r r Največji slovenski dnevnik v Združenih državah VeUa za vse leto . • - $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily i the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: C0RTLANDT 2876 Entered as Second Class Matter, September 21. 1003, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. „ .j TELEFON: CORTLANDT 287G NO 173. — ŠTEV. 173. NEW YORK, SATURDAY, JULY 25, 1925. — SOBOTA. 25. JULIJA 1925. VOLUME xxxni. — LETNIK XXXIII. Rojaki, pričnite danes citati na zadnji strani roman "Joseph Rushbrook", delo znanega angleškega pisatelja Marryata. DELODAJALCI NASPROTUJEJO CHECK-OFF SISTEMU Lastniki antracitnih premgovnikov nočejo privoliti v check-off sistem, a skušajo preprečiti prekinjen je pogajanj. — Predstavitelj zveze an-citnih operatorjev trdi, da bo dosežen dogovor. Oficijelno se je objavilo, da ima komitej delodajalcev polnomoč uveljaviti pogoje. ATLANTIC CITY, N. J., 24. julija. — Delodajalci so včeraj definitivno odklonil zahtevo United Mine Workers za uveljavljenje check-off sistema glede vseh unijskih pristojbin in asesmentov, nakar je bila seja odgodena na današnji dan. Po odgodenju je izjavil William Inglis, predstavitelj zveze antracitnih delodajalcev, da so se dogovorili s podpredsednikom United Mine Workers, Filipom Murrayem, da konferenca lahko sklene dogovor. Dostavil pa je, da niso delodajalci opustili svoje opozicije proti vsakemu povišanju mezd in da vztrajajo pri svoji zahtevi, da se skrči stroške proizvajanja premoga. Zaenkrat ni mogoče dognati, če je bil vzrok In-glisovega optimizma dejstvo, da so delodajalci odklonili uveljavljenje check-off sistema, ne da bi bila vsled tega pogajanja prekinjena. Dejstvo pa je, da je bila zahteva "priznanja unije" ena nevarnih točk, če ne najbolj nevarna točka položaja. Baš glede te točke se je razbila mezdna konferenca leta I 923 in obe skupini sta ostali ločeni, dokler ni premogovna komisija napotila obeh, da se zopet sestaneta. Na temelju sistema, ki obvladuje sestanke, ne preprečuje nobena stvar premogarjem zopetne debate glede check-off sistema. Da bodo poslušali delodajalci nadaljne argumente, je potrdil major Inglis sam. Oficijelni komunikej, katerega je objavil včeraj zvečer tajnik James Gorman, ne omenja niti z besedico akcije delodajalcev. Tudi predstavitelji obeh strank niso hoteli ničesar dostaviti poročilu, kajti dogovorjeno je bilo, da ne bo nobena stran razkrila dejstev glede sej in vsebine pogajanj. Na konferenci so premogarji pod vodstvom Filipa Murray-a trdili, da ni check-off sistem nikaka lesnična koncesija, ker so antracitni rovi sedaj stoodstotno unijski. Delodajalci pa so trdili, da je check-off sistem "ne-ameriški in nepostaven". Thomas Kennedy, mednarodni tajnik in zaklad-ničar; okrajna predsednika Golden in Mattey ter John Rowan, zastopajoč okrajnega predsednika Cappellinija, so se pridružili podpredsedniku Mur-ray-u v trditvi, da je check-off sistem postaven. Razpravljali so tudi o "closed shopu", in delodajalci so trdili, da bi check-off sistem povsem naravno pomenjal obenem tudi "closed shop . Debata je bila tako vroča, da so člani konference pozabili na lunč ter razpravljali pozno popoldne. To je bila najdaljša seja konference. Po odgodenju so izjavili delodajalci, da je komitej brez polnomoči, da sklene dogovor ali da reši to ali ono sporno točko. To trditev so smatrali za tako važno, da je Anthracite Bureau of Information izdal formalno objavo, namenjeno privatni cirkulaciji. V tej objavi se je glasilo med drugim: — Zastopnikom premogarjev so bila dana vsa potrebna zagotovila, da ima komitej delodajalcev vse potrebne polnomoči. Vsa nasprotna namiga-vanja je treba smatrati bolj za propagando kot pa za izraz pristnega prepričanja. Zagoneten umor dveh starih samic. Stari samici sta bili pretepeni do smrti, a vzrok je dosedaj nepojasnjen. Trupli so našli v hiši. — Nobenega znaka ropa. HUDSON", N. H., 24. julija. — Dve stari -samici-sesfcri so, 'našli včeraj pretepeni do snirli. Bili «s1a MUs Grgiana Gillis, stara sedem in sedemdeset let ter Mi*s Heir n. Gillis, stara osemdeset let. Čeprav sta bili setst/ri ubiti v sredo, so našli sosedje trupli šele pozno včeraj zvečer. Truplo Miss Georgia ne je ležalo zvito skupaj sredi razbite posoda. Njena sestra je bila pobita v ku-Liji, kajti njeno čepico so našli ped tg lijaka, a truplo je ležalo na •zof'i v sprejemni sobi. Ni kakega orodja, s katerim je bil izveden napad, niso našli v hiši in nika'kHga *ujca niso videli v bližini. Mrs. E. Lock«, neka soseda, je rekla, da je pri&a v -sredo v hišo stark, 'kot je bila njena navada tekom zadnjili 35 let. a se -vrnila domov, ko se ni nikdo odzval na njeno trkuraje. V četrtek sr. Howard, špeci-jalist za oči, pridelj^ai Roekefel-lerjevi bolnici, pa je bil ob -istem času vjet. Konzularna poročila iz Kalgana pravijo, da je bil Palmer ubit. dne 20. julija, ko i jc branil svojo lastnino. Palmer in njegova mati, dr. Howard in njegov sin James, ter m k i ameriški trgovec po imenu Baldwin iz Kalgana .so se mudili na obisku na Palmerjevi renči, ki se nahaja v mandižurski pro-J vinci Kinin, Iko je bil vprizorjeu napad. | Konzularna poročila pravijo, J da je dr. Howard še vedno v jet-aiStvti, da pa so ostali za enkrat \anni, čeprav se imp- ve, kje se nahajajo. Ameriški konzuli v Mukdenu. Saamiel Sokobin, je cdšel k vojaškemu go ve mer ju v Kirinu, da izposluje oproščen je dr. Howards. Rockefeb rjeva bolnica je bila obveščena, da je \v'a od Avstrije, naj ji vrne vse madžarske umetnine, katere so odnftsli Hahsburžani ma Dunaj. <*'e avstrijska vlada ne bo hotela toi»a prostovoljno storiti. bo predložila madžarska vlada zahtevo mednarodnemu razsodišču. Zanimiv izdelek rojaka. i* ^ega Mas r.«jak Alois Rreeelnik v Cle-velandu je napravil 'kamnito mizo, katere povriina sestoji iz 239 kosov m armor a in granita, stojalo pa iz 23 kosov marin o ra. Polarnem! koai so iz raznih držav J na svetu, kjer se te vrste kamen nahaja. Nadalje je napravil tudi dve uri iz ti-eto različnih vrst marmorja. Kdor se le malo zanima za taiko delo, naj si opleda izložbo pri rojaka Blikovniku, 6405 St. Clair »Ave., Cleveland, Ohio. ADV3STISJC in GLAS NAB0D4 Skupni generalni štab male entente. BERLIN, Nemčija, 24. julija. — Poljaka, Čeho-slova&ka in Jugoslavija bodo ustanovile skupni gene rali štab, ki bo vodil v slučaju potrebe armade male entente. Kot zadnja se je temu sklepu pridružila tudi Ramun.<4ka..Tozadevna konferenca se bo vršila koncem meseca v Bukareatu. MELBOURNE, Avstralija, 24. julija. — Avstralija je sprejela veeraj častnike iai može brodov-ja Združenih držav kot prijatelje. Včeraj zvečer so bili člani mornariee gostje privatnih državljanov. dočim je Liga avvtral skih vojakov vprizorila zabavo za petsto mož. 