Vezljivost glagolov s slovarsko oznako s širokim pomenskim obsegom
Andreja Žele
Prispevek predstavlja skupino glagolov s slovničnim kvalifikatorskim pojasnilom s širokim pomenskim obsegom (oznaka v SSKJ). Sodeč po označenih leksemih in po njihovem ponazar j alnem gradivu lahko trdimo, da je slovnično kvalifikatorsko pojasnilo s širokim pomenskim obsegom (kar potem velja tudi za pojasnilo z oslabljenim pomenom) izrazito vezljivostna oznaka, kar jo opravičuje ter hkrati opozarja na nujen natančnejši pregled vezljivostnih sposobnosti leksema pred njeno uporabo.
Tovrstne širokepomensko-skladenjske vezljivostne zmožnosti, predvsem glagolov, pridevnikov in samostalnikov kot nosilcev vezljivosti ali kot vezljivostnih udeležencev oz. skladenjskih določil upravičijo tudi ločevanje med predlogi kot prostimi glagolskimi morfemi in predlogi kot /ne/obvezno vezavnimi udeleženskimi morfemi (ki v okviru istega leksema vezljivostno precizirajo določen glagolski pomen).
The article discusses the verbs labelled with the grammar note »in the broad sense« which is used in the Dictionary of the Slovene Literary Language. Judging from the labelled lexical units and their illustrative material it could be said that in most instances this grammar note (as well as the note »in the vague sense«) indicates transitivity. The use of this note is justified as long as the transitivity features of a given lexical item are studied carefully before labelling.
Verbs, adjectives and nouns are key elements in transitive sentence patterns. Semantic and syntactic features of these elements throw light on the distinction between prepositions which are optionally combined with verbs, and prepositions as parts of multi-word verbs (and thus specifying individual meanings of a given lexical item with regard to transitivity).
0 Pojasnilo s širokim pomenskim obsegom (natančnejše pojasnilo bi bilo široka pomensko-skladenjska raba) izpostavlja široke/širše uporabne (in zato tudi pomensko splošnejše) skladenjske pomene označenih besed, tj. širše pomensko-skladenjske vezljivostne zmožnosti predvsem glagolov, pridevnikov in samostalnikov - pomensko-skladenjsko vezljivost glagolov kot nosilcev vezljivosti, in pridevnikov
Andreja Žele: Vezljivost glagolov s slovarsko oznako s širokim pomenskim obsegom
ter samostalnikov predvsem kot vezljivostnih udeležencev oz. skladenjskih določil (jasneje se izrazi vzajemna pomensko-skladenjska povezanost med glagoli in samostalniškimi (osebkovimi in predmetnimi) določili. Tovrstne širokopomenske vezljivostne zmožnosti predvsem glagolov, pridevnikov in samostalnikov upravičijo tudi ločevanje med predlogi kot prostimi glagolskimi morfemi (leksemsko dopolnjujejo pomensko oslabljene in nepolnopomenske glagole) in predlogi kot /ne/ obvezno vezavnimi udeleženskimi morfemi (v okviru istega leksema vezljivostno precizirajo določen glagolski pomen; glagolske pomene s širokim pomenskim obsegom pa tovrstni predlogi pomensko zniansirajo, tako da omogočijo uporabo samo določenih izbranih udeležencev v določenih udeleženskih vlogah - tako splošni skladenjski pomen lahko pokriva in združuje več specializiranih skladenjskih pomenov).
