mnenju komisije še bolj upočasnila promet. Iznajdljiva rešitev, ki se je vsi ogibajo, tudi policija, pa je sila preprosta: v prometnih konicah naj promet usmerja prometni policist. Edini razlog proti, ki sta ga navedla tako komandir kot A. Mihelič, je bila pravzaprav bojazen, da bi policista kdo povozil. Vozniki menda ne upoštevajo sredinske črte, hkrati pa bi se moral policist umakniti vsakokrat, ko bi v križišče zapeljal avtobus. več realna. Ne zato, ker bi bilo težko urediti dostavni promet, saj so v času prenove trga vsi prodajalci svoje blago dostavljali z zadnje strani hiš, le nekoliko več truda je bilo treba vložiti v raztovarjanje. Peš cona bi življenje na trgu ugonobila, zato je po mnenju urbanistov in arhitektov najprimernejši enosmerni promet. Tekst in foto Alenka Pahulje Gradivo za objavo zbiramo do 9. marca v uredništvu Rešeta, Škrabčev trg 40. TEL. ŠT.: 837 20 23 Fax: 861 091 E-mail: Obcina.Ribnica@siol.net (s pripisom: Rešeto). Zaželene so diskete (uporaba urejevalnika besedil WORD 6.0, pisava Times New Roman CE, velikost črk = 12 pik) in fotografije, pri katerih obvezno pripišite avtorja. Gradivo oddajajte v navedenem roku. 1. Pisma bralcev: Dolžina naj ne presega 30 vrstic (1 vrstica=60 znakov). 2. Odgovori Dolžina ne sme biti daljša od teksta, na katerega je podan odgovor. 3. Ostali teksti: Dolžina ne sme presegati 45 vrstic (1 stran A4 format). Vse morebitne daljše tekste objavimo le po predhodnem dogovoru z uredništvom. Obvezno se podpišite s polnim naslovom, vključno s telefonsko številko in lastnoročnim podpisom. Ime, priimek in kraj bodo objavljeni, vsi ostali podatki pa zadržani v uredništvu. Anonimnih vsebin neobjavljamol Teksti naj ustrezajo zahtevanim pogojem. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja. POD DROBNOGLEDOM IN MEMORIAM Ko zima stiska zobe Odšel je preprost in skromen, a po duši zelo bogat človek. Na pogled krhek, v resnici pa izredno žilav, notranje močan in pokončen. Del naše preteklosti, preteklosti, katere živi priče-valecje bil. Najstarejši. Delaven, vztrajen, iznajdljiv, pronicljivega duha, požrtvovalen, moderin pogumen narodnjak, človeško razumevajoč, skrben in ljubeč mož in oče. Do konca predan svojima dvema ''Ijubeznima"-čebelam in zgodovini. Zapustil je bogat arhiv; zadnja leta ga je močno skrbelo, komu ga naj zaupa, da se bi ohranilo, karje iztrgal pozabi. S spoštovanjem se ga bomo spominjali vsi, ki nam je izkazoval svoje zaupanje, prijateljsko naklonjenost in z nami v mislih potoval po preteklosti in sedanjosti. Bogati so bili pogovori z njim, polni spoznanj in izkušenj, v katerih ostaja z nami. Tanja Debeljak FRANCE GRADIŠAR (1905-2000) Foto B. Abrahamsberg Poznali so ga kot človeka, ki se je razdajal ljudem. Kot človeka, kije čutil njihovo stisko; in če je le-ta bila fizična bolečina, jo je poskušal ublažiti celo z lastnoročno pripravljenim zdravilom, ki ga je izdela! iz čebeljih pridelkov. Pri delu s čebelami in delu v čebelarskem društvu je bi! pravi zanesenjak, pravijo. Njegove roke pa so tudi neštetokrat poprijele za pisalo in beležile posamezne dete naše zgodovine. Eden izmed tistih, na katerega je bi! pokojni gospod Gradišar sila ponosen, je bil oris preteklosti njegovih domačih, velikolaških krajev. Na njegovem pogrebu milje besede v slovo izreke! gospod Ivan Gradič. Takšna je bila pokojnikova želja, mi pa bomo povzeli nekaj misli izgovora... ... France Gradišar je bil rojen v Velikih Laščah, kjer je tudi preživel svojo mladost vse do odhoda v uk k trgovcu na Vrhniko. Kot trgovski pomočnik seje nato zaposlil pri sorodnikih v Ribnici, pri Pokovčevih. V začetku leta 1941 je srečal svojo zakonsko sopotnico Hildo. Istega leta pa je začel tudi aktivno sodelovati zOFin bil