pejev >Bocaccio« in Weissov »Revizor«, torej dela plemenitejše vrste. Glede Johanna Straussa pa je videti, da res ne moremo mimo večnega »Ciganskega barona«. Operetno osobje šteje več novih moči; zakaj bi se ne na novo naštudirala kaka druga Straussova opereta, na pr. »Netopir«? Sicer pa smo letos z obljubami v obče zadovoljni. Če se bodo iste tudi udejstvo-vale in sicer — o Čemer pri sedanjem dirigentu V. Talichu ne dvomimo — tudi v dostojni obliki, tedaj nam bo preostajalo le želeti, da pri tem začetku poboljšanja ne obstojimo, temveč da se bode repertoar v svojčas namignjeni smeri tudi naprej vedno in vedno izpopolnjeval in napredoval.
Skladbe, ki so došle uredništvu v oceno:
Rožanc M.: Lacroma. Valse elegante, Raguse, Librairie J. Tošovič. (Cena?)
H. Druzovič: Lira. Srednješolska pesmarica. I. zvezek. Sestavil. — Ljubljana. Založila Katoliška Bukvama 1911. (Mehko vezana K 170, v platno vezana K 2-20).
Anton Foerster: Responsoria ad missam in tono solemni. Harmonisavit. — Ljubljana, Katoliška Bukvama. (Prosto na papirju K —'25, na karton nalepljeno K —'55).
Fran Gerbič op. 70: 20 moških zborov v slovenskem narodnem značaju. Ob skladateljevi 70 letnici. (XL. zvezek Matičnih zborovskih partitur). Ljubljana. Izdala in založila »Glasbena Matica« 1911. (K 3'-.)
P. Hugolin Sattner: Jeftejeva prisega. Besede zložil Simon Gregorčič. Za zbor, soli in orkester uglasbil —. Izdaja, prirejena s klavirskim spremljevanjem, (XXXIX. zvezek Matičnih zborovskih partitur). Ljubljana. Izdala in založila »Glasbena A.atica« 1911. (K 5—.)
P. Hugolin Sattner: Assumptio B. M. V. (Vnebovzetje B. D. M.). Besedilo zložil dr. Mihael Opeka. Za orkester, zbor in  soli  uglasbil -.  (Klavirski izvleček).  V Ljubljani.  Založila
Katoliška  Bukvama 1912. (K 8-—).------Ocene navedenih del
prinesemo po možnosti.
V Pedagoškem Letopisu Slov. Šolske Matice za leto 1910 je objavljen drugi del razprave Hinka Druzoviča »O glasbeni vzgoji« (Glej »N. A.« IX/35 si.), ki se bavi z omenjenim predmetom s posebnim ozirom na učiteljišča in srednje šole. Obširnejši referat o tem temeljitem spisu prinesemo v kratkem.
»Učiteljski Tovariš« prinaša v štev. 32 z dne 11. avg. 1.1. v podlistku obširnejšo oceno o 3. in 4. zvezku »N. A.« iz peresa Zorka Prelovca. Pisateljev apel, naj se posebno glasbeno nadarjeno učiteljstvo spominja našega lista, je ravno tako na mestu kakor je trditev, žal, preresnična, da se v marsikaki slovenski inteligentni rodovini dičijo police ob klavirju s plitvimi »Tanzalbumi« in drugim naslad.nim, dober okus kvarečim »Schundom«, da se pa dosledno prezira naš slovenski list. Dejstvo je, da je ravno takozvana inteligenca v umetniških stvareh večinoma grozovito brezbrižna.
»Slovan« prinaša v 6. številki oceno 2. zvezka »N. A.«, v
8.  številki kritiko o 3. in 4. zvezku, oboje spisal K.
»Dom in Svet« je prinesel v 5. številki v Izidor Cankarjevi seriji interviewskih člankov »Obiski. Iz življenja in delovanja naših umetnikov« pogovor s skladateljem Antonom Foer-sterjem, ki je važen prispevek životopisnemu gradivu in zlasti zgodovini cerkvene glasbe na našem jugu. Pridejan je dobro uspel portret skladatelja. Foersterjevi izreki o »novejši« (to je postwagnerski) struji so deloma megleni in nejasni (ker ni razvidno, o katerih konkretnih skladateljih oziroma delih govori). Dictum »Kdor komponira pri klavirju, ni komponist« je pač razumeti cum grano salis, kajti, da so ravno največji svetovni skladatelji svoje  skladbe  pilili  ob klavirju, je  znano. — V
9. številki je prinesel »Dom in Svet« obširno oeeno 3. in 4. zvezka »N. A.« iz peresa Stanka Premrla.