Glagoli s slovarsko oznako s splošnim pomenskim obsegom1 so vezljivostne nadpomenke, ki so kot nosilke vezljivosti v okviru svojega širokega/univerzalnega skladenjskega pomena zamenljive z več polnopomenskimi glagoli, ki imajo isti (navadno ožji/specializirani, z manj udeleženci) skladenjski pomen; drugi neširoki/ specializirani pomeni istega glagolskega leksema pa so zamenljivi največ z enim isto vezij i vim polnopomenskim glagolom. Takšna pomenska splošnost z vsakokratno /pomensko-skladenjsko/ izbiro udeleženca v okviru možnih udeleženskih vlog omogoča hkratno vsakokratno izbiro glagolske uvrščevalne/razvrstitvene2 pomenske sestavine, npr. Otroci so se spravljali na vrhove dreves ('plezali, lezli' - premikanje), Spravljal je les iz gozda ('voziti' - premikanje), Spravljali so ovire s poti ('odstranjevati' - premikanje), Spravljala i e madeže s preproge ('čistiti' - lastnost dejanja), Spravljali so dogodek v zvezo z njim ('povezovati kaj s kom' - odnos), Spravljal ie ljudi pod svojo oblast ('podrejati si' - odnos) ipd.
1 Zanima me:
- kakšna je tipologija pomenskih razlag, ki jih spremlja slovnično kvalifikatorsko pojasnilo s širokim pomenskim obsegom;
- vezljivostne lastnosti glagolskih pomenk s širokim pomenskim poljem v primerjavi z vezljivostjo ostalih pomenk istega glagola (povednost čustvenostnih oznak, ki so posledica zaznamovane vezljivosti) - kakšne vezljivostne možnosti se
1 V pregledu slovničnih kvalifikatorskih pojasnil v 3. knjigi SSKJ (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša - interna izdaja, 1978), ki gaje pripravila A. Vidovič Muha, avtorica na str. 32 opozarja, da pomenska slovnična kategorialnost tega kvalifikatorskega pojasnila ni ugotovljiva in obenem predlaga, naj se ga čimmanj uporablja.
2 Prim. A. Vidovič Muha v članku Besedni pomen in njegova stilistika, XXII. seminar SJLK, zbornik, Ljubljana 1986,79-91, npr. na str. 82: »Pri glagolu so razločevalne pomenske sestavine verjetno katere izmed lastnosti glagolskega dejanja, če je treba, lahko v različnih povezavah; verjetno pridejo v poštev vse pomenske prislovne možnosti pa tudi različne povezave s predikativom /./. Uvrščevalno (hipernimno) pa je mogoče opomenjati predmetnost predmetnost samo do določene, tj. zadnje in ali najvišje stopnje, če si uvrščevalno hipernimnost predstavljamo kot neke vrste vzpenjanje po pomenski piramidi.« In na str. 87 avtorica ugotavlja, da na najvišji pomenski stopnji postaneta uvrščevalni pomenski sestavini slovarskega netvorjenega in besedotvornega (obrazilnega)/slovničncga pomena prekrivni, npr. pri biti.
Andreja Žele: Vezljivost glagolov s slovarsko oznako s širokim pomenskim obsegom
jim odpirajo z razširjenim vezljivostnim poljem - splošni skladenjski pomen, ki pomensko pokriva več specializiranih skladenjskih pomenov (slovarski podpomeni);
- odločilne pomenske lastnosti udeležencev v določenih udeleženskih vlogah oz. izbrana skladenjska določila in njihovo sooblikovanje glagolskega pomena;
- samostalniške iztočnice s splošnopomensko oznako v skladenjsko-pomenskih vlogah vezljivostnih udeleženk.
1.1 V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je skupina glagolskih leksemov, ki vključujejo tudi pomenke s slovničnim kvalifikatorskim pojasnilom s širokim pomenskim obsegom relativno majhna, zato je prav, da te glagole, že zaradi osnovne pregledne predstavljivosti, kar naštejemo: biti sem, dajati/dati, delati/narediti, dobivati/dobiti, držati, iskati, izdajati/izdati, izdelovati/izdelati, izgubljati/izgubiti, izkupiti, izročati/izročiti, klepati, končavati/končevati/končati, kopati, krotovičiti, lotevati se/lotiti se, metati, motoviliti, mučiti, najti, napravIjati/napraviti, naskakovati/ naskočiti, nesti, obdelovati/obdelati, obnašati se, obračati/obrniti, obračunati, obstati, odgovarjati, odložiti, odpasti, odstranjevati/odstraniti, onegaviti/poonegaviti, ostati, poiskati, položiti, ponesrečiti se, poprijemati/poprijeti, poračunati, posrečiti se, posredovati, prijeti, pripravljati/pripraviti, seči sežem, sipati, sklanjati, spopasti se, spoprijemati se z/s, spraviti, truditi se, udariti, upravljati, usipati/usuti, ustavljati se/ ustaviti se, vesti se/vedem se, vreči se.