'posadke. Mati navzočimi i je bil goven-ner provinci^ Victoria. fieineralni governer je brzoja-vil angleškemu poslaniku v Wavhingtonu, naj sporoči njegove pozdrave predsedniku Oool-idgu in ameriškiiTnvu narodu ter dal obenem izraza najboli kordi-jalnemu prijateljstvu in dobri volji Avstralije napram ameriškemu brodovju. SIDNEY, N. S. W., 24. julija. Avstralska vlada v družbi vlade države New South Wales je priredila starejšim častnikom bro-dovja Združenih držav sijajen banket v Town Haill. Govorniki so poudarjali •sodelovanja Amelrike z Anglijo .ter izja vAjiali, da bo to sodelovamje 'zagotovilo irnir sveta. Admiral Robinson, vrhovni poveljnik bojnega brodovja, je odgovoril na poadlravne govore ter LONDON, Anglija, 24. julija. Kksekutivni komitej premogar-ske federacije je izdal včeraj na en rniljon in sto tisoč pnesnogatr-jev deri n it i v na .povelja, naj prekinejo delo dine 31. julija. To pa še ne pomenja, da bo izbruhnila stavka. Trades Union Congress je po sestanku z izvrševadnimi uradniki premogarjev objavil nujen .poziv za vladno (intervencijo ter naprosil minisrtr. predsednika Baldwi-na. naj se sestiane z eskekutivnimi uradniki. Povelje, katero so izdali voditelji na premogarje, daje slednjim navodila, naj sprejmejo obvestilo lastnikov rovov o razveiljavlje-nju dogovora ter prenehajo delati. To je fx*skus, da se zvrne vso odgovornost na lasrtnike, — da sp napravi iz vsega prekinjanja dela izprtije, ne pa stavka, ter usposobi na ta način premogarje. da dob i v jo vladno podporo, določeno za nezaposlene. Tej taktični potezi premogarjev pa se bo ustavljal kabinet ti"vr je vrjet.no. da bo mini-^rski predsednik povedal premogarjem, da no bodo dobivali nikaike državne podpore, če -bodo prenehali z delom in da ^ bodo mogli zanašati izključno le na veta. PARIZ, Francija, 24. julija. — Močno obstreljevani od zasledujoče francoske artilerije so pospešili rifski^ četaši v Maroku svoje umikanje iz pokrajin Ain Aiča in Ain Matuf na središču bojne črte. Umikajoči se so vzeli s seboj civilno prebivalstvo s čredami in živino vred. Položaj se je baje zelo izboljšal ob celi črti. so bili objavljeni v Londonu in Parizu, a francoski uspehov ter prizor energične akcije francoskih sil pod vodstvom novih vojaških voditeljev. Številna plemena, katera je skušal pridobiti Abdel Krim na svojo stran, so sedaj zavrnila vse ponudbe, katere jim je stavila za slučaj, da stopijo na stran vstašev. Mirovni pogoji rifskega voditelja Abdel Krima so bili objavljene v Londonu in Parizu, a francoski zunanji urad je pojasnil, da se francoska vlada ne more ozirati na te ponudbe, dokler ne bodo predlogi stavljeni rednim in avtoriziranim diplomatič-nim potom. General Naulin, novi francoski vrhovni poveljnik, se skoro neprestano posvetuje s francoskimi generali, ter izdeluje načrte za ofenzivo, v namenu, da pripravi Abdel Krima tako daleč, da bo moral naprositi za mir. General Naulin, namerava takoj odpotovati v Tazo. Pričakovati je, da bo izvedena francoska ofenziva iz Taze, nekako šestdeset milj iztočno od Feza, mesto iz Uezana, kot določeno v prvotnih načrtih. Vlada je sklenila uveljaviti drastične odredbe proti komunistom, ki so prav posebno aktivni v zvezi s kampanjo v Maroku ter ne skušajo le naščuvati čet v Franciji, naj se ne pokore poveljem, temveč tudi nagovarjajo domačine v Alžiru, Tu-nisu in Maroku, v upanju, da bodo zanetili nemire. Vprizoriii so celo poskuse, da požgo veliko skladišče zračne službe v Casablanci. Le malo je manjkalo, da se jim nakana ni posrečila. Ministrski predsednik Painleve, justični minister Steeg, minister za notranje zadeve Shrameck, mornariški minister Borel in M. Viollette, generalni governer Alžira, so imeli včeraj dolgo posvetovanje, da določijo sredstva, kako nastopiti proti komunistom, tako v Franciji kot v Afriki. Prišli so do gotovih zaključkov, ki bodo predloženi današnji kabinetni seji ter definitivno uravnani na dru^i seji kabineta, ki se bo vršila v torek. DENARNA IZPLAČILA T JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJIT. Dun «o oak en« ilitiin JUOOIL1TW1 I 1000 Din. — $18.60 2000 Din. — $37.00 5000 Din. — $92.00 Pri nakavilih, M tnmfiaj« nanj km kal m flftMi AmtJot If iwtiT a poštnino la drage ifriiko. EaspdMlJa as udnje poit« la tsplataj* "Fatal tekava! ITALIJA IN ZAJKDINO OZEMLJI* 200 lir .......... $ 8.50 500 lir..........$20 25 300 lir .......... $12 45 1000 lir..........$39.50 frt Barotitis, Id majaj« nami kal Sit tir nlmmmmt m rti J p* lf ■a pattnina In trage streMie. gainHIJa aa aadaja patta la faqplataja IJaklJaMfci kra«tta» r Trata. Ea poMlJatra, ki presegajo PETTISOO DINABJBV ali p« DVATI80Č LIB doTolJnjemo po mogočnosti le poseben popust Dtncrjea Ja Lirasa se«aj al stalna, BMaJa as veftnl la ae»*< I* *•*» raslega aw al aifih pitati astsnfm seas ms ari pa sod tistega ine, k« na prtia paalaal taaar v raka. FOftlLJATVE PO BBZa>AVNffll PISMU IZVRŠUJEMO ft NAJKRAJŠEM CAfiU TEB KAOUNAMO XA BTROftn II., Mar wm Ja peelatl aalbelj« pa Bwiilli Paatal Msasr Ortar aH p* Nsm lesk Baak Draft. FRANK 8ASBEB BTATX BANK A OortUndt Itrm, Vnr York, M. T. Telefon: Cortlandt 4687. GLAS NARODA, 23. JUL. 1925. 1 J GLAS NARODA (flbOVfeNB DAILY) Owned and PubUeked by 8LOTSNIO PUBLISHING COMPANY (A. Corporation) Frank Bakaer, president Louis Benedik, frea»urer PUm of bniine« bf the corporation and addreaeoa of above officers: 82 Cortlandt 8t, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. i* G L A 8 N A B O D A " "Voice of the People" SVC Dopis. luned Every Day Except Sunday» and Holiday. Za telo leta velja tki ia Ameriko in Kanado u..-..^ i*.....— $6.00 Za pol leta_______$5.00 %a četrt lota______$1.50 Za New York ea celo leto — $7.00 Za pol lota____».--..t,—— $3.50 Za nioeemstva ea celo loto _ $7.00 Za pol leta_________$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Qiao Naroda*' Uhaja vsaki dan ievzemii nedelj in praenfkoa. Dopisi bres podpisa in osebnosti se ne priobčuje^l. Denar naj se blagovoli poiiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejinje bivališče namani. da hitreje najdemo naslovnika. "G L A 8 NAROD A", 82 CortlUndt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. TRETJA POSILJATEV ZA "DOM SLEPCEV'* 1 V LJUBLJANI.' l)a še emkrat v kratkem ponovimo. Idejo za Dom slepcev je bil pivi sprožil rojak Mr. Walter Predo-. vieh iz PucMa, O-olo. Ko je takoj po končani vojmi opremljal prvo pošiljate v zabojev v staro domovino, je vide! tam naravnost mepo-p*me raameie. Posebaio ->o sc mu sani lil i reveži, ki «o bili res vsega pomilovanja vredni — slepci. Navetzani so bili na javno dobrodelnost, kakšna je bila tedaj ja.vtna dobrodkinost, si lahko vsakdo misli. Se zdravi in krepki ljudje so hodili lačni in razcapani /naokoli. Ker je bilo vsltvl njegovega umnega eospodiaratvu. pri pošilja t vi nekaj nad šes/t ti.-*>č dolarjev dobička, je sporazumno. z ostalimi odborniki razdelil ta dobiček na tri dele. Eno tujino je -namenil srbskim. drrugo hrvatskim, tretjo pa slovensikim slepcem s pristavkom r.a bo ta svota nekak remvclj za bodoči dom slepcev, ki n«j bi se ga zgradilo v najkrajši bodoeno-^i. s pomočjo prostovoljnih prispevkov. Mr. Walter Predovieli je bilo ponovno pozval ameriwke Slovence, naj se oprimejo te ideje ter naj pomagajo najbednejšim med bednimi v stari domovini, toda njegovi pozivi niso imeli začel j eni ga uspeha. Pred meseci je na inieijativo Mr. Predovicha pofcvaJa ljubljanska Gla.sibfsna Matica vsa jugoslovanska pevska društva v Ameriki naj prirede že vsaj po *-m koncert, kojega čisti doihiček naj bi šel V ta vzvišen namen. "Gla^ Naroda" je dotično prošnjo "Glasibejne Matice" objavil, kot je. doRedaj objavil in sicer z velikim uspehom, vsako prošnjo, ki je bila ihs splošnega pomena. Little Falls, N. Y. Ko* povsod po Ameriki, tako *e tudi + ukaj v naši slovenski naselbini ne moremo pohvailitf. da nam gre zelo do sedaj imela, zaikar gre .seveda vsa čast godbenikom, ki se taiko dobro drže godbe da jih ljudsftvo z veseljem povabi na igranje. T«ko je Slovenska gCxflba priredila v naši sosednji slovenski naselbini v mestu Forest City, dne 3. julija precej obširen koneent, pri katerem so tudi pevci in pevke pevskega dmištva "Naprej'' sodelovali, za kar jim vsa čast. jZlrralo ise je še precej povol.^io število občinstva pri koncertu, za kar se jim godbeniki iz srca zahvaljujejo. Dne 4. julija je bila precejšnja parada po mestn in sicer po glavni ulici s Slovensko godbo na čelu. .Za njo je stopal odbor p^v-skejra društva 'Najprej\ za odbo rom člani in članice, ter potem drugo bčiiLstvo. Po paradi >1110 sc .