E. Adamič je uglasbil pevske točke ljudskih iger V. F. Jelenca »Na vasi« in Antona Peska »Slepa ljubezen«. Obe igri sta vloženi pri Slov. Dež. Gledališču v Ljubljani.
Skladatelju Davorinu Jenku je izročila deputacija mesta Kranj diplomo častnega meščanstva, izdelano po akad. slikarju H. Smrekarju.
Predavanji o glasbi. Dne 24. okt. 1.1. je predaval Anton Svetek v Ljubljani »O kulturi in glasbi«. — Abiturient Maks Jovan iz Ljubljane je predaval 27. avg. 1.1. na sestanku kat. narodnih abiturientov v Domžalah »O moderni glasbi na Slovenskem«.
Skladatelj Vinko Vodopivec je bil imenovan na občnem zboru slov. kat. akad. društva »Zarja« v Gradcu za častnega starešino v priznanje njegovih zaslug na ljudsko-glasbendn polju.
Hymen med slovenskimi umetniki. Dvorni operni pevec Julij Betetto se je poročil z gospico Irmo Štrukljevo. — Koncertna pevka Pavla Boletova se je poročila z g. Antonom Lovšetom, profesorjem v Novem Mestu. — Karel Mahkota, koncertni vodja podružnice Glasbene Matice v Trstu, se je poročil z gospico Angelo Miklavčičevo, učiteljico v Kamniku.
Slovenski skladatelj in pisatelj Janko Leban praznuje letos štiridesetletnico svojega delovanja na literarnem polju.
Jeanetta pl. Foedranspergova, učenka M. Hubada, je angažirana v tekoči sezoni za operno in operetno pevko na Slov. Dež. Gledišču v Ljubljani.
Dramatično šolo za gospe in gospodične je otvorila v Ljubljani gospa Avgusta Danilova s 1. avgustom t. 1. — Pouk brezplačen. Poučevalo se bode do spomladi.
Pevovodja Albin Lajovic nas je naprosil, da naznanimo njegov odstop kot vodja pri SI. Del. Pevskem Društvu »Slavec« v Ljubljani z dnem 21. avgusta t. 1.
Slovenska igralka Avgusta Danilova, ena najboljših in najzvestejših zaslomb naše drame, obhaja letos petindvajset-letnico svojega delovanja na slovenskem odru. V starem pogorelem gledišču je začela nastopati, nadaljevala je v stari čitalnici (1887—1892) ter vedno napredovala v novem deželnem gledišču (od 1892 do danes). Burka in tragedija, klasična in moderna drama in celo opereta in opera je imela v Danilovi vselej porabno, večji del celo izvrstno moč.
Naše skladbe.
M »Glasbeni Matici« poklonjenemu IV.zvezku še par kratkih opomb! O namenu Krekovega moškega zbora »Bratje, v kolo se vstopimo«, (kompono-vanega  na  dan  in  ob času Matičinega koncerta) smo že govorili. Zborom, ki ne razpolagajo z dosti obsežnimi in močnimi prvimi tenorji in drugimi basi, priporočamo, da si iščejo podpore pri pločevinastih trobilih (dveh trobentah, dveh rogovih, dveh pozavnah in kontra-basovski tubi), ki naj nadomeščajo,  kar manjka glasovom na potrebni sili in sijaju.
V vsej svoji bodri ljubeznjivosti je Gerbičev mešani zbor »Po zimi« vzor naravnega vokalnega stavka. Resman in Gerbič — tu sta se našli dve nežni naravi, ki ju diči umetniška naivnost v pravem filozofičnem pomenu, prirojena, nezavedna naravnost in otroška odkritosrčnost. Mi reflektujoči delavci sedanjosti ju lahko zavidamo. Ni-li ta nemotena, nekaljena prvotnost vsega počenjanja tudi  znak narodne glasbe, naj-
57