1.1.1 Tipologija pomenskih razlag, ki označujejo široke glagolske pomene; izpostavljene so uvrščevalne pomenske sestavine, ki določajo vezljivost:
a) namenskost s premikanjem:
'delati/napraviti, da prihaja/pride kaj kam z določenim namenom', 'povzročati/ povzročiti, da prihaja/pride kaj kam v velikih količinah': dajati4/dati4, izročati!/ izročiti!, metatil, sipati!, spravljatil/spraviti 1, usipati2/usuti2 (Številke za glagoli označujejo njihove slovarske pomene!);
- obe glagolovi pomenski sestavini - 'namenskost' in 'premikanje' povzročita pogosto ob vezno vezij i vo uporabo prislovnega določila kraja, kar označujeta tudi dodatni slovnični pojasnili s prislovnim določilom, z namenilnikom: dati pismo na pošto, dati oglas v časopis, dati otroka v rejo, dati delat obleko, dati sina učit: samo s prislovnim določilom npr. spravljati se na vrhove dreves 'plezati, lesti', spravljati les iz gozda 'voziti', spravljati ovire s poti 'odstranjevati', spravljati madeže s preproge 'čistiti';
b) faznost z možnostjo (začetnost, končnost, stopenjskost dejanja/poteka z vršilcem):
'z delom omogočati/omogočiti nastajanje/nastanek česa', 'delati/napraviti, da dobi kaj uradno veljavo', 'izraža nastopanje/nastop/začetek dejanja, kot ga določa sobesedilo/samostalnik', 'z določenim namenom delati/narediti, da kaj nastaja/ nastane', 'izraža prenehanje dejanja, kot ga določa samostalnik':
delati!/nareditil, izdelovati2/izdelati2, izdajati6/izdati6, lotevati se2/lotiti se2, napravljatil/napraviti 1, naskakovati 1/naskočiti 1, prijeti zal\ pripravljata,2/ pripravitil,2, položita, seči4, spopasti se z/s3, udaritill, vreči se na/v4;
Andreja Žele: Vezljivost glagolov s slovarsko oznako s širokim pomenskim obsegom
- glagolova pomenska sestavina 'faznosti' je nezaznamovano pomensko-skladenjsko izražena pri nadpomenkah tipa lotevati se, npr Slikar se ie loteval tudi tihožitij. Gostje so se začeli lotevati vina. Lotil seje knjige 'začel je brati/študirati', Lotil seje krompirja 'začeti ga jesti/kopati/lupiti/okopavati/saditi' proti zaznamovani skladenjski uporabi z čustvenostno oznako nav. ekspr. bolj specializiranih polnopomenskih glagolov, npr. naskakovati, vreči se na/v v Alpinisti naskakujejo goro s severne strani, Naskakuje državni rekord. Skrbi so ga naskočile. Vrgel se jena delo/v beg:
bj) z nosilcem dejanja/poteka:
'postajati/postati bogatejši/revnejši za kako stvar/lastnost', 'postati deležen/ /kakega neprijetnega stanja/tega, kar izraža samostalnik', 'ne prenehati biti, obstajati' : dobivati!/dobiti!, izgubljata/izgubiti 3, izkupitU, obstati3, ostati4, odpasti na/za4;
- s primeri dobiti za denar, dobiti otroka, dobiti kmetijo po starših 'podedovati', dobiti veselje do dela, Otrok dobiva zobe, pog. dobivati trebuh, pog. ekspr. V pretepu je izkupil poškodbo. Izkupil jo/jih je: dodatno obvezno vezavo uvaja tudi vezavni leksikalizirani predlog, npr. od, iz v Od servisa je ostal le krožnik. Predmeti so ostali iz tistih časov: leksikalizirani predložni morfem za/na je v primerih Del denarja odpade za odkup, publ. Na travnike odpade dobra četrtina površine:
c) potek, ohranjanje stanja:
'biti v delovnem stanju', 's svojo dejavnostjo/vplivom, postopki ohranjati kaj/koga v določenem stanju', 'zaradi kakega namena ohranjati kaj v kakem odnosu' : delatiô, držati4,5,6;
-pomenska sestavina 'poteka' kaže na desno nevezljivost, 'ohranjanje stanja' pa razmerni predmet stanja (Ras) in ob vezno vezij i vo mesto stanja (Ms) kot prislovno določilo kraja:
Motorji delajo. Srce mu je začelo delati. Skupščina med počitnicami ne dela, pog. Strup je začel hitro delati 'učinkovati, delovati'; 'ohranjati koga na določenem mestu' Držijo ga na policiji. Držal gaje na razdalji. Blago so držali v skladiščih:
d) cilj nos t dejanja:
'biti uspešen v prizadevanju, da bi se doseglo kaj, prišlo do česa', 'prizadevati si doseči kaj, priti do česa', 'prizadevati si reševati, odpravljati kaj težavnega, neprijetnega', 'priti do koga, biti uspešen v iskanju koga, ki se tega izogiba' : dobiti4,5, iskati2, naj ti 2;
- izpostavlja udeležensko vlogo cilja dejanja (Cd), kije tudi merilo za izbor določenih glagolskih pomenov, ki vežejo to udeležensko vlogo: Dobila je bogatega moža. Dobili so ga za varuha. Dobil je vlak. Dobila gaje mrtvega. Dobil ga je v živahnem pogovoru. Dobili so bitko. Dobili so vlomilca, pog. Dobil jih je dež: iskati delo/ženo, publ. iskati zdravniško pomoč, iskati gobe, iskati dovoljenje, iskati povzročitelja bolezni: najti stanovanje, nav. ekspr. Za to opravilo težko najdem primerne ljudi, najti premog, pog. Če najdem, da kdo lenari, ga bom kaznoval:
Andreja Žele: Vezljivost glagolov s slovarsko oznako s širokim pomenskim obsegom dj) lastnost dejanja:
'biti v skladu s čim, ustrezati', 'pri uporabi, delovanju kazati, dokazovati določene lastnosti, značilnosti', 'z naporom opravljati opravilo, delo, kot ga določa sobesedilo', 'izraža način ravnanja, kot ga določa sobesedilo', 'delati s čim to, kar določa sobesedilo', 's posebnimi pripravami uravnavati delovanje česa', 'izraža celotnost, polnost dejanja', 'izraža veliko količino, množino česa': končati!, kopati se2, mučiti se2, obnašati se2, obračati se3/obrniti se3, odgovarjati (p o g.) 9, sklanjati se nad2, truditi se2, upravljati3, vesti se2;
- pomenska sestavina 'lastnosti' z vezavnim udeleženskim predlogom uvaja razmerni predmet dejanja (Rad), npr. ekspr. mučiti se z nemščino/z otroki, ekspr. truditi se za otroke/z otroki: tudi s predložnim glagolskim morfemom npr. nad v ekspr. Sklanja se nad knjigo/Sklanja se nad bolniki; možno je tudi ob vezno vezij i vo prislovno določilo kraja v primerih kot ekspr. Mesto se kopa v soncu. Kopa se v bogastvu: nevezljiva skladenjska obveznost prislovnih določil načina se izraža v primerih kot Nekatere vrste se pri nas dobro obnašajo. Pri delu se ne zna hitro obračati:
d) odnos:
'izraža, da se odklonilen odnos konča z neprijetnim izidom za nasprotno osebo': obračunati z/s2, poračunati z/s3;
-pomenska sestavina 'odnosa' uvaja razmerni predmet dejanja (Rad), kjer se obvezno vezij i va vezava potrjuje tudi s predložnim glagolskim morfemom z/s: nav. ekspr. Brezobzirno obračunati s kom.