-kupiio podali 11a piknik. Kot je bilo razvidno na pikniku, so rojaki iz Forest City zeio radodarni, kajti postre^jii so god-eem s komur so le mogli, takt> da je moral biti vsak dobre volje, tudi če dtugače ni. Samo škoda Tisti del -ameriškega prebivalstva, kateremu so poročila o umorih. ubojih in škandalih takore-koč vsakdanji kruh, se posebno zanima za slučaj, ki se je pripetL1 \ neki srcdujc-zapatini državi. Tam se je bil miki človek napil je bila. da je proti večeru začelo ,„Unšajna ter je šel in ustrelil človeka. deževati, ko je bilo vse v najlep šem teku. SeVtda sp niso ustra-Šili dežja, pač pa naprej plesali pozno v noč. kajti godba je itrra-la do 11. ure zvečer. V nedeljo so pa pevci in pevke presenetili godbo k tem. da. so nam napravili izb orno večerjo, /al, da niso mogli biti v-i godci navzoči, ker so se morali nekate-' vo pripombo: Ni (kateri smatrajo morilca za nedolaito žrtev. drugi pa izah te vajo, naj plača kri s krvjo. * Najboljše plačani uradinik na svetu. Arthur Brisbame. je napravil o tej zadevi naslednjo zanimi- Iz življenja pustolovke. Morilca bi bilo 'treba obesiti, pob g morilca naj pa obesijo tudi tistega, ki mu je munšajn pro-dal. i-i vrni+i domov radi nujnih o-pravkov. Zares v. liko požrtvoval-nost so nam izkazali mnogi rojaki. kajti preskrbeli so nam vse. jed. pijačo in stanovanje, -zakar ^e jim prav srčno zahvaljujemo. Marsikdo bode imel trajen spomin od vcis-.flih ur. katere je pre-'kole: živel med svojimi rojaki, samo — Mja m kakšno vlogo je igrala me 1 bol j-ševiki. ^načilen pojav prvih dn> : 1«- (»boro/e-c; si» ropale in nbijrde takozvano biiržoa.zijo. kolikor jim je siree poželelo. Sirom Rusije so se klatile take tripe in ir^rje onemu, ki bi se j:m n- ruske revolucije ^o lif boljševiške tt>lpe. funkcijonarji jc ravnal njen od-red zelo kruto. Vajena ubijati m moriti, je napravila Marusja s "vojimi nasprotniki kratek pro-e» s. 1'ostrehla je osebno v. ."- ste sovjetskih funkcijonarjev. SI.mI-ujič sij jo holjševiki ujeli ;:i |M .^a.-• iili na zato/.no kJ«p. '/. atatnairkn je priSo pred revoftueijonarnb so< Miš."-«- s glavnih p*>močnikov. se bili '»bsoje.ni na smiit iti tts'rr-?.i«ni. •luvtifikacij.i s,- j»* i/vršila koneem junija tek. leta. Tako jo končala Manisja. ki ji bo morala zgo«h»vina r.i ke r«*volucije 'iti posebno poglavje. •na j pri. Hur/oazi j«i j - liiln ]ir.»ir!;i , izven zakona. Vlade, ki bi ■ni bilo. ker so imeli sovjeti prvotno oblast samo nad Mo^kv«/ in Pc- zal. da je bil čas tako kratek.; poleg morilca naj pa obesijo budi trognnlom. drči m je bila po deže- Jaz bi Rrisbanovi opombi še ne-j17Von 7.akon:K yi .de. ki bi skrbe-aj dostavil, da bi glasila ta- J;1 7a 1V(1 in pra.vi?no-t. .ploh Prav veliko zasluge gr»» v prvi vr-; tistega, ki 11111 1 11 je munšajn prodal, h: u volja vi jena takozvana a postavijo še dolgo - n;1 t. j. vsako v-aka obeina te. ki krivi, da ameriški na-liei. j 1 od lic sme in ne more zavživati Toraj se še enkrat v im-1 11 v Julijsko . ki vabijo v sl<^\ 1 »v. n«ke fante 1111111 Krajino !e-•1! skeill jezi-za v -' 011 v mogoče povrnemo uslugo, fknte-ro ste nam storili. Srcem pozdrav vs m rojakom in rojakinjam v Forest Ci>ty. Pa., posebno pa pevcem in pevkam te-br. Muhichu. Frank Masle. (it loma pa ;z Kazneneev. ki inn revolucija odprla pot iz ječ. Enemu takih odredov v T~kra-Včeraj sem čital poročilo, ka- ji„j načelovala Marusja. Kaj je počen jala ta zv r v člove- oroziiKko s'iiž:>o. Ti lepaki so bili tt:
  • ke lepake. Mož - • .)• jezil, kako da se predr/i-ejo pošiljati i v. Kima v Julijsko Krajine slovenske 1« pake in siecr ee!« •amo slo-v-.->ntl.-i^ li Iv< mi slovanske liste jugoslovansko po-'ški podob, -laništvo v Washingtonm Poroči-', j,- pravi b lo pravi, da je "bio go.^{>odin Ra- zvr v težko j>opisati. i'-i u sfrab T'krajine. odklonil Kaj ta-■ ut l»ini i a a plo-ni zmešnja"! j.> zb»-d Iz Jugoslavije. ... mii in rr dič tri sati u adijenciji kot Nj.|canizirala okro- zločinskih e-Veličanstva kralja Aleksandra": lenirntov. oborožila > to '-dpo zob in potovala z n jr. p > ttk-ajln-skih mejili in vaseh. Ti.^ela je Vlak skočil s tira. Na postaji Ralja blizu Beograda je skočila s tira lokomotiva br-zovlaika ter potegnila za seboj G ago no v. Maiterijalna škoda, je zsnatna: 'človeških žrtev ni 3)ilo. Promeit je bil v treh urah zop * nspostaMljrti Štiriletno dete pod vlakom. Na progi Mostar-Sarajevo je blizu Jahlamice povozil vlak štiriletno diete, ki je bilo težko po- Prvo se je bilo odzvalo Slovensko Samostojno Podporno Dru- , . . - , , .tf, .. xj__, ... , , . , iskodovano na glavi m na rokah Htv v New ^orku ter priredilo s sodelovanjem vsedi greiaternewyor-' fckih pevskih društev x\ selico, ki je prinesla par sto diolarjev čistega •dobička. I Dete je kmalu na>to umrlo. Ugotovilo se je, da j^ to dete tsefljaka Osmana Pilice. Za Samostojnim Društvom so se začeli oglašahi posamezniki in dnuitva. Vsega skupaj smo |x»slali dosedaj v domovino tri pošiljat ve in sicer: Prva pošiljate v 27. aprila 1925 Druga i>oSiljatev 4. junija 1925 Tretja požilja lo\ etisko n< varnost k» ga - • u . gn.- s .t rarii i zgoditi tud: • •!.;:. i k 11 vojn ga okr-i/ja |>oll<( ■ ki {>«•-"'.' 1 lepake <. \ »iaških naborih samo \ slovenskem jeziku. TEŽKA POT DO PRIZNANJA t r/.aški niku 11 IV k ak- ni DELAVSKA POSTAVA NA JAPONSKEM ( asi .sc izpreminjajo. Se pred dobrimi šestimi mestv.i je bil Radič '"linija", *'veli izdajalec". 44 pijamlura*', {4boljševrk" in ^ploli imel na svoji grbi vse zlo-! čine, kar jih premore srbski kazenski zakonik. Vojaki so bili Ra- me- ivokliea-la v svo j vagon v- • "•asfuike. trgovec, li.-adn'ke ('in "•'i. j' -X i'. •IcilU 'teci rohn? j«» im< a t so za 1.1 I iča za p»ite izvlekli iz njegovega j -kriv^lišča. ga aretirali in jc bi! .zaprt do zadnjega "-asa. Ko je pa J Pašič izpt; tvidel. d; Čegavo je letalo? Na železniški postaji v Novem Sadu se v nekem vagonu že sed-itam shranjeno rs -o..-- mesec nahaja D. 48.1;>.> . u , , , .. D 5 136* ' cigar lastnika ne morejo izslediti. Tje-talo je jpreko Hivta D. 9,780 D. 63,071 Tretjo po&iljatev tvorijo prisipenki sledevih darovalcev: Joseph Putzelj, Box 12, S. Niagara, Wi*. Geo Muhvich, ta.)fiik društva sr. Barbare. 1611—5th Ave., Hibbing, Minn. Minka ŠoisterSich, 366 Oaik St., Berwick. Pa. Jos. Perehak, 95 St. Marks Placid, New York, N. Y. John Kebe^ Mclntyre, Pa. John Kazma, Box 466, Mingo Junction, Ohio Agnes Beučati, 323 Eugenie St., Chicago, 111, Frank Kobola. 835 First Ave., New York City. Ignac Sede j, Clarksburg, \V. Va. F. P. Kos, 1632 Lake St., Ogden, Utah Louis Andolseik, Ridgewood, N. J. John Varoga. 5407 Carnegie St., Pittsburgh, Pa. prispelo iz Francije. Francoska t vornicat. ki je letalo odposlala, je 1 ne more dru-' gače, se je lepo pobotal ž njim ttir naročil kralju, naj ga sprejme v avdijeaici. j Pred v.s4Mii se mi smili jugoslovansko vlareis«kava Po-ebno ]»• j na <'• letnike, ki jih je dala večinoma postreliti. ne da bi se ztu nila za njihovo preteklost. Kriv ali nedolžen. to je bilo vseeno. Nj« nih žrtev je pokrila ukrajinska zemlja na tisoče. Zdaj poročajo iz Moskve, da s-> .j vršil v Kijevu proces proti kr-volo<"ni atamanski Marnsji. K. - sjevnejsi aiu« 1 Philip Sfiu-a iznr.nja jc vedno ).i.gt o: 7IV..OO. M r dovolj. Si ški kapelnik pravi: -p t težka Pršem ponu ! i 1 ne-1 s.k e: i j: 1 založni-■nil je. da jc 2"» 'dnjič mi ji nt< v dovolj. SI, luj! • mi ji- ilai za ijo en b»*s«'dn jakKi« je pre 1 l»>»i Joseph Tr'ner ]>rič«-l i/dc-lf«\r>* T vi-/l'l i *'ll*/i .l-n-nn /.I1-1 -II vati sc(I je moral i^i s,, ]|i:i !>i!' ako spivno zdra t rani-i mnogo < vrž si" na not. ii<», ,ir, lo- sa t!' O nehal i •11 ko V 11 ,1: me- rnika ]>■ ! riner-olj pozna-Združenih j>tava je trajala tri dni. Mož oh-j državah in Kanadi. To zdravilo tožene Marusje je bil polkovnik ! sc .ie tako z.