56
zgodovinsko dobo, izkopine in zgodovino kranjske dežele, njeno površino, gore in reke, narodne običaje, noše itd.
Avstrijskaja Krajna. S 39 risunkami. Al. Haruzin. S. Peterburg. Izdanje redakciji žur-nala „Rodnik". 1902. -— „Rodnik" je mladinski list, in zato je tudi popis kranjske dežele, katerega je za njegovo čitateljstvo napisal g. Haruzin, primeren njenemu obzorju. Ob mnogih slikah popisuje naj-krasnejše kraje naše dežele ter hvali naše ljudstvo zaradi njegove globoke vernosti, vdanosti proti cerkvi, zaradi njegove poštenosti in delavnosti. G. Haruzin se je pa lotil tudi težavnejše naloge v večji knjigi:
Nacionaljnaja evolucija slovin-cev. Ottiskiz „Rus-
skago Vestnika". Al. Haruzin. — S. Peterburg. Tipo-litografija V. V. Ko-marova. 1902. — Kar je izvedel od raznih svedokov in sam opazoval na Slovenskem, to je spravil tu v nekak sestav, katerega iz-kuša logično izvajati   iz   preteklosti.
Narodno - gospodarski pregled je nekoliko zastarel, ker gosp. pisatelj ni imel še najnovejših podatkov. Dobi jih
v novem „Letopisu Gospodarske Zveze". Dobro je opisal borbo Slovencev za pravice svojega jezika. V cerkvenih vprašanjih se vidi iz vsake vrste Rus, kateri se ne more ločiti od predsodkov razkolne državno-narodne cerkve. Zato pripi-
TRUDNA.
suje tudi agitaciji za uniatstvo veliko važnost. Sicer izjavlja, da je on kot ruski uradnik nasproten uniatstvu: „Mi Russkie, izdavna pri-vykli i) smotret na uniatov, kak na otstupnikov2) pravoslavnoj cerkvv." A vendar želi, da bi se ta agitacija razširila, ker upa, da se s tem Slovenci približajo razkolu. On pravi naravnost: „Uniatskoje dviženje južnih slavjan jest dviženje   ot  Rima   k vostočnoj   cerkvi, i ono
imejet v obščeslav-janskom dele važ-nejšeje značenje." Sploh glede cerkvenih stvari gospod Haruzin ni bil najbolje informiran. Da se v Ljubljani proti jezuitom prirejajo poulične demonstracije, nam pač ni znano, in da bi državno prav-dništvo v zvezi s cerkvijo preganjalo liberalno časopisje, o tem nas izkušnja uči baš nasprotno. Ako bi bil gospod Haruzin proučeval cerkveni organizem katoliški na Slovenskem, bi bil pač videl, da slovenska duhovščina žrtvuje vse za svoj narod — mnogo več, kakor pa razkolna. Sicer pa smo veseli,
ako  se  kak Rus sploh podana polje takih   razmotrivanj, ker more uspeh biti za  nas le ugoden. G. Haruzin ima vsekako to zaslugo, da je proučeval   resno   naše razmere in izkušal  podati temeljito narodopisno studijo.         Dr. E. L.
P. ZMITEK.
l) Vajeni. — 2) Odpadnikov.