1.2 Skladenjski pomen (1.2.1) ali t. i. 'zunanji pomen' glagola (»extenzionalni pomen« po F. Danešu3 poleg leksikalnega pomena ali t. i. 'notranjega pomena' glagola (»intenzionalni vyznam« po F. Danešu)) razkriva skladenjske zmožnosti glagolskega pomena in s tem predstavlja njegovo vezijivostno vsebino; razmerje med leksikalnim pomenom glagola (tj. glagolsko vezljivostjo) in njegovim skladenjskim pomenom (tj. povedkovo vezljivostjo) papomensko-skladenjsko sooblikujejo tudi pomensko-skladenjske vloge predlogov (1.2.2).
Prvotne glagolske nadpomenke ali glagolski nadleksemi tipa delati, napravljati, upravljati, pripravljati, lotevati se, končati nimajo oznak ekspr., nav. ekspr. uporaba skladenjsko nezaznamovana. Nezaznamovana raba glagolskih nadpomenk oz. nezaznamovan širok/splošnejši skladenjski pomen poudarja odločujočo vlogo pomenskih lastnosti vezljivostnih udeležencev (1.2.3).
1.2.1 Pri skladenjski pomenskosti tako kot pri vezljivosti ni odločujoča vidskost, temveč le kombinacija pomenskih lastnosti znotraj posameznega leksema
3 Prim. F. Danes, Včtnč vzorce v češtine (Praha 1987: Academia), posebno na str. 66-68.Tako npr. F. Danešu ničta desna vezljivost pomeni, daje že pokrito celotno zunanje pomensko polje glagola (»extcnzc«) - praviloma ima tak glagol neaktualni pomen in s tem se hkrati oslabi njegov pomen konkretnega dejanja/dogodka, npr. Vid že bere. Ta konj dobro vleče. Dedek se dobro spominja. Janez počasi razume. Morska voda dobro drži. Micka ie ugajala. Danes v teh primerih govori o splošnem predmetu (ta status lahko dobijo tudi konstitutivna/bistvena prislovna določila.
Andreja Žele: Vezljivost glagolov s slovarsko oznako s širokim pomenskim obsegom
- to se še posebno izraža npr. pri obračunati z/s2, obstati3, odgovarjati9 (pog.), ostati4, odpasti na/za4, udariti 11{ekspr.), vrečil(nav. ekspr.), vreči se na/v4 ipd.
1.2.1.1 Pomensko polje glagolskega leksema se lahko razširi tudi z zaznamovano skladenjsko uporabo, kot npr. pri odgovarjati v pomenu 'biti v skladu s čim, ustrezati' s stilno oznako pogovarjaino in s pojasnilom s širokim pomenskim obsegom, npr. To ne odgovarja modernim nazorom; podobno še pri glagolu udariti v pomenu 'izraža začetek dejanja, kot ga določa sobesedilo' s čustvenostno oznako ekspresivno, npr. udariti tarok/polko, udariti po hrani ipd.
1.2.1.2 Leksemsko pomensko polje se širi tudi s predložnimi glagolskimi morfemi, npr. pri obračunati z/s v pomenu, ki 'izraža odklonilen odnos' npr. Brezobzirno je obračunal z njim, pri nedovršnem parnem glagolu obračunavati z/s pa v pomenu 'obravnavati medsebojne spore, nesoglasja', npr. Z otroki je fizično obračunaval; zaradi 'medsebojnega vplivanja' udeležencev se prosti predložni morfem lahko tudi nevtralizira, npr. Grdo obračunavata ipd.