-lo razširil ». ker p.anes-Ivan Trejko. ki je bil med vod:-lljivo |»->matra pri že.o lčnih b.Jt-z- jete, ne smejo ves določeni čas zapustiti tvornice in imajo v njej stanovanje in vso oskrbo. Razen I daleč viden sign: "Tražimo na na vo- napotila neke.ga svojega usJuž-,tega dobivajo tudi nekaj plače vi benca v Novi Sad. Ta je letalo i gotovini, ki jo pošiljajo domov ali I ].lošua pli Tripj»le nam lia-n-n jan je. s]a > ist. Mr. • 2'». junija iz -lardine. Mont.; "Triner-' irenkvi Vino pi jem od b-ta 111 danes ne bi bil vi pisal ievo 1911 ako ga ne bi pi!'". Ako ga n r t«- dobiti pri lekarnarju, na -1 ^ narnica oii hoitela sprejeti, ker so;zen tega tudi niso navezani na ' vlj., J)0^ovor svojega časui-r)00,vi-ata njenega skladišča preozka, j stalno najemanje dalevnih sil. ka- ( karskega poročevalca 1.00 5.00 „ s ženo biv- .Tako je aeroplan OKtai tam, kjer kor je to drugod običajno. Na dru- nemškega kajzerja. Žena ga I je bil. L žarina pa je dne\-no rasla • in tako se je direkcirja odločila. O 00{da Jetalo proda na dražbi. Stvar h: potdfela v redu. da se ni \-me-šala vojska, ki je letalo proglasila .za orodje, kater) zasebnik nc 5.00 5 1.00 1.00 137,65 Skupaj . . .$ 174.65 Da je bila tretja poailjatev tako vetika, jk največja zasluga zavedne pittsburgSke aiasel-bine (kot je že omemil rojak Varoga v dopisu, ki je bil včeraj objavljen). Za "I)om slepcev" v Ljubljani je bilo toraj doskp-daj nabranih v Ameriki $1050.45, kar je sicer le da ni 1>u kajzer nik.j malo dela, ne sme odpustiti delavk. ampak jih mora drugače zaposliti. Zato je tudi na Japonskem polno domačih industrij, ki ne delajo sme imeti, še manj ž njim trgova- na termin, ampak kadar nanesejo ti bree dovoljenja vojnega mini- >5trs»tva. Končno je letailo rahte-valo vojno miniisrtrstvo, aH železnica je noče izročiti, dokler leža-rina ne bo plačana. Ležarina znaša 60.000 Din. MinistHvo izopet ni vnljno te .svate plačaiti in zahteva letalo brezplačno. Tn ako "ždii" irbogo letailo vedino v vagonu, čakajoč svoje nadaljne usode, l^eža-rina pa je vsak dan vdšja. Lepa in bogata zastrupljevalka. V banatskem selu Alihwnam je nedavno nagle simrti tunrl bogat posestnik Pet ar Beoheim. Takoj po njegovi \mrti se je po vsem selit sirila vest, da iPetar ni umrl naravne smrti. Ljudje so namiga-vafli, da je žena povzročila moževo smrt. Stvar je končno zaspala. Pred dnevi pa je nenadne smrti _ • ____L. Zato tudi ni na Japonskem onega socialnega gibanja in tresljajev, kot v Evropi ali Ameriki. Poleg tega so mezde japonskih delavcev in delavk silno nizke, ker je »Ja ponec z vsako malenkostjo zadovoljen. Iz tega tudi izvira dejstvo, da tako zelo preganjajo japonske in kitajske delavne moči v Ameriki, ker odjedajo kruh drugim. Vsled nizkih plač so japonski industrijei v stanu, da lahko uspešno konkurirajo s prvovrstnim inozemskim blagom. Zato se tudi ni čuditi, ako tudi na tem polju Anglija in Amerika s strahom gledata naraščajočo rumeno nevarnost. Delavsko gibanje v Angliji. K Zveza rudarskih delavcev je odklonila ponudfibo za pogajanja z lastniki rudnikov. S to odklonitvijo s? je položaj poslabšal. dar strahopetec, pač pa jc b-il v»e- lej in je še vedno velik junak. * Ta veliki strahopetec mora vseeno imeti v sebi precejj junaštva, ker bi I11 sicer ne -upal potgledati »poštenemu človeku v oči. Pravijo, da je bila Nemčija premagana. Ni res. zmagala je. pridobila je. Pridobila je največ s tem, ker je kajzerja izgubila. V nedeljo, dne 9. avgusta bo v host i za Revnim Lazarjem velik piknik, ki ga pri rede najboljši slovenski pevci v New Yorku, člani kvart> ta "Slovenija". Če bi ne bilo na pikniku ničesar drugega kot samo petje bi se vsakomur izplačalo itii. Ker mi pa poročajo. da bo povrh petja še ne-broj drugih dobrot, menda ne bo nihče doma prodajal dolgega časa. Kaj bo in kako bo, bom že še sporočil. V vseh slučajih najsibo za pošiljanje denarja v dinarjih, dolarjih ali lirah; najsibo za izplačanje denarja, katerega hočete iz domovine sem dobiti; najsibo za vloge na 'Special Interest Account' kjer je Vaš denar varno naložen in prinaša 4% obresti; najsibo za potovanje v stari kraj in povra-tek v Ameriko, je najbolje za Vas, ako se obrnete na poznani in zanesljivi zavod, kateri Vas bo vsikdar točno in zanesljivo po-služil: FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA POSLOV NIC A V AMERIKI ____ « ,GLA&,\TJJ$OPA, n -Tlx. 1.925. I— ■ ■ Franc Milčinski: j M UHO BORCI. (Nadaljevanje.) Ko ji* vse svoje naklonjene naročnike obril in ostrigel. je šel v gostilno pri 44 PoŠti" in tam jedel poparjene, z maslom zabeljene zemlje. Poparjene zemlje j«' zelo ljubil, toda v Muhoboru se jih ni dobilo in Muhoborei so bili celo ponosni na to in so zaničevali I,u-čane /a rad i poparjenih žemelj. — Tako j«* polagoma prišel ras, da j<* sedel na pošto in se zopet odpeljal v ljubljeni domači trg. Doma pa je potem v mogočnih h» - d;in pravil Slaviei, kako in kaj je bilo na sodniji. — Bogami, — je razkladal. — i-n nn'st'c do šestih mesecev zapora bi dobil gospod župan na mojo tožbo, «-n mesce do šestih mesecev, tako je zapisano v paragrafih ! Pa sem rekel: Slavna sodnija, — sem rekel. — jaz vem. kako kazen u-kazujejo paragrafi za razžaljenje rasti, ali tožil sem jaz. in zato pravim: ''ip.m ne bo kaznovan, jaz umikam tožbo! — Ivo sem tako rekel, pa ni smel sodnik več obsodili gospoda župana in »rospod župan je bil prost. (lospodiena Slaviea ni drugega rekla nego 44zs"; kar z grozo jo je navdajala mor gospoda Kru-noslava. kovc«v bi nam revežem rad d 1 jedel še krajcarje, ki jih včasih zaslužimo za pot na luško sodnijo. Xc maramo sod ni je v Mti-hobor, pa župana tudi ne takega! In so imeli svoje skrivne shode in pomenke. Edini zadržek je prenizko število tožba in pravd. To število pa zdaj raste, izredno raste! — Ali za koliko časa, župan! Saj vidiš, že zdaj se nikomur več ne ljubi letati v Luče, kjer ga gledajo kakor kravo s klobukom. Vem. da se tebi tudi že upirajo te komedije. Le brivec, edini brivec >krhi še za dvig srninih opravil. — Saj je plačan za to, — je rekel župan. — Se že še naveličaš plačevanju. — .i" pripomnil tajnik. — Ali res misliš, da se vam visoka gosposka u.-fde na vaše predpustne tožbe.' Drugega Mnhobor pri vsem tem ne bo dosegel: nesmrtno se bo osmešil pred širnim svetom do poznih rodov. Sodni je pa ne bo dobil kvečjemu norišnico! — Bomo videli! — jj rekel župan. — Poslanec nam jo je oblju- I bil. Zato ne odnehamo, pa ne od- I nehamo! Sicer pa, kdor te -lisi in tvoje besede, bi lahko mislil, da prav ti in nihče drugi ne tiči za onim prijaznim pismom brez podpisa. — Bi se mi pač škoda zdelo črnila in papirja. — se je zakroho-tal tajnik. — šr pisal ti bom, kar ti lahko naravnost povem v lice! — Kje so pismo skovali, ni težko uganiti. Le dokaza nimaš, da jih primeš. — Ali tudi ti misliš tako. da sta pismo in kravjek iz istega vira ? — Kako pa drugače! Kravjek. to je tako, kakor bi bili pustili svoje posetko. Ono i|pč so ti eepljen- - to je tudi njihova osebna stroka. — Prokleti lunipje, pa kako zdaj vkupe drže! Xič več se ne to-žarita med sabo. rokoma vka. C'a-kajta, vaju že dobim v pest, pa če Jsiim ponoči stražim okoli hiše. Tako je! — Ali je treba kaj podpisati .' — Tukajle vpraša luška sodnija. kdo naj bo za sovaruha Skr-jančevira sirot ji m ? Koga naj na-svetujem, kaj praviš? — Kar zapiši tistega 1'alota. Civ-lio ali pa Smerajea ali pa oba, da bosta imela vsaj kaj sitnosti in zastonj potov, rokovnjača zanikrna ! Pa se bosta branila. — Xaj se. pot bosta pa le imela na sodnijo. (.'e se ubranita, potem je še vedno ča-4. da ti prevzame« sovaruštvo, saj tako nič nimajo Skrjančevi. — V hudi revščini so, — je rekel tajnik, — če bom jaz so varuh. fin mimogrede, pogledala noter, kaj