aktiven vse do 15. maja 1945. Precej časa je preživel tudi v koncentracijskem taborišču in se po osvoboditvi vrnil k svoji družini. Opravljal je vidne naloge v kočevskem okraju, nazadnje pa je bil tudi sekretar Kmetijske zadruge Ribnica. Tudi ob osamosvojitvi je vedel povedati, da so vsi pošteni Slovenci stopili v boj za samostojno Slovenijo že leta 1941., čeprav je osamosvojitev nastopila šele 50 let kasneje. France ni bil ljubeč samo do svoje družine, pač pa tudi do čebeljih družin, za katere je skrbel preko 75 let. Spoznal je vse čare in dobrote pri pridobivanju medu, voska, čebeljega pro polisa, cvetnega prahu in matičnega mlečka. Zato je spoznal, da lahko pomaga ljudem in je pričel izdelovati zdravila ter jih veliko podaril svojim prijateljem in tudi plasiral na področje bivše Jugoslavije, Italije, Avstrije. Zanje pa dobil mnogo pohval in zahval. Čebelaril je s 150 čebeljimi družinami in svoje znanje prenašal na mlajše člane s predavanji, pisal pa je tudi članke v "Čebelarja". V društvu je bil predsednik, tajnik in delegat v Zvezi čebelarskih društev Slovenije. Za neumorno delo je prejel odlikovanje A. Janša L,11. in III. stopnje, vrsto priznanj in zahval. Ob 90-letnici čebelarskega društva sije zaželel, da bi stisnil roko ob 100-letnici društva njegovim predstavnikom, a tega ni dočakal. "Toda obljubljamo ti, da vse, kar si storil dobrega za društvo in ljudem, ne bo pozabljeno in boš ostal vzor mlajšim rodovom. Hvala ti!" je zaključil govornik. Tudi letošnja zima se je začela zgodaj. Že ob prvem zapadlem snegu seje začela divjad s hribov umikati v doline. Tu v hudi zimi lahko najde več hrane za svoje preživetje. Nekatere lovske družine, še bolje rečeno nekateri lovci, so že poleti pripravili krmo zanjo. Poleg suhe hrane je dobro dati divjadi tudi peso, sadje ali kaj podobnega, kjer dobi prepotrebno vlago. So lovci, ki se ne zmenijo za divjad v njeni stiski, da bi ji pomagali. Dobro pa vedo zanjo, ko se začne lov na srnjaka in jelena. Seveda gre za trofeje. Kot obsedeni od lovske strasti posedajo po visokih prežah in čakajo svojo žrtev. Čas jim ni pomemben. Kaj vse se dogaja v loviščih, je vprašanje zase. Najdena poginula, pa tudi zastreljena ali drugače odtujena divjad pove svoje, kar ne more biti vedno v ponos lovski bratovščini. Foto Stane Lavrič Po svoje pa so zanimivi tudi drugi dogodki. Bilo je mrzlega dopoldneva s temperaturo več kot -10°C. Ko pridem do Šola-jeve hiše v Grčaricah, opazim ne daleč od javne ceste ob robu gozda dve košuti. Hitenje avtomobilov in hoja po dvorišču Katice Šolaja in njenega delavca ju očitno ni motilo. Pes, nemški ovčar, kije prišel do mene, mi je s pogledom dal vedeti, da tudi on vidi košute, ki niso kazale nobenega strahu in vznemirjenosti. Domov grem hitro po fotoaparat in teleobjektiv, da bi ju fotografiral. Ko pa se vrnem, takoj ugotovim, daje baterija v fotoaparatu dotrajana. Ponovno grem domov in zamenjam baterijo. Ko se vrnem, sta košuti še vedno na svojem mestu. Pomislim, da bi bilo dobro, da poleg košut dobim v objektiv tudi obcestno prometno tablo z napisom Grčarice. Taka fotografija bi bila dokaz, da se divjad pri belem dnevu zadržuje v bližini naselij. V tem primeru ob 9.30 . Takoj pa ugotovim, da za fotografiranje s tega mesta, kjer ni naslona, karje pri fotografiranju s teleobjektivom skoraj pogoj, grem še tretjič domov, sedaj po stativ. Tisti, ki so me izgostilne videli, kako hodim po cesti, so si lahko mislili svoje. Ko sem se vrnil, sta košuti še vedno čakali vztrajnega fotografa. V svoji lepoti sta pozirali kot dve manekenki. Kako pa je fotografija uspela, si poglejte sliko ob članku. Katica, ki je gledala, kaj počnem, mi nato reče: »Lačne so.