Podobno je še pri glagolu odpasti v pomenu 'izraža, da kdo je, postane deležen tega, kar izraža samostalnik', ki s predložnima glagolskima morfemoma na in za, ki se leksikalizirata v odpasti na/odpasti za, in z dodatno stilnofunkcijsko oznako publicistično še poudarja odmik od osnovnega pomena, npr. Upa, da bo zanj/nanj kaj odpadlo. Del denarja odpade za nakup opreme. Na travnike odpade četrtina površine. Glagolu vreči se je dodan leksikalizirani predložni prosti morfem na izoblikoval pomen, ki 'izraža nastop intenzivne dejavnosti, kot jo določa samostalnik' v vreči se na delo/v študij 'začeti delati/študirati', vreči se na jedačo 'začeti hlastno jesti', vreči se na knjigo 'začeti brati/študirati', vreči se na politiko 'začeti politično delovati'.
1.2.1.3 Z vidika široke in razširjene skladenjske pomenskosti se izoblikuje skupina glagolskih nadleksemov, ki v svoje pomensko polje vključujejo tako pomenke s t. i. oslabljenim pomenom kot pomenke s t. i. širokim pomenskim obsegom: biti sem2, dajati4/dati4, delati3,6/nareditil, dobivati2/dobiti2,4,5, držati4,5,6, izgubljati2/ izgubiti3, lotevati se2/lotiti se2, metatil(nav. ekspr.), mučiti se2 (ekspr.), najti2, napravitil, obstati3, ostati4, udariti 11{ekspr.).
1.2.1.3.1 S široko pomensko-skladenjsko uporabo še posebej izstopajo biti sem, delati/narediti, dajati/dati, dobivati/dobiti. Izločen je stanj ski imeti. Čeprav pri njem močno prevladuje pomen lastnine/pripadnosti, tudi on odpira možnosti pomensko-skladenjske zamenjave s kakšnim drugim polnopomenskim glagolom -tako bi lahko v pomenu 'izraža navzočnost v prostoru in času' tudi imeli pojasnilo s širokim pomenskim obsegom za primere kot Za to bolezen še nimajo zdravila - 'še niso izdelali zdravila', Na levi imamo hrib, na desni pa reko - 'na levi vidimo/se nahaja
hrib,..', V naročju je imela otroka - 'v naročju je pestovala otroka'.
Andreja Žele: Vezljivost glagolov s slovarsko oznako s širokim pomenskim obsegom
1.2.1.3.1.1 V okviru pomenskosti glagola biti sem je obvezna vezljivost    ^° prišlovnega določila kraja (tako vezavna kot primična) označena še z dodatnim pojasnilom navadno s prislovnim določilom, npr. Hiša je ('stoji') sredi polja. Domači so bili ('so se udeležili') na zabavi/tam proti neobvezni (primični) vezljivosti Nesreča je bila ('se je zgodila') včeraj. Nekateri4 pri stanjskih glagolih govorijo tudi o samo     « 'delni (obvezni) odvisnosti' prislovnih določil (v nasprotju z 'obvezno odvisnostjo';    ^ delna odvisnost je posledica samo delnega prekrivanja povedkove vezljivosti z glagolsko vezljivostjo, medtem ko obvezna odvisnost izraža popolno prekrivanje glagolske in povedkove vezljivosti). Zgornje zveze biti sredi, biti na izpostavijo tudi    ^ neleksikalizirani obveznovezavni (udeleženski) predlog ob polnopomenskem biti      " proti leksikaliziranemu obveznovezavnemu predložnemu glagolskemu morfemu ob     ^ nepolnopomenskem biti v biti brez kosti/od blata ipd. &
1.2.1.3.1.2.1 Pri narediti, ki v primerjavi z delati izraža še rezultativnost, je pojasnilo s širokim pomenskim obsegom hkrati tudi oznaka za ob vezno vezij i vega udeleženca v skladenjski vlogi rezultata ali cilja dejanja (Rd/Cd), npr. narediti cesto/ nalogo/čevlje; pomensko polje zožijo predložni morfemi, ki se z glagolom leksikalizirajo, npr. narediti za ('nameniti za/izbrati za') dediča/direktorja.
1.2.2. Predlogi lahko s svojimi različnimi pomensko-skladenjskimi vlogami vplivajo na različno skladenjsko uporabo glagolskega pomena - glagolom s široko pomensko-skladenjsko uporabo lahko njihovo splošno veljavno glagolsko dejanje aktualizirajo v enkratni dogodek ali pomensko precizirajo in obratno.