dela kaj gospa; hkrati je položila na kuhinjsko mizo precejšen orno-tek; naj se gospe ne zdi zamalo, včeraj so klali, pa prinaša pokusit kolin. Človek bi mislil: tega omotka gotovo ni kar tako, slučajno in mimogrede, z doma s seboj vzela — toda uvaževati je, da ženska logika hodi svoja pota. Gospa nadučiteljeva .ji' sklepala roke, kaj USCCBnOOO A uNSCtotOOO. V V. To je možak, ki je pri obravnavi v Da v tonu izjavil, da j trdno prepričan, (lii je bil Jo'/.ua zao navadilo sta popadene v zavarovanje proti « gnju. Sklepajo se tudi zavarovanja najbolj čudne vrste, tiiko na pr. -e je nekdo zavaroval proti oblačnemu nebu za ča-a sebičnega mrka. V dv -h slučajih je bi' n sklonjeno zavarovanj - prui po-rvanjk.snega — v • : om siv«, čaju se i'« zavarovala neka kine-ir ltografičua družba, ki je rabila m.eg za posnemanje nekega prizora. v drugem slučaju je šlo za r « ko po I jet je zimskega športa v Minncsoti. nekaterih -slučajih sodniki ugovarjali proti temu. da bi si tujeroden nadel taka imena, ali navadno ni nikakega ugovora pro-• ti iini-riškim imenom ki so obi-i čajna med Ainer'rka.nci. j Vprašanje.: — Žena in otroci sc j v starem kraju. Ali je nidi tega I nemogoč*. da postanem ameriški I državljan? — Odgovor: Na to j vprašanje ni mogoče natančno od-| govoriti. Vh- je odvisno od sod-nika. da-li hoče v {K>sa.nu'znen; si učil ju podeliti državljanstvo brez ozira na to, kjer se družina j nahaja. V premnogih slučajih so sodniki odbili prošnjo radi odsot-1 nos ti družine, na drugi strani pa ! je znano. d;i so mnogi sodniki po- , delili državljanstvo, vzji«* tem-:«.; «:a se j«« družina š naihajala v s-a-' rem kraju. Vpiašiinje: — Služil »eni v aiim-riški vojski tekom vojne, a!i ni--«m bil mm i rail/, i m n.. Kaj naj st«.-l im sedaj, da {»ostanem ameriški državljan? — Odgovor: Ker je pretok. I rok. ko s.» veljal • poseh-! ne olajšave za bivše vojake tujkom svetovne vojm«. treba, da v svrho naturalizacije postopate kot vsakdo drugi. t. j. morate dobiti prvi papir in po dvtih leiih vložiti prošnjo za naturalizacijo, iik«. ste v.sega skupaj Vsaj pet h-' v Združenih dižavali. Vprašanje: — Prišel sem v Zdr. dav.ave nezakonit mi-'in kot m« rnar in dobil sem prvi papir. Kasneje sem legaliziral >vnje bi-vjitije v .Združenih državah. Al; je moj ''prvi papir" v.1 javen? — Odgovor: Ker st.- si preskrbel jn- vi ]»apir za časa. ko je bilo vaše bivanje v tej deželi še nezakonito. je mogoče, da bo sodišče smatralo, da vaš "prvi papir", ni isti več velja veti. "Prvi papir* pa sploh ne opravičuje do ameriškega potnega lista. — Ali more iuozc-ice. Ki je bil proglašen dezer-terja tekom vojne, prositi za na-turaridiziicnjo in ]><>.^:ati ameriški državljan? — Odgovor: Da. kajti r.<» podlagi proklamacije pred-srdiiika ('ollidge-a . marc i 111J4 je bila vmiii dezerterjem po-ileljena amnestiji! in pomilošče-nje. Vsled trg:i je bilo z«>pet vzpostavljeno njihovo ameriško državljanstvo oziroma (v slučaju inozemcev) njihov«! pravica, da prosijo za državljanstvo. Vprašanje; Ali mora človek, ki služi v ameriški vojski ali mornarici oziroma ki je bil častno igpu-ščen iz iste. preskrbi te si spri če-\iilo o prihodu (certificate f)f iir-rival), »lit dobi držiivljanst vo ? — Odgovor: Ne. tak kandidat n--potrebuje tega spričevala. Vprašanje: Ako se oče natural i-zira, i>o stane jo tudi njegovi nedoletni otroci ameriški držav- iumiuuuuuuuuuuma Zabasanost. Velik del telesnih bolezni lahko zasledimo do zaprtja. To stanje ne zanemarjajte. Balzoi reditve in trgovska podjetja, ki najbolj pamerten v \1sem trgu —! o odvisne (xl ]>ritoka občinstva j skega urada, moj mož ga močno čisla, čeprav sta I VPRAŠANJA IN ODGOVORI GLEDE NATURALIZACIJE. Premije za vse t<» vrste zavarovanja se naslanjajo* na podatke in statistike federalnega vremen | Ijani. Ali postane to tudi nedo- letna hči. ki se je že poročila ? -— — niij nadenj leta vdova s svojim drobižem, bo videl, k.iko je to. Ali najprvo mi zapiši Smerajea in Civho! Vrag ju raztrgaj na drobne kose! — Ali je še kaj drugega ? — Pa adijo! Krenil je proti durim, toda postal je in nejevoljno vzdihnil: —1 Vsega se msit, tja bom vrgel županstvo, pa bo! Človek se peha in trudi za občino in kar žanje, sta zasmeh in sovraštvo. Pa še pekel doma! Kako se mi, nosi moja stara, s kakimi očmi me hodi gl««-dat! Xamesto prijazne besede, pa "m*' pa ''oh". Dvajset let sva že poročena, vedno sem bil z (njo zadovoljen. s tako pa, kakršna je zdaj. . . . — Kaj pa. ali je ona zadovoljna s tabo? — je vprašal tajnik. — Ona. ona ? Ona nima prav nič vzroka, da bi se pritoževala. Pa saj veš, kake so ženske. Xe vidijo čez lastno gnezdo, dela in žrtev za javni blagor ne razumejo! Mvjn stara — edinole gostilno vidi, seje pa ne. ki je v gostilni! — Vidiš, tajnik, ti bi ji lahko to dopovedal, tebi bo več verjela kakor meni. Saj se že ,na- nm izpreobmem ženo. žena pa lastnega doma bojim. Tako ne gre jnarobe, da ji moža. Dvesto kron i-nanro' T" J,,R*a Wl mam letne plače kot tajnik. Za tako malo denarja preveč zahtevajo [službe, če mi ne povišajo za štiride-"Slučaj je nanesel, da je baš tisti |set kron na leto nli recimo vsaj večer, ko sta se župan in tajnik po ;šestintrideset — ne vem, kaj bom svoje posvetovala, županja bila pri 1 storil! tajuikovi ženi, gospe Podržajevi. 1 _ Rekla je, da je kar tako, slučajno l (Dalja prihodnjič.; si dostikrat navskriž. Prosim vas. gospa nadučiteljeva, sporočite svojemu gospodu, da ga prav lepo prosim, naj dopc\e mojemu možu — bo že vedel sam, kako — da sta žena in otrok več kakor tista sodnija v oblakih, ki si je ne bodo nikdar prikrokali. priplesali in prizmerjali. Prisiliti se ne da nobena stvar. Tako pravim: Ce je božja volja, dobimo sodnijo v Muhobor. pa če mezinca ne ganemo. Če ne, nas pa tudi ne bo konec! Toda v takem živeti, je hujše od vie; rajši greva proč obe z Julko — nikdar več naju ne bo videl. Solza hudournik se je iznova u- drl po rejenih licih županje. Gospa nadučiteljeva je tresla županji roko in ji obljubljala vse. kar je želela. Poslovili sta se zelo prijateljski in županja je go-po naduri tel je v o za slovo celo poljubila; ali na ustni ali na lice, t fia se gospa nadučiteljeva že koj po dogodku ni mogla več spomniti, preveč je bila razburjena. Nadučitelj je »lomov prišedši poslušal genij i vo hist or i jo o obisku županje in rekel: — Župan bi rad Vprašanje; — Koliko stane vse j ju v Pittsburgh. — Odgovor: Ni-naturalizacijsko postopanje? —| kakor ne. Zaslišanja se vršijo v Odgovor: Da; kajti «>na kot nedo-b tna oseiba postane ameriška državljanka vsled očetovega državljanstva; na drugi ^trani pa poroki! nima več nikakega vpliva na Odgovor; En dolar treba plačati za "prvi papir" in štiri d«larje za prošnjo za naturalizacijo. Za . t državljansko spričevalo (drugi sto, kj««r je sedež naturalizarijsk« papir ni ni kakih dodatnih stro- Lia škov. mestih blizu bivališč prosilcev. Zai^nmo vi jamstvo. Pred tako-stopnik nat ua-a lizae i j -k e ga ursda | Zvani,K Cahl« Act •>'-) l>r(,<1 pride na .loločon dan v bližnje mi- | junjja. l0'22\ veljalo načelo, da se ženino državljanstvo vedno rav- naprej! In še Julka. . . pa kaj hi pravil! — Daj, /uj, tajnik, če le moreš! Pa adijo! Vprašanje: — Prijavil sem se že pred petimi meseci da hočem •vložiti prošnjo za naturalizacijo, t. j. izpolnil sem Form 2214 (predhodno tiskovino za prošnjo za naturalizacijo) in jo vposlal natura-lizaeijski oblasti pa še do danes nisem dobil nikakega poziva. Ali treba vedno tako dolgo čakati? — Odgovor: To je vse odvisno od skupnega števila prošenj. Ako imajo oblasti mnogo teh prošenj pri roki. se seveda vse bolj zakaš-njuje. Dostikrat mine nekoliko mesecev, predno prosilec dobi poziv, naj se zglasi s svojima priča-•ma. Prepričajte se, da-li je bila vaša prošnja zares sprejeta. Ako ste jo poslali v registriranem pismu, potem seveda ni dvoma o tem. Drugače ne preostaje drugega kot potrpežljivo čakati, dokler K as oblasti ne obvestijo. Vprašanje: — Živim v malem mestu v zapadni Pesnnsvlvaniji. kjer ni nikakega naturalizacijske-ga urada. Ali mi bo treba iti v Pittsburgh k battiralizacijvkemu izpraševalci ju (examiner)? Proš-'njo som namreč poslal Examiner- sodišča, da i z pni šu je stranke.' na i)0 Pri>(l t('m (lnevoni Ko dobite poziv, bo že v njem!ni «^tova naturalizacija imela ni- Vatančuo navedeno, kje in kdaj kake^ vPliva na {nn l>0" ločeno hčer, kajti nj»no drža\- Ijiinstvo je bilo odvisno od moževega. Sedaj ni več tako; naj b?