« Da naj jim odnesem balo sena. S težavo sem jo odnesel v gozd. Ko sem se vrnil, me je na mizi že čakala kuhana kava in Šilce domačega žganja. Nazdravili smo košutam, da bi preživele. Stane Lavrič Rešeto LETO STAREJŠIH V DOLENJI VASI V letu 1999, ki je bilo leto starejših, smo se na naši šoli v Dolenji vasi lotili projekta - MED NAMI SO TUDI STAREJŠI. V okviru tega so tudi učenci obiskali starejše občane v Dolenji vasi, Rakitnici, Prigorici, Lipovcu in Blatah. Obiskali so v glavnem bolne in tiste, ki sami težko gredo iz hiše. Starejši so bili obiska zelo veseli, pa tudi učencem so se ti obiski zelo vtisnili v spomin. Pred novim letom so potem isti učenci tem ljudem voščili in jim izročili čestitke, ki so jih izdelali sami. Za ostale starejše in druge krajane smo 15.12.1999 pripravili prireditev - Imejmo se radi. Nastopili so vsi otroci naše OŠ, pevski zbor pod vodstvom gospe Lili Rus, folklorna skupina pod vodstvom gospe Zalke Gorše, trije harmonikaši in pevski zbor Lončar. Nad prireditvijo so bili navdušeni tako gledalci kot tudi nastopajoči. Vzporedno s proslavo smo pripravili tudi razstavo plakatov, otroških spisov in misli o starejših. Ob zaključku tega projekta smo z nekaj učenci 21.12.1999 obiskali še dom starejših in varstveno - delovni center v Ponikvah. S seboj smo pripeljali tudi harmonikaša, ki je skupaj z nami pripomogel k prijetnejšemu vzdušju. Gojenci doma so bili nad programom navdušeni. Ob teh aktivnostih smo vsi začutili, da je sodelovanje med mladimi in starejšimi treba gojiti že od nižjih razredov. Ne samo starejši, tudi mladi ob teh stikih veliko pridobijo in spomine odnesejo s seboj v življenje. Pa upajmo, da ne samo spomine, temveč zavest o potrebi, da taka dejanja postanejo njihova življenjska drža. Le tako bomo družba, prijazna starejšim ljudem. Danica Gorše, učiteljica OŠ Dolenja vas Novoletni nasto/) otrok v Ponikvah Foto Marija Henigman DOLENJEVAŠKA KRIMINALKA Razlog prevelikega razburjenja naj bi bil v nepoznavanju policijskih pooblastil 0 primeru pišemo, čeprav ne objavljamo črne kronike. Preprosto zato, kerje predramil celo naselje zaradi enega samega objestnega voznika s kočevsko registracijo, ki je skupaj z dvema prijateljema 19. februarja po Dolenji vasi izvajal vratolomno vožnjo. Ježiv dokaz, kako nerodni, nerazumljivi, neživljenjski, togi in krivični so zakonski predpisi, v katere smo vsakodnevno vpeti. Najhuje je bilo na ovinku pred pošto, kjer ga je zaradi prehitre vožnje najprej zaneslo v blato, da je poblatil vso poštno stavbo, nato pa ga je odneslo še na levo stran, kjer je porezal živo mejo. K sreči je nevarni položaj hitro precenil tudi otrok, ki seje mimo pripeljal na kolesu z motorjem in ga, zato da se je sam lahko nepoškodovan rešil, odvrgel. Tako je bila povzročena materialna škoda, ob vsem tem dogajanju pa seje v očividcih pripetljaja porodila jeza. Najprej zato, ker Dolenjevaščani nenehno opozarjajo, kako nevaren je ta ovinek in kako mnogi vozniki ne prilagodijo hitrosti, čeprav je v bližini celo šola. Znano težavo nameravajo izpostaviti tudi županu, ker policijski nadzor očitno ne zadošča. Pravo ogorčenje pa seje v njih prebudilo predvsem zaradi ravnanja policistov, ki so prispeli na kraj nesreče po anonimnem klicu. Najprej so popisali vse priče, lokacijo premerili, popisali, nakar so se odpravili do lokala Rumbi, kamor se je lastnik avtomobila odpeljal. Zatem so mu pred pošto postavili zasedo, a ne samo oni, temveč seje pred voznika kot živi ščit postavil oče prizadetega otroka. Voznik seje res vrnil po isti poti, a z nezmanjšano hitrostjo oddrvel mimo očeta in policistov. Slednji so ga prisilno us- Komandir PP Ribnica, Mirko Ješelnik, trdi, da je bil policijski postopek opravljen strokovno in korektno Foto A P tavili šele na nekem