1.2.1.3.1.2 Najhvaležnejše vzorčno gradivo, tudi za pojasnilo s širokim pomenskim obsegom imamo pri pregledu pomenskega polja glagola delati. Obvezna vezljivost je pomensko označena s oznako preh. v 3. pomenu 'z delom omogočati « nastajanje česa', npr. delati ('sestavljati') dopis, delati ('graditi') nov most: neobvezna z vezljivost v 6. pomenu 'biti v delovnem stanju' pa je izražena že s pomensko razlago, ki se osredotoča na vsebino dejanja in tako napoveduje t i. absolutno rabo glagola, npr. Vsi motorji delajo 'obratujejo', Srce še dela 'bije'; takšna absolutna raba predvideva neobvezna določila, npr. Vsi motorji delajo na električni pogon ipd.
s3
1.2.2.1 Ob prvotno splošnejših pomenih so navadno neleksikalizirani obveznovezavni predlogi, ki s prostorskoupravljalnim/prislovnim pomenom precizirajo (in hkrati aktualizirajo) glagolski pomen, npr. upravljati z orožjem 'ravnati', napravljati iz sadja 'pridobivati, izdelovati', izročati denar v hrambo ipd.
1.2.2.2 Prvotno dovolj pomensko specializirani glagoli z leksikaliziranim predložnim morfemom lahko postanejo širše pomensko-skladenjsko uporabni: ekspr. Spet je segel po cigaretah. Rad seže po dobri knjigi: nav. ekspr. spopasti se z
Prim. M. Samardžija, Valentnost glagola u suvremenem hrvatskom književnem jeziku, disertacija, Zagreb 1986, str. 118.
119
Andreja Žele: Vezljivost glagolov s slovarsko oznako s širokim pomenskim obsegom
debelostjo/z obsežnim gradivom: ekspr. Sklanja se nad knjigo. Sklanja se nad bolniki: ekspr. truditi se za otroke/z otroki.
1.2.2.3 Pri primitivnih leksemih (ki so neke vrste nadleksemi) delati, imeti, biti se razlikujejo vse stopnje pomenskosti; predlog se v primeru oslabljenega pomena leksikalizira, pri polnem pomenu pa kot neleksikalizirani vezavni morfem ohranja prišlovno/prostorskoupravljalno vrednost; npr. pri delati- delati projekt > projektirati (slovnični pomen delati), delati na projektu (oslabljeni pomen delati z leksikaliziranim na), delati na polju, delati na kliniki, delati na up (polni pomeni delati z neleksikaliziranim na); delati po kalupu > kalupirati (slovnični pomen delati po), delati po kalupu (oslabljeni pomen delati z leksikaliziranim po), delati po urniku (polni pomen delati z neleksikaliziranim po); za imeti - oslabljeni pomeni imeti z leksikaliziranim! predlogi fimeti čez trgovino, imeti proti komu, imeti za poštene), polni pomeni imeti z neleksikaliziranimi predlogi (imeti v zalogi, imeti za večerjo): za biti - biti v zimi > zimiti / biti na vladi/poti > vladati/potovati (slovnični pomeni biti v/biti na), biti v reji / biti na kocki/nogah (polni pomeni biti z neleksikaliziranimi predlogi ).
1.2.3 Vpliv udeleženskih pomenskih lastnosti na skladenjski pomen glagola je naj izraziteje predstavljen pri glagolih z najširšim pomenjem.