> : mladoletna nči poročena a!i samska. se njeno državljanstvo ravna i po očetovem. Vprašale: Neka ženska, rojena v Ameriki. je pred 22. septembra 1922 poročila v inozemstvu z inožemeem. iMora-li oiu;. ako lir, čr zopet postati ameriška drživ- naj sc zgladite. Vprašanje: — Prišel sem v Ameriko pod krivim imenom in ie«laj rabim popolnoma drugačno ime. K;.j naj storim, da pridržim umr. pod katerim sem tukaj znan ? — Odgovor: — N'a v odi te vse tc-j.edatike v takozvani "predhodni tiskovini" (Form 2214). Drugače s" zna dogoditi, dr. ne morejo najti zapiska o vašem prihodu. Sodišče vam bo bržkone dovolilo, da I ridržite ime. pod kat>rim ste do-sedaj živeli v Ameriki, ako v tej tiskovini označite, da tako ho-čet e. Vprašanje: — Moj priimek vsebuj«' dvanajst črk in je tak, da ga noben Amerikanec ne more izgovarjati. Ali ga lahko spreme-t itn tako da dobim državljansko spričevalo pod novim imenom? — Odgovor; Sodnik sr.ie ob naturalizaciji d vol iti postavno rabo dru-| gačnega imena. Oiznačite v prošnji. kako ime si žedite nadeti. Nekateri tujerodci so si že nad-eilii ob naturalizaciji ceilo ?stara zgVnk^-vinska ameriška imetia. Sdcer so v je neprecenljiva pomoč v takem stanju želodčne in prebavne neurednosti in'zaprtja. Sijajna tonika^za oslabele ljudi. Cena 50c in 85.c. Poskusite najprej pri IjekarJu. W. F. SEVERA CO. CEOAR RAPIDS, IOWA Ijanka. jireclloziti spričevalo o prihoilu? — ')tlgo\Or: Da. taka žrnska mori' <»b svojem priluKli; \ zado>tit i vsrin priseljeniškim preilpisor.i. kakor v-;k i nožem er. .Vko ne mor dokazati, «ia je pri-sia v Ann riko j>«»stavnim potoni, ne more vložili prošnje za držav-1 jans vo. Vj>raš;inj«»: Pričakujem. bom postiti ameriški lr:':avlja-i t«*koiu ••'ii«'ga ali d v.-h ines«^et<\-.' Ali more moja /on i dobiti sVojr »Iržavljan- sk« }»;i(»irjt« istočasno? — (>dL.ro- vor: Da. ako je zapro-sšla zii državljanstvo Iii >tanuje v Ameriki p«-t let ter ima svoj "prvi papir že dve leti. Drugače mora čakati, !a postil net e vi državljan. Pn-T ■ -111 ji ni treba nikakega ''prvega papirja" in dokazati mora le eno-htno bivanj«« v Z«lruženih drža-\ ah. Vprašanje: Kakim pogojem mora torej vzadostiti žena ame-i:jkega državljana ako hoče pn-- liiti «lrža;vijiinka ; — < )dgovor: Ko vioži prošnjo z.i naturalizacijo, mora i»i i vs;ij 21 let stiira. Kakor rečeno, ni treba za njo prvega papirja in potrebno je 1". da po-lo;n prič dokazuje enol- tno bivanje v Zdnižatnih državah. I drugače velja Zii njo isto postopanje kot za moža, ki se naturalizira. Ako je torej vsaj 21 let st;ira. in -e že h Lo dni nahaja v Ameriki, naj t;:-koj vioži prošnjo, čmu je mož poslal državljan. Vprašanje; Kaj pa je treba, da žena postane državljanka? ALi nr-zadostuje, da je mož postal državljan? — Oilgovor: Xe. to je jiiko pomot no naziranje, ki utegne imeti u-otle|K>In«' posledice. Ako vaša ženi ni ameriška državljanka. ne le da nima nikakih po-hticnih pravic, marveč utegnej(» l.astiiti ok«>iš'"in«\ ko h«i morala nositi |x>sledic-* svojega iuoz<-m-stv;i. X,i jiriiner, iiko postane vdova, n«* bi biki v nekaterih državah upravi'ena do t a koz van ill materinih pokojnin (podpore za vzgojo otrok' Ako l>i hotela odpotovati, v inozemstvo, ne bi mogla dobili ameriškega potnega li-'a. V mnogih slučajih ne bi mogla dobiti potnega P sta niti od >vojr rojstne države, kajti mnogo držav ne pripoznava \eč za svoje one ženske. ki se poročile z pripadnikom druge Iržave. Ako bi j»osta-la »imobolna. bi utegnila biti de-portirtr ba državljanstva za ženo. da je le motž dr-ižavljan! .M;ilo sitnarije sedaj je boljše kot veliko nesreče kasneje. Pozor rojaki! V zalogi imamo SVETO PISMO (stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street New York, N. Y. GLAS NARODA, 25. JUL. 1925. Kapitan Marryat: JOSEPH RUSHBROOK Za "Glas Naroda" priredil G. P. ....Lafcadio Ream: Duše. Prvo poglavje. V neki viharni novemberski noči leta 1812 so nahajali trije moški na deželni ce>ti. nedalev od vasice (Jrassford, v južnem delu Devonsjhiia. Rila jc >koro polna luna. Razeefrani oblaki pa ^o se podili po nebu in vsled tega je bilo le od časa do časa in le za par trenutkov mogoče ja>no videti jk>1. Ost-r veter je pihal skozi drevje in grmičevje, ki je obrobljalo cot o. Imenovane tri osebe v gostilni. oddii?jeui nekako pol milje' od vasi. iz kater" -o očividno prišle, brez dvoma globoko pogledalo v kozarce. Kdcn treh >c j«- komaj vzdržal na nogah in o-tala dva, katera bi mogli imenovati trezna le v primeri s prvini, sta podpiraila svojega spremljevalca, da ograjo mostu, da se odpočijeta. Kdcn itopi špirit v glavo, ne pa v noge. — Ila, — je odvrnil šolmošter. ki je bil dosti bolj okajen kot pa krošnjar. — tudi to ima svoje vzrok •>. Ravnotežje se premakne in glava postane pretežka. Noge pa postanejo lažje in vsled tega ne more človek stati. Ali si me razumel? — Pivo je bdo zelo močno in mislim, da imaš prav. — je odvrnil krošnjar. — Človek pa mi vliva piva v glavo Lil tudi ne v noge, temveč v želodec, ki se nahaja sredi človeka. Kako pojasnite to? — Ha. Byres, vi govorite o residuu. — Ne, tega nisem rek-1 ter nisem še nikdar v življenju slišal te besede. — To je mogoče. Byres, a sedaj si zapomnite. Residuum je to. kar preostane. — Torej to je? 0>talo ni nič. kajti vi ste izpraznili vrč. — .Ja.siio je. dragi Byres, da niste nikdar drgnili šolskih klopi. Sedaj pazite: če popije človek gotovo množino tekočine, stopijo lažji drli te tekočine v glavo, vsbd čcisa.r postane ta težka. — Ali razumete ? — .laz že ne. Kako je mogoče napraviti lažji del ene stvari težjim — Vi ne razumiite ničesar. Ali nimate dokaza pred seboj? — je rekel učitelj ter se držal za ograjo mostu. — Poglejte tega nesrečnega moža. — Ha. ta je pijan, a rad bi vedel, zakaj jo postal tak? — Vzrok tiči v pijači. — Tega mi ni treba še posebej pripovedovati. — Zakaj potem ta vprašanji ? Boljše je, da se napotimo naprej ter ga spravimo k njegovi ubogi ž aii. ki čaka nanj. Žalostna > ^dvrnil Byres, ki je bil pripravljen vueleZ'tl se hudomušnosti svojega še bolj pijanega tovariša. — No. Mr. Fumess, ničesar nimam j i i temu. — Zakaj pa naj živi? Ali ni srinokuris*. — ena onih pijavk, ki se preživljajo s potom, in krvjo drugih ljudi, kot. pravi nedeljski list? Ali se spominjate tega, kar sem vam čštal danes zjutraj? — Seveda, Mr. Furmss. No, ali naj ga vrževa preko ograje? — Treba se premisliti celo stvar, — je odvrnil šolmošter, ki se je prijel za brado ter molčal nekaj časa. — — jc pričrl koncčno, — če prav pomislim, ne morcan storiti tega. On deli z menoj svoje pivo. Nobene peitzaje, — nobenega piva, to se razume samoposebi. Nt'hvaležno bi bilo, če bi sp-ejel vaš predlog, — je nadaljeval šolmošter, — in še več, — branil ga hočem pred vašimi morilnimi naklepi do zadnjega. — Ej. mojster Furness. meai se dozdeva, da je tudi vam stopilo pivo v glavo. Vi št-.