dvorišču. Dvom o pravilnem postopku policistov seje v pričah začel pojavljati takoj, ko so se le-ti vrnili. Mladce so izpustili, ker je voznik odklonil alkotest, le presedel seje izza volana, nakar so se odpeljali. Dejansko so bile priče v postopku dlje časa za-sliševane kot pa osumljenec, čeprav so vsi trije "stari znanci" policije. Način tokratne razsodbe policistov, ki buri duha, smo preverili pri njihovem komandirju Mirku Ješelniku. Postopek, kakorkoli je nerazumljiv, je v skladu s predpisi. Glede na to, da je bil klic anonimen, policisti niso imeli priče. Osumljenca so morali ujeti pri dejanju samem. Če bi ga namreč priprli v lokalu, ne bi mogli opraviti preizkusa za alkotest, ker ga niso ujeli med vožnjo. Prav tako policisti niso imeli zakonske podlage, da bi voznika zaprli, čeprav je kazal znake vinjenosti. Kerje odklonil alkotest, so mu za 24 ur odvzeli vozniški izpit, prepovedali nadaljnjo vožnjo in odšli. Če ne bi, bi ga zlahka ujeli pri ponovnem prekršku, saj se je nato še precej časa prepeljeval po kraju in izzival stanovalce. Tako kot jih je uro in pol prej, preden so ga ujeli policisti. K sodniku za prekrške bo predlagan zaradi vožnje pod vplivom alkohola, neprilagojene hitrosti in prometne nesreče s pobegom. Najverjetneje mu bo za 6 mesecev odvzet izpit, potem pa bo spet za volanom. Pred zakonom smo namreč vsi enaki, ne glede na to, ali kdo izziva nesrečo ali pa mu le-ta pade na glavo. A. Pahulje Rbševo 23 IZ VSAKODNEVNE KRONIKE O Naša šolaje letos že tretje leto D vključena v nacionalni in medna-rodni projekt EKO ŠOLA kotnačin O življenja. P" Projektvključuje sedem korakov Pl in sedmega smo zakoračili Ö 9.2.2000 s podpisom eko listine, O ki sojo podpisali nacionalna ko-^ ordinatorica prof. Nada Pavšer, gg župan Občine Ribnica Jože Tanko ■4 in naša ravnateljica Andreja Šu-O lentič. Ko je dozorela zamisel o vključitvi v evropski projekt, ki povezuje 18 držav, smo najprej ustanovili Eko programski svet, ki ga sestavljajo predstavniki učencev šolske skupnosti, učitelji, predstavniki sveta staršev in zunanji sodelavci. Eden od naslednjih korakov po zeleni stezi je analiza okolja, v katerem živimo. V dveh letih in pol smo izvedli vrsto projektov: proučevali smo vodne vire od Sajevca do Rakitnice in njihovo onesnaženost, merili smo one-snaženostzradonom, onesnaženost zraka s sajami in drugimi prašnimi delci, se vključili v projekt Odpadki itd. V prihodnje pa bomo morali za vsako šolsko leto izdelati načrt delovanja eko šole, da bo eko zastava pred šolo plapolala predvsem v dejanjih. Ob tej priložnosti sva nacionalni koordinatorici zastavili nekaj vprašanj. Kako bi nam predstavili projekt eko šol? Kateri cilje naj uresničuje eko šola? "Želela bi, da bi vi predstavili vašo eko šolo, ker splošno to pomeni graditi šolo kot eko šolo tako, da se v bistvu sami dogovorite v razredih, kaj želite spremeniti v šoli, na hodniku, v razredu in v vašem okolju, kaj želite spremeniti v vašem odnosu do sošolcev, učiteljev, do staršev in seveda do narave, žsi cilji, kijih eko šola postavlja, se gradijo v vsaki šoli posebej. Vsaka šola sama postavlja korake, od analize do pregledovanja, stanja v šoli in v okolju, do tega, kaj boste naredili in želite sami narediti. Bistveno je, da ne pridejo cilji vsiljeni od zunaj, pač pa je naše hotenje za lepše življenje na šoli. To so tiste drobne vrednote, ki izhajajo od vas v odnose do narave. S tem se pridružujete k veliki družini evropskih šol, to je čez 4000 šol v 20 evropskih državah.” Katere so prednostne naloge eko šole, ki dajejo pečat šoli, da se u-kvarja z okoljsko problematiko? "Prednostne naloge na šoli morate postaviti sami. Vsaka šola posebej je zelo različna. Šota sredi Ljubljane ima popolnoma drugačne