1.2.3.1 Tako npr. pri delati udeleženci v vlogi prizadetega z dejanjem (Prd) natančneje skladenjsko določajo glagolski pomen Delavci delajo malto 'mešajo', Delajo f boljši) dopis 'sestavljajo/(popravljajo)', Delajo fdališo) nalogo 'pišejo/ (dopolnjujejo)' ipd.; v vlogi rezultata/cilja dejanja (Rd/Cd) glagolu delati prisodijo skladenjska pomena 'proizvajati, izdelovati' v primerih Tovarna dela športne čevlje. V Idriji delajo čipke. Delati aparate za izvoz: predvsem udeleženska vloga cilja dejanja (Cd) narekuje skladenjska pomena 'pridobivati, napravljati' v Gumi delamo iz kavčuka. Vino se dela iz grozdja. Pomenske lastnosti udeležencev ob narediti pa se kombinirajo v okviru udeleženske vloge rezultata dejanja (Rd), npr. pog. narediti si hišo 'sezidati', narediti si šotor 'postaviti', 'potegniti', narediti ogenj 'zanetiti', Rože so naredile popke 'pognale'; z leksikaliziranim predlogom za v pogovarjalnem pomenu 'izbrati, nameniti za kaj ' Naredil ga je za dediča. Naredili so ga za direktorja 'izvolili'. Vpliv udeleženskih pomenskih lastnosti je možen pri glagolskih nadpomenkah kot npr. spravljati (z neleksikaliziranimi ob vezno vezij i vimi vezavnimi predlogi): spravljati les iz gozda 'voziti', spravljati ovire s poti 'odstranjevati', spravljati madeže s preproge 'čistiti', spravljati kaj v zvezo s kom 'povezovati kaj s kom', spravljati ljudi pod svojo oblast 'podrejati si'; ekspr. spraviti pijanca na noge 'doseči, da vstane', ekspr. spraviti vso hišo pokonci 'zbuditi jih', ekspr. spraviti čevlje na noge 's prizadevanjem jih obuti'.
1.2.3.2 Podobno se lepo izpostavijo tudi različne pomenske lastnosti udeležencev, tudi kategoriji živosti in človeškosti, v okviru udeleženske vloge razmernegapredmeta dejanja/stanja (Rad/s) npr. pri držati v pomenu 's svojo oblastjo,
Andreja Žele: Vezljivost glagolov s slovarsko oznako s širokim pomenskim obsegom
Do nerealizacije desne vezljivosti pride, ko pomen možnostncga desnega udeleženca v okviru pomena dane povedi /oz. glede na pomen glagola/ in s stališča svojega notranjega pomena (»intcnzionalniho vyznamu«, izraz F. Dancša, Vetné vzorce v češtine, Praha 1987, str. 66) ne presega okvirov splošnoveljavne »definicije«. Tako je npr. pri glagolu brati obseg desnih udeležencev zelo majhen, saj je omejen samo na pisano informacijo, tako da čim ožji je notranji (»intenzivni«) pomen glagola (kot npr. brati), tem večje možnosti, da ostanejo udeleženske vloge nezasedene. Na podoben način lahko razložimo nezasedenost možnostnih udeleženskih vlog pri glagolih kot priti, prinesti, pri katerih pride do zasedbe desnih udeleženskih vlog bodisi zaradi poudarjanja ali pa zaradi širjenja glagolskega pomena (»extenzionalni vyznam«), npr. priti k vratom.
z vplivom ohranjati koga na določenem mestu' Držati ga na policiji, v pomenu 's svojo dejavnostjo, postopki ohranjati kaj v določenem stanju', npr. Držati potrošnjo v mejah realnih možnosti, v pomenu z oznako žarg. 'zaradi kakega namena ohranjati kaj v določenem stanju', npr. Držati ovce in dve kozi.
1.2.3.3 Nekateri glagoli, kot npr. mučiti se, obstati, ostati, zaradi svoje samozadostne pomensko-skladenjske vloge5 dobijo, ali pa tudi ne, svoje udeležence oz. udeleženske vloge šele s sobesedilom ali s spremljajočo situacijo, zato je njihova uresničitev na izrazni ravni neobvezna, npr. Mati se muči (z otroki), Janez bo obstal (s strogo nego). Zelenjava je ostala fbrez konzerviranja) ipd.
1.3 V povedje uvrščamo še redke pridevnike s širokimi pomensko-skladenjskimi lastnostmi - kot neke vrste pridevniške vezljivostne nadpomenke lahko ti pridevniki (v primerjavi z glagoli) označujejo različna stanjska