« stavili predlog, da ga vrževa preko ograje, kaj ne? — P.kzite, kaj govorite, — jc odvrnil šolmošter. — Ali me hočete obdolžiti umora ali morilnih namenov? — Ne, nikakor ne. Vi sami ste stavili predlog, da ga dvigneva preko mostu in pri tem ostane. Stari vrtnar Kinjuro, čigar glava je gladka, kot"da je iz slonove kosti, se je za trenotek vsedel na rob itamone pred mojo knjižnico, da bi pokadil pipo na hibaku, ki stoji vedno zanj pripravljen. Ko je kadil, je našel priliko pokazati mladega pomagava. Kaj je deček naredil, ne vem; slišal sem le, da mii je Kinjuro rekel, naj se vede kot bitje, ki ima več kot eno dušo. Ker so me te besede zanimale, sem topil iz sobe in se vsedel k vrtnarja* "Kinjuro," sem rdcel, "ne vem. če imam sani več kot eno dušo, radi pa vedel, koliko jih imaš ti." "Ker sem samopašnik, imam le štiri duše," je odgovoril z neomajnim prepričanjem. "Štiri!" sem vskliknil, ne ve-doč, čc sem prav razumel. "Štiri!" je ponovil. "Toda ta deček ne more imeti več kot ene. preveč je nepotrpežljiv." . "In kako si razvidel, da imaš štiri duše?" "So modrijani," jc lekel in iz-trkal srebrno pipo, "modrijani, ki vse to vedo in tudi stare knjige so. ki to tiče. Po starosti človeka, po letnem času rojstva in po zvezdah se določi število duš. Toda o tem vedo le častitljivi starci. Današnji mladi ljudje, ki se uče od za padli ili dežel, ne verujejo." "Povej mi. Kinjuro. ali se nahajajo ljudje, ki imajo več duš. kot ti?" ^ "Gotovo; nekaleri jih imajo pet, drugi šest, nekateri sedem, a drugi celo osem. Toda bogovi jih ne dovolijo nikomur več kot devet." To se mi ni zdelo verjetno, kajti spominjal sem se žene. ki je živela na drugi polovici zemeljske oble. Imela je več generacij duš ter se je znala vseh posluževati. Nosila je svoje duše, kakor druge ženske o-bleke ter jih je menjala večkrat na Elizabete ni bilo toliko oblek, kakor je imela ta da^ua duš. Glas in način mišljenja je menjavala z dušami. — Včasih je bila, kot bi prišla z juga, celo oči je imela rjave; včasih l^akor bi bila s severa in o»"-i '. "Nekaj bi rad vedel. Ali more človek dušo od duše ločiti? Je lahko ena njegovih duš v Kvoetiju, druga v Toekvju, tretja v Matsue-ti?" "Ne, to ni mogoče, duše se ne ločijo." "Kako*? Druga je v drugi shranjena ?" "To vedo le bogovi." "Torej se nikdar ne ločijo?" "Včasih se to le zgodi, toda takrat pride človek ob pamet. Norci so izgubili eno dušo." "Toda, kaj nastane po smrti iz duš?" "Ostanejo tudi tedaj še skupaj. Ko človek umrje, se preselijo na streho in ostanejo tam 49 dni." "Kje na strehi?" "Na slemenu." "Ali jih lahko vidimo?" "Ne, so kot zrak. Gibljejo se semtertja, kakor lahen veter." "Zakaj ne ostanejo 50 dni zgoraj. temveč le 49?" "Sedem tednov jim je dano. predno se ločijo. Sedem tednov jc 49 dni. Toda ne vem, zakaj tako." Stara vera, da ostane človeški duh nekaj dni na strehi, mi ni bila nova; čital sem o nji v več japonskih dramah. Toda nikdar nisem čul o sestavljenih dušah. V-prašal sem vrtnarja o tem. ker bi rad zvedel, od kod to ve. Odgovoril pa je Ie, da je to vera prade-dov. i Povedal pa mi je še naslednje: "C'e zve zakonska žena. da ljubi njen mož na skrivaj drugo, se večkrat zgodi, da pregrešna dobi bolezen, ki je ne more noben zdravnik ozdraviti. Kajti ena soprogina duša, vsled sovraštva in žalosti do skrajnosti razburjena, se preseli v telo nasprotnice in jo uniči. Toda tudi prava žena zboli za nekaj časa, ali pa izgubi pamet, ker ji manjka ena duša. Se nekaj je nam Japoncem znano, kar vi, ki ste od zapada, ne veste. S pomočjo bogov se izseli duša za nekaj časa iz telesa, to pa le v dobre namene. V tem slučaju se telesu ne pripeti hudega. Poslušajte, kako se tak čudež zgodi. Mož ljubi lepo deklico, ki bi jo rad poročil, o njeni ljubezni pa vojno na jugu ter umrl junaške smrti. Ljubil sem ga in se veselja razjokal, ko sem čul, da mu je bilo dano umreti za svetega cesarja, kajti ni je plemenitejše smrti. Pokopali so ga daleč tam v Kiushiu. na griču blizu velike trdnjave Ku-maniote. Šel sem tja in mu ovenčal gomilo. Njegovo ime stoji tudi zapisano tu na častnem spomeniku. In ko vidim ime. se mi smeje srce; govorim z njim in zdi se mi. da se sprehaja z menoj pod visokimi jelkami ---toda to ne spada sem. Žaloval sem po ženi. V teku dolgih let, ki sva jih preživela skupaj, nisva drug drugega nikdar razža-lila z neprijazno besedo. Ko je u-mrla, sem mislil, da se ne bom nikdar ve.č oženil, toda po dveh letih sta želela oče in mati zopet hčer v hišo. llazodela sta ni i željo ter mi tudi imenovala ubožno deklico, ki bi mi naj postala družica. Družina nam j<» bila v sorodu; deklica jim j«' bila edina opora. Tkala jc volnene in svilene obleke, toda zaslužila je le malo. Ker je bila dobra hči in lepa deklica so trpeli sorodniki pomanjkanje, so želeli moji sta riši, da se poročim z njo in pomagam njenim roditeljem, kajti takrat sem imel dohodke od rižo-vih polj. Navajen sem bil ubogati stariše. Nisem sem jim protivil. Za to so se pričela pročna pogajanja. — Dvakrat sem videl deklico v hiši njenih roditeljev. Prvikrat sem bil srečen, ker je bila zelo mlada in ljubezniva. Toda drugikrat sem o-pazil, da je jokala in me ni pogledala. Srce se mi je streslo, kajti mislil sem si: "Noče te, stariši jo silijo k poroki." Namenil sem se so bile sive. Včasih je bila iz 13. Ini prepr^an. Gre torej h kanushi-stoletja, drugič iz 18. Ljudje si ni- jju bližnjega templja in prosi bogo- so bili svestii svojih čutov, ko so to videli in hoteli so tajnosti izslediti tako, da so si izprosili od dame fotografije in jih primerjali. Fotografij so bili zelo veseli, ker žena je bila zelo lepa. Kako pa so osupnili, ve resnice. Duhovniki ga ne vprašajo po imenu, temveč le po dnevu in uri rojstva. Te razpišejo za bogove in vele možu priti čez sedem dni. Vseh teh sedem dni molijo du liovniki in prosijo bogove, da bi ker uiti dvakrat ni bila enaka. Mo- možu I)OVO(iaij resnico. Eden se ko-žje, ki so jo najbolj občudovali, se plje vsak dan v -;sti mr/li vodi in f / i } je niso upali vzljubiti. Bilo bi ne smiselno, saj je imela preveč duš. Marsikateri, ki to čita. mi bo potrdil." "V tej deželi bogov je to mogo-Cc, Kinjuro, toda so kraji, kjer i-majo le zlate malike in tam je vse drugače. Prebivalce duše naravnost mučijo. Medtem, ko imajo nekateri le po eno ali celo le pol, so drugi z dušami preobloženi, za katere nimajo hrane, niti ne vedo, kaj početi z njimi. Take duše mučijo človeka čez mero. Seveda so to duše zapadnih dežel.--Toda, prosim, povej mi, čemu je dobro i-meti več kot eno dušo?" "Gospod, ko bo imeli vsi enako število duš, ki bi bile tudi enake med seboj, bi bili vsi ljudje enih misli. Da se pa ljudje razlikujejo, je očividno. Vzrok razlike je število in način duš." "Kaj je bolje, imeti eno ali več duš?" "Več." "Torej ie oni nepopoln, ki ima le eno?" u "Zelo nepopoln." "Ima nepopoln človek vedno tudi slabe pradede?" "Morda je torej človek, ki ima le eno dušo, imel pradeda z devetimi dušami?" Gotovo." Kaj se je zgodilo z onimi Osmimi, katere je imel praded, ki jih pa potomec nima?" "To je božje delo! Bogovi nakažejo vsakemu toliko difs, kolikor jih pač zasluži. Pravični jih dobi več, krivični manj." "Torej ne podedujemo duš od st*Jrišev?" "Ne. Neskončno stare so duše, njih leta so brez števila." je le takšna jedila, ki se pripravlja ob svetem ognju. Ko pride mož čez sedem tin i. ga peljejo v sobo v notranjosti templja, kjer ga sprejmejo duhovniki. Vršijo se slavnostni obredi, molijo sc določene molitve. Čakajo molče. Naenkrat sc začne duhovnik, ki je vodil svete obrede, komulzivično tresti, kot bi ga tresla mrzlica. To se zgodi vsled tega, ker se je s pomočjo bogov dekličina duša preselila vanj. Deklica o tem ničesa ne ve, kajti v tem času vedno trdno zaspi, naj se nahaja kjerkoli. Ker se je pa duša preselila v duhovnika, mora govoriti le čisto resnico in razodeti naj-skrivnejše