zahteve, učenci na tisti šoli so tudi drugačni, ker je okolje drugačno. To pa ne pomeni, da ste kaj slabši, kvečjemu imate boljše pogoje za graditev svoje eko šole." Kaj po Vašem mnenju najbolj ogroža naravo? "Če izhajamo širše, kaj globalno ogroža naš planet, so to prevelike količine ogljikovega dioksida, odpadki... Na našem planetu ne znamo pravdno ravnati z odpadki in najrazličnejšimi škodljivimi tehnologijami. Vsak pri sebi mora razmišljali drugače in pridobiti spoštljiv odnos do narave. ’’ Kdo da "večjo težo" eko šoli učitelji ali učenci? “Na vsak način imajo "večjo težo" učenci, učitelji pa jim pomaga jo in z njimi sodelujejo pri različnih projektih o vedenju o naravi." Kljub temu, da se naša šola že nekaj let pripravlja na to, da bo dobila naziv eko šola in v ta namen poteka več akcij, še vedno ni čutiti pravega eko utripa. Kaj menite o tem? “Za vašo šolo že dolgo časa vem, da razvijate in ste vključeni v vrsto projektov. Pravi eko utrip pa ji zopet lahko daste sami, vi učenci, vsak sam in cel razred skupaj. Vsak naj naredi delček in vsi boste zadovoljni. Želela bi, da bi bilo to videti na vaši šoli, da bi na koncu leta za svetovni dan varstva okolja eko zastava zaplapolala pred vašo šolo. ” V lanskem šolskem letu nas je obiskala delegacija za eko šole, torej je projekt mednaroden. Kako poteka sodelovanje? 'Zdaj, ko ste vključeni v projekt, boste imeli možnost, da boste sodelovali s šolami in vrstniki v vseh 20 državah. Preko interneta je najlažje. Dobili boste razne naslove, tudi nacionalne koordinacije in si boste dopisovali s svojimi vrstniki. Prednost je predvsem ta, da si boste izmenjavali ideje, izkušnje in kar je najbolj pomembno, da boste z njimi komunicirali tudi v tujem jeziku. ’’ Koliko časa že vodite projekt eko šol? Kaj Vas je pritegnilo k sodelovanju ? Novinarki po končanem pogovoru z nacionalno koordinatorico Nado Pavšer. "Projekt v Sloveniji vodim že od vsega začetka, to je od leta 1996, v> Evropi pa teče projekt od leta 1992. K sodelovanju me je pritegnila ljubezen do narave in delo z mladimi." Kdaj ste najbolj navdušeni oziroma zadovoljni s svojini delom ? "Najbolj zadovoljna sem takrat, ko vidim, kaj se na kaki šoli dogaja, kaj ste mladi pripravljeni naredili in kakšne ideje imate pri uresničevanju nalog, da bi tudi starše in ostale opozorili, kdaj ne ravnajo prav. To, da sem med vami, me vzpodbuja za nadaljnje delo. ” Koliko šol v Sloveniji ima naziv eko šola? "V Sloveniji je 33 šol, kije že prejelo eko zastavo, v projekt pa je vključenih 76 šol." Katero šolo bi nam postavili za vzgled? “Vsaka šoki si na svoj način prizadeva, da bi bila dobra, in ima nekaj svojstvenega. Tudi vi imate, nenazadnje ste Prešernova šola, in to imate v svojih projektih. “ Kakšni so Vaši vtisi o naši šoli, učencih, učiteljih in o Ribnici? “Premalo vas še poznam, da bi vam povedala svoje vtise. Želela pa bi, da bi me povabili takrat, ko se bo na šoli kaj doga jalo, ko boste imeli kakšne čistilne akcije, kajti eko šola mora biti čista, lepa. Če sle prišli do lega, da ste se vključili v projekt eko šol, pomeni, da moram imeti dober vtis o vas učencih, učiteljskem kolektivu, o mentorici Jagodi Erčulj in ravnateljici. To pomeni, da ste vsi skupaj pripravljeni nekaj prispevati k temu projektu. “ Tea Marolt in Živa Ložar, 7. a Novinarski krožek OŠ dr. F. Prešerna, Ribnica Park neiztrohnjenih src, ki se je v naslednjem tednu prelevil v park koprnečih src. RAČUNALNIŠKI KOTIČEK V VRTCU Utrinki iz programa Korak za korakom Mi se zime ne bojimo Znaglim razvojem informacijske tehnologije postaja računalnik nepogrešljiv del vsakdanjega življenja. Tako se že predšolski otroci z njimi srečujejo vsak dan: doma, v trgovini, v knjižnici, pri zdravniku, pri prijatelju, na delovnem mestu staršev ipd. Tudi vvrtcu se nam je ponudila možnost in tudi v našo igralnico smo dobili računalnikz namenom, da ga uporabljajo otroci oz. ga vzgojitelj vključuje v neposredno vzgojno delo. Takoj ob njegovi namestitvi je ta že sam po sebi predstavljal nekaj novega, drugačnega, zanimivega, močno je motiviral otroke ter pritegnil njihovo pozornost. Kotvzgojiteljica sem v njem videla predvsem vzgojno sredstvo, ki mi bo pomagalo na drugačen način vzpodbujati razvoj določenih spretnosti in sposobnosti otrok. Da pa bo računalnik naš prijatelj in bo imel humano vlogo, se trudimo, da ga pravilno izkoristimo, kajti nepremišljen pristop otroku povzroči več škode kot koristi. Pri tem pa ima pomembno vlogo vzgojitelj, ki mora_ paziti kako, kdaj, koliko in na kakšen način izkoristi vrednost računalnika, ko se otrok z njim sreča in da ga uporablja na sebi primeren način. Otrokom se delo na računalniku zdi zanimivo, privlačno, v njem vidijo igračo, ki jim daje možnost zabave, igre, ob tem pa tudi učenje. spretnosti, natančnost opazovanja, prepoznavanje razlik in podobnosti, razvijajo sposobnost zapomnitve, jezikovni razvoj, koordinacijo oko - roka, spodbujajo usmerjeno pozornost, sodelovanje med otroki, otroki in odraslimi. Opažam, da računalnik otroka nikakor ne izolira, ampak celo doprinaša k socialnemu učenju, komunikaciji, kajti le redko je ob računalniku samo en otrok, temveč delo poteka v skupinah po dva ali trije otroci. Zato tako delo zahteva boljše sodelovanje V zimskem času se z otroki še sankamo, "lopatama" po hribu in celo smučamo. Letos nas je zima obdarita s snegom, zato smo lahko smučali kar na vrtčevskem hribu. Naučili smo se hoditi na smučeh, vzpenjati se v poševno stopničastem koraku in spuščati po blagi strmini. Po treh dneh smo postali spretnejši in smo poizkusili še spust v plugu z zavojem levo in desno med palicami ter spust brez palic v počepu. Najspretnejši in nekoliko pogumnejšiso se spustili tudi po nekoliko bolj strmi strani hriba. Med nami so biti otroci, ki niso imeli opreme, pa so se želeli preizkusiti na smučeh. Med seboj so se dogovorili in si izposodili opremo, tako da so poizkusili smučati prav vsi, ki so si to želeli. S tem smo pripomogli tudi k razvijanju prijateljstva in medsebojne komunikacije z dogovori. Vse bolj se oddaljujemo od narave in vedno več časa preživimo pred tv sprejemniki in računalniki. Prav zaradi tega in zaradi cilja, da vodimo otroke od spontanih do zavestnih gibalnih dejavnosti ter jim vzbujamo veselje do najrazličnejših oblik telesnih aktivnosti (sprehodi, kotalkanje, smučanje, plavanje, premagovanje ovir...), ki naj postanejo sestavni del njihovega sedanjega in kasnejšega načina življenja. Veliko pozornosti posvečam prav področju gibanja svojih varovancev. Vključili smo se v planinstvo in postali cicibani planinci. Opravili smo že osem cicibanovih stezic in si pridobili našitek ciciban planinec. Cicibanove stezice so pohodi ali ture, ki trajajo tudi po dve uri z vmesnimi postanki. Pohodov ne opravljamo samo v spomladanskih in jesenskih lepih dnevih, temveč tudi v zimskem času. Marsikdo bi mislil, da v zimskem času ni primerno hoditi zunaj. Vendar, če bi se nam pridružili po naših stezicah, bi nam pritrdili, da to nikakor ni res. Prav pred kratkim smo opravili dva zimska pohoda, in sicer na breški hrib in okoli naselja Gornje Lepovče. Bil je čudovit zimski dan. Sončno, a nekoliko hladno. Hodili smo po zasneženih travnikih drug za drugim in opazovali zimsko idilo. Opazili smo lesket snega, led na vodi in pot, ki si jo utira voda. Prezrli nismo niti sledi in stopinj v snegu ter ugibali, kdo jih je pustil. Srečali smo srne in jih preplašili, ker smo bili preveč razigrani in veseli. Opazili smo popke na grmovju in ugibali, ali bo iz njih pokukal list ali cvet. Domenili smo se, da se vrnemo spomladi in si grmovje ponovno ogledamo. Ko smo prišli na vrh hriba, so žareli naši obrazi od navdušenja, da smo premagali strmino. Z veseljem smo se spustili po hribu kar po zadnjci in pri tem vriskali od veselja. Svoje vtise smo v vrtcu narisali v cicibanov planinski dnevnik Ringa - raja. Pripravila: Darka Knafelj vzgojiteljica Fotografija: Bernarda Topolnik pom. vzgojiteljice Otroci poznajo tudi negativne oz. škodljive vplive računalnika, predvsem ob možnem pretiravanju. V dogovoru z otroki smo: -omejili čas, ki ga posameznik prebije ob računalniku, - dosledno upoštevamo pravila o njegovi uporabi. Odrasli pa otrokom zagotavljamo programe, ki jim omogočajo učenje preko igre. Izbrane računalniške igrice (sestavljanke, pari, spomin, pobarvanke, povezave, črke, števila ipd.) otroke sprostijo, zabavajo, zbujajo njihovo domišljijo, ustvarjalnost, urijo finomotorične oz. kooperativnost, medsebojno pomoč, več dogovarjanja. Ob tem se ustvarjajo in krepijo prijateljske vezi. Torej ima računalnik tudi pozitiven vpliv na socialni razvoj in pridobivanje pozitivne samopodobe otroka. V vrtcu nam računalnik predstavlja le učno sredstvo oz. možnost, da doprinese k pestrosti ponudbe. Ne zmanjšuje pa pomena igre in vseh ostalih otrokovih dejavnosti in aktivnosti otrok. Tekst in foto: Marina Peterlin vzgojiteljica V vse to pa smo vključili tudi starše, ki so otrokom pomagali z opremo, obleko, obutvijo. Vsakodnevno so strpno prisluhnili navdušenim otrokom, ki so hiteli pripovedovati o smučanju in drugih doživetjih na snegu. Nekateri starši pa so nas celo dopoldne obiskali in nas opazovali pri dejavnostih na snegu. S fotografijami smo starše tudi prepričali, da drži vse, o čemer otroci pripovedujejo. Saj starši komaj verjamejo, česa vsega so njihovi otroci sposobni. Če želite videti srečo v očeh svojih otrok, pojdite z njimi ven, na pohod, smučanje in se poigrajte z njimi tudi zunaj! Tako, kot bo zadovoljen vaš otrok, boste zadovoljni tudi vi. Pa poizkusite, ne bo vam žal! OD VRTCA DO ŠOLE IZ PRETEKLOSTI V SODOBNOST ZGODOVINA IN PRIHODNOST RIBNIŠKE KNJIŽNICE NEKOLIKO DRUGAČE 1. SLIKA 20. maj 1814, ribniški grad Ko se France, grajski hlapec, vrne s poti, v oknu gospoda Jožefa še vedno gori luč. Krepko čez polnoč je že; Franceta je gospod prosil, naj nese v Ljubljano neko pisanje. Zelo seje mudilo, zato je moral takoj na pot. Med zobmi je sicer preklinjal, ko je sedlal konja, vendar rekel ni nobene. Gospod bodo že vedeli, je miril samega sebe. Ob vseh tistih bukvah, ki jih imajo tam v svojih sobanah, menda uma ne grešajo. France je po takšni poti na smrt utrujen zaspal kot ubit. Gospod Jožef pa je pozabil na čas. Sedel je za mizo in ves čas nekaj vneto zapisoval. Vsake toliko seje dvignil, daje s police ob stenah, kjer je bilo v brezhibnem redu zloženih stotine knjig, z nezmotljivo natančnostjo segel tja, kjer naj bi iskana knjiga stala. Vedno je bila vsaka knjiga na svojem mestu in nikoli ni niti za trenutek izgubljal časa z iskanjem. Seveda, saj je svojo bogato knjižnico večinoma uporabljal sam, le nekateri njegovi izbrani gostje in prijatelji, ki so ga obiskovali, so smeli uporabiti to dragoceno zbirko znanja. Vendar le pod pogojem, da se držijo reda. Tako je gospod Jožef spet to noč, 20. maja 1814, kot že mnogo noči poprej in kot bo še mnogo noči potem, prečul v tišini svoje knjižnice, zapisujoč si mnoštvo misli, izsledkov, ugibanj in vsega, porajajočega se mu ob prebiranju tistega, kar je v podobnih nočeh nastajalo v podobnih glavah, kot je bila glava gospoda Jožefa Rudeža. 