—   258   —
Bolna Minka
Spisal H. Gangl.
es, tistikrat je bilo hudo, ko je Minka morala leči. Glava jo je bolela, in v grlu jo je nekaj zbadalo in stiskalo. da je komaj požirala in dihala. Njena mati je bila v skrbeh. ln kaj bi ne bila! Minka je bila tako majhna, a taka bolezen v grlu je silno opasna: kar stisne človeka in po njem je. Na Minkinem domu so bili sicer še drugi otroci, a materi je bila ravno Minka, ki je bila naj-mlajša, najbolj pri srcu. Saj vemo, kakSne so matere! Zato je morala Minka v posteljo, v hišo pa je prišel zdravnik, ki je bolnico preiskal, zapisal zdra-vila in dal materi potrebna naročiia. Ali pa je potrcba naročati materini ljubezni, naj čuva nad otrokom? Ne! Zato bi pa bila Minkina mati tudi brez zdravnikovega naročila pazila na bolno hčerko tako, kakor je pazila sedaj, čuječ poleg postelje noč in dan!
ln tako je Minka kmalu okrevala. ln ko je bil lep in solnčen dan, je mati naravnala mehko ležišče na vozičku, ki so ga imeli otroci za igranje. Minka na voziček in voziček z Minko — k stari materi. Da, naravnost k stati materi!
Stara mali je bila dobra žena. Med boleznijo je večkrat obiskala Minko, dasi je le težko hodila ob palici, a njena Ijubezen do otroka je premagala to težavo. In kadar je prišla k Minki, ji je vedno govorila, naj kmalu ozdravi in naj potem pride k nji. Doma ima tako sladkega mleka s še slajšo sme-tano, da bo Minka takoj zopet čvrsta in vesela, ko použije to dobroto.
In tako je bila prva daljša pot ozdravele Minke k stari materi. Seveda, hoditi še ni mogla tako daleč. Stara mati je stanovala na drugem koncu domačega mesteca, in tako dolga pot bi bila za šibko dekletce vendarle prenaporna. Zato pa je mati napravila voziček, zapregla krepkega domačega psa, in Minka se je z glasnim spremstvom odpeljala k stari materi, da jo mleko in smetana popolnoma pozdravita.
Hm, to je bilo dobro! Majhen je bil sicer lonček, a v njem je bilo toliko dobrote! In kar čutila je Minka, kako se ji z vsakim pozirkom vrača krepost. Celo zasukala sc je nekolikokrat, češ, le glejte, sedaj že plešem!
In od tedaj se je Minki vedno hotelo k stari materi. Toda doma niso iraeli zmeraj toliko časa, da bi jo spremljali tja in nazaj. Drugi otroci so že hodili v šolo, mati pa je imela z gospodinjstvom obilo posla. Minka pa ni smela sama nikamor z doma, posebno pa ne tako daleč. Morda bi kam zašla ali pa bi jo podrl kak voz ali jo dohitela drugačna nezgoda.
Minka je večkrat mislila, da bi kar naskrivnem smuknila do Stare matere, tamkaj brž posrebala lonček mleka in se potem zopet vrnila domov. Ali toliko poguma ni imela, ker ni prav vedela, kod in kam, in ker se je bala, da bi ne bi!a stara mati huda, ako pride k nji brez vednosti in dovo-ljenja svoje matere.
—¦   259   «—
Minka dvigne prsl k čelu, misli in misli — in glej, brž sc domisii pravega. .Zbolim," reče sama sebi, .mati naravna voz, pred voz upreže psa, raene dene na voz, in hajdi k stari materi!"
Rečeno — storjeno! Minka zboli!
Žalostno je povešala glavico in se držala materinega krila.
»Kaj je, Minka ?" vpraša mati.
—.   260   .--            
Pol resno, pol stnešno odgovori otiok: .Bolna sem!" Potem pa šc za-kašlja, da bi mati prej verjela njenim besedam.
nAko pa grem k stari materi in se napijem onega sladkega mleka, pa takoj ozdravim," dostavi deklica.
Seveda ]e mati tako] vedela, kakšna je hčerkina bolezen.
,Saj ti dam mleka od domače kravice," reče, »ali nase mleko m dobro ?"
»Seveda je dobro, ali ono je boljše!"
Otroci so bili doma — bilo je v četrtek — in mati sklene, da izpolni Minki neizgovorjeno željo. In zgodilo se je, kakot si je Minka mislila: ma1i naravna voz, pred voz upreže psa, Alinko dene na voz, in hajdi k stari maleri!
Stara mati je sprejela zdravo bolnico z veseljem, in ko je Minka za-glcdala lonček z ralekom in smetano, se je nasmejala, saj se je izpolnila njena želja.