misli. Duhovnik pa ne govori z lastnim temveč dekliškim glasom in tudi z njenim občutkom. Prav po žensko reče "Ljubim" ali "Sovražim." Kjer je sovraštvo, tam se razodene vzrok, medtem ko ljubezen sploh vzroka nima. Nato se svečenik neha tresti, kajti dekličina duša se je že poslovila od njega. Kot brez življenja pade na ob raz in ostane dlje časa tako." "Povej mi, Kinjuro," sem vprašal, ko sem čul ču^no povest, "ali ti je morda osebno znan slučaj, da se je s pomočjo bogov preselila duša iz telesa ter se naselila v duhovnikovem srcu ?' * "Sam na sebi sem to izvedel." "Molčal sem in čakal. Stari mož je iztrkal malo pipieo. sklenil roke, gledal nekaj trenotkov lotosovo cvetje pred seboj, se nasmehnil in dejal: "Gospod, bil..sem še prav mlad ko sem se poročil. Več let nisva i-mela £trok. Slednjič mi je podarila žena sina. Nato je umrla in postala Buddha. Sin je lepo rasten in ko je izbruhnila revolucija, je šel z armado nebeškega sina v veliko vprašati bogove. Sel sem v tempelj anagi po Ivari - Sama. | Ko se je začel duhovnik tresti, je govoril iz dekličine duše: "Mo- | je srce te sovraži! Če te le pogle- | dam. sem bolna. Ljubim drugega ) in prisiljena sem vzeti tebe. Dasi-ravno te sovražim, se moram s te- I boj poročiti, ker sta oče in mati sta ra in uboga in ju sama ne moreni j več preživljati. Delo me uničuje. ' Čeprav hočem, kot tvoja žena, zve- | sto opravljati svoje dolžnosti, vendar v hiši ne bo veselja, ker moje oko te gleda z globokim sovrašt- j om. Tvoj glas me zbode. Ako stO; jiš pred menoj, si želim smrti! Ko sem zvedel resnico, sem razodel vse sta rišem in pisal sem deklici prijazno pismo, v katerem sem jo prosil odpuščanja zaradi bolečin, ki sem jih nevedoma prizadejal. Ljudem pa sf mrekel. da imam dolgotrajno bolezen, da ni bilo opravljanja. Družini smo pomagali. Deklica je bila zelo vesela, kajti kasneje se je naneslo tako, da se je poročila zonim, ki ga je ljubila. Stariši me niso več silili k ženit vi. Odkar so umrli, sem sam. — Toda poglejte, gospod, neskončno hudobnost tega dečka!" Mladi pomagač je priliko najinega govora uporabil tako, da je iz palčice in konopčnega konca naredil trnek. Na koncu jc pritrdil košček tobaka, ki ga je vzel iz starč-kove mošnje. S tem trnkom je ribaril po ribniku in žaba ^e pogoltnila tobak. Deček je vlekel palico po produ in prestrašena žival je pihala in se tresla v konvulzivičnih sunkih gnusa in obupa. "Kaji!" je zaklical vrtnar. Deček je s smehom izpustil trnek in brez strahu pritekel k nama, medtem ko se je posrečilo žabi gnusobo izpljuniti in skočiti v ribnik. Očividno se Kaji ni bal zmerjanja. "Gosho ga varni." je vskliknil starec. "O Kaji, zelo se bojim. Tvoje prihodnje rojstvo bo hudo. Ali kupujem tobak za žabe? Gospod. ali nisem imel prav, ko sem rekel, da ima ta deček le eno du-•>' > Prav vsakdo— kdor kaj Ittej kdor k»] ponuja; kdor kaj kupuj«; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspek —« MAT.T OGLASI t "01 a • V a r • d a 99 Bremen, Bre- Cherbourg; L« Savol«, 28. Julija: Resolute. Hamburg; men. 29. Julija: Aquitania. Havre. SO. Julija: Zeeland, Vlherbourg; Ohio, Ham-bury. I. avgusta: Pres. Roosevelt, Bremen; Andania, Cherbourg in Hamburg. 4. avgusta: Pres. Harding, Bremen. 5. avgusta: Berengaria, Cherbourg; De Gra-se, Havre. 6. avgusta: Deutschtajird. Hamburg; Lapland, Cherbourg. 8. avgusta: George Washington, Bremen; Orbita, Hamburg. II. avgusta: Reliame, Hamburg; Columbus, Cherbourg in Bremen. 12. avgusta; Mauretania, Cherbourg; Republic, Bremen. 13. avgusta: Pittsburgh, Cherbourg. 15. avgusta: Paris, Havre; Leviathan. Cherbourg; Homeric, Cherbourg; Rotterdam, Rotterdam; Orca, Hamburg. 18. avgusta: Presidente Wilson, Trst. 19. avgusta: Aquitania. Cherbourg. Suffren, Havre; America. Bremen; Arabic, Cherbourg in Hamburg. 20- "vgusta: Helgenland, Cherbourg; Cleveland, Hamburg. 22. avgusta: Majestic. Cherbourg; Orduna. Ham- ^ burg; Stuttgart, Cherbourg in Bremen. 25. avgusta: Resolute, Hamburg; Sierra Venta-na, Bremen. Cherbourg; Rocham-Pres. Roosevelt. Bre- Cher- RHiance, 26. avgusta: Berengaria, beau, Havre; men. _ 27. avgusta: Zeeland, Cherbourg; Ohio, Hamburg. 29. avgusta: Olympic, Cherbourg. 2. septembra: Mauretania. Cherbourg; DeCraese. Havre; l*res. Hardng, Bremen. 3. septembra: Columbus, Cherbourg in Bremen; Lapland. Cherbourg; Albert Ballin, Bremen. 5. septembra: Paris, Havre; Leviathan, bom g; Orbita, Hamburg. 8. septembra: Martha Washington, Trst; Hamburg. 9. septembra: Aquitania. Cherbourg, George Washington, Bremen. 10. septembra: Pittsburgh, Cherbourg. 12. septembra: Majestic, Cherbourg; Hamburg. 15. septembra: Republic, Bremen. 16. septembra: Ber^ngar.a, Cherbourg. 17. septembra: Belgenlaud, Cherbour PeutBch-Iand, Hamburg. 19. septembra: Olympic. Cherbourg: Rotterdam, Rotterdam; Suffren, Havre; Orduna, Hamburg; America, Bremen. 22. septembra: Resolute, Hamburg. 23. septembra: Mauretania, Cherbourg; Zetland, Cliei bourg; Ohio, Hamburg. 26. septembra: Paris, Havre; Pres. Roosevelt Bremen. t 30. septembra: Aquitajiia, Cherbourg; Pres Harding, Bremen. VELIK IZLET NA TISOČLETNICO IN TRETJI VSESOKOLSKI ZLET V ZAGREBU Z VELIKIM IN HITRIM PARNIKOM KI ODPLUJE IZ NEW YORKA JULIJA AQUITANIA Zapomnite si, (h je Aquitania uradni sokolski parnik, in izletniki bodo na poti kakortudi v Zagrebu deležni uradnega sprejema. Znižane cene kabin tretjega razreda iz New Yorka in nazaj. Zagreb sq pripravlja na sijajen sprejem izletnikov s tega parnika. Za udobnost potnileov bo skrbel gospod tvan KampotiS, mnogoletni uradnik Cunard črte. Za n3daljna pojasnila se obrnite na na3e mestne zastopnike. CUNARD LINE 25 Broadway New York ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. Vožnja tja in nazaj po znižanih cenah. $ 198 — Iz NEW YORKA do LJUBLJANE in NAZAJ (Vojni davek posebej) Nudi se vam izborna prilika, da obiščete staro domovino, in se vrnete po znižani izletniški ceni v tretjem razredu. Naši potniki se odpeljejo Iz Hamburga s posebnimi vlaki na svoj cilj v spremstvu zanesljivih spremljevalcev. TEDENSKA ODPLUTJA Za povratna dovoljenja In >ta ista storilca vlomila pri poset-niku Francetu Amču v P ret rezu Pozor čitatelji. Opozorite trgovce ftm e-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in »te e njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo t listu "Glaa Naroda", 8 tem bos«e ▼stregli vsem« Uprava "Glas Naroda' Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko Kdor Je namenjen potovati 1 ■tiri kraj, je potaebno, da j« na tančno poučen o potnih Hitih, prt IJagl in drugih stvareh. Pojasnila, ki Tam jih miiihiI dati vsled naSe dolgoletne 4sku6nj» Yam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par* nlke, ki Imajo kabine tudi t IIL raaredo. Glasom nove naselnUke postave ki je stopila v veljavo s 1. Julijam 1924, s a morejo tudi nedrfcavljanl dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja lsdaja gene ralnl naselnlSkl komisar v Washington, D. O. Prošnjo za tako do voljenje se lahko napravi tudi v New Torku pred od potovanjem, ter ■e poilje prosilcu v stari kraj gla som nanoTejie odredbe. KAKO DOBITI SVOJCI IZ 8TABEGA KRAJA Kdor fell dobiti sorodnik* al •vojca is starega kraja, naj nas prej pl5e sa pojasnila. Ia Jugoala vije bo prlpuBfenlh t prlhodnjll treh letih, od 1. julija 1024 napi« vsako leto po 071 priseljencev. AmerlSkl driavljanl pa sam or*) dobiti sem Bene In otroke do 1& la ta brea, da bi bili Šteti v kvoto. T rojene osebe se tudi ne Ctejej« , kvoto. Starlit In otroci od lt. * 21. leta ameriikih driavljanov p Imajo prednost v kvoti. PWM ■ pojasnila. Prodajamo ton« liste aa vrt pf ge; tudi preko Trsta sairoreje Ju-goslovanl sedaj potovati Fra"k Sakser State Bank 82 OariUndt 8t„ Ktw Tort