2. SLIKA 20. maj 1914, čitalnica v Cenetovi hiši Sonce je v teh majskih dneh že dobilo pravo moč. Nedelja popoldne je in trg je kot izumrl. Ljudje so doma, v senci. Dan počitka je. V čitalnici v Cenetovi hiši pa je živahno kot le kaj. Zadnje priprave potekajo pred večerno gledališko predstavo, ki jo uprizarjajo člani ribniške čitalnice. Nekateri igralci ponavljajo besedilo, s širokimi gibi poudarjajo besede, drugi si pomerjajo kostume, tretji sedijo mirno z zaprtimi očmi, kakor bi spali, vendar pod to površino buči in hrumi. Samo knjižničarka, gospodična Ančka, sedi mirno in zbrano za veliko mizo sredi kupov knjig in časopisov, ki jih mora po vseh čitalniških pravilih spraviti na svoje mesto. Po nedeljski maši je namreč čitalnica odprta za izposojo in vračanje čtiva in danes je bilo nenavadno veliko ljudi. Seveda, ko bodo prišli zvečer na igro, ne morejo priti s slabo vestjo, ker niso vrnili sposojenega. Tako so se poravnali skoraj vsi stari dolgovi. Gospica Ančka ima torej veliko dela, da bo vse prineseno spravila v red, zato se ne pusti motiti hrupu igralcev. Edino, kar jo za trenutek zmoti pri natančnem delu, je odlomek v kakšni knjigi, ki jo odpre. Takrat zanjo izgine ves svet, naj še tako hrumi. Tako mineva nedeljsko popoldne v Ribnici 20. maja 1914, v trgu mirno in spokojno, v čitalnici pa delavno in bučno. Približuje se večer in za njim nov dan in novi dnevi ... *** IZSELJENCI IZ Prispevki o izseljencih iz prejšnjih številk Rešeta so med vami naleteli na kardober odmev, saj vas je kar nekaj z usodami svojih prednikov prišlo k nam, v Muzej. Na ta način nam pomagate, da počasi sestavljamo mozaik, ki sicer ne bo nikoli popolnoma sestavljen, predvsem z vašo pomočjo in edino tako pa lahko najdemo čimveč izgubljenih kamenčkov, zato povabilo k sodelovanju še vedno velja. Za vse, ki ste odstopili svoje spomine, v današnjem prispevku ni prostora, predstavljamo samo drobce, vsem pa velika hvala še enkrat! Fred Oberstar iz Rakitnice, roj. 1895, je šel v Ameriko pred I. svetovno vojno. 27. julija 1927 je poslal domov naslednje pismo (dobeseden prepis): » Ljuba Mi Sestra!!! Po dolgem času ti zopet napišem par vrstic naznanim ti, da sem dobit zadno pismo od Matere in tvoj listek kije bil pri tožen na kar se ti lepo zahvalim. Kjer Pisal sem materi tri pisma pa pišejo da nisemo dali nobenega pisma v enem sem poslal 2 dolarja v zadnem pismu ki sem jim pisal za veliko noč pa nisem nič poslal zato kjer sem mislil kakor seje res zgodilo, da bo zopet kedo ga ukradel. Sedaj Bodem pa oba pisma da! na recepuš ali In šurd. Zalo. Prosim ni treba sodid mene da vam nisem pisal. A ko vam je mogoče dobit kedo pisma krade ga lahko denemo vječo zadno pismo ki sem pisal je bilo za veliko noč in sem čakal od govora na katero sem dobit to pismo v katerem so zelo užaljeni tudi jaz sem zelo užaljen kjer mi pišejo 3. SLIKA 20. maj 2014, ribniška knjižnica z veliko prostora in veliko knjižničarji BIBNME DOLINE (V *** da sem ms vse pozabil ali eden je pisma uzel kije mislil, da je denar v sakem pismu ki pride od mene. Prosim te dajte Mater spoštovat in pomagat kar vam je naj bol mogoče da bodo imeli vsaj na stara leta en par veselih ur kjer so delali zelo terdo njih mlajša leta da so nas zredili gori oni niso deli zase ampak so delali za nas bojo prav iz učili in zredili da bomo zdravi na duši in telesu. Kako se kaj Franca sestra počutije li kaj Bolša ko je bila v bolnišnici. Ker sem bil bolan in....cela vrstica nevidna... začel sem delat za enega druze- ga kjer mi kaže bolje za radi bolezni mogoče bodem prišit domov če bo šlo vse prav čez par let pogledat in obiskat vse svoje Zdaj vas pa vse lepo pozdravim in vsi tukaj Posebno tvojga moža Franceta. Drugič vam bode n kaj več pisal z Bogom v duhu ti roko podam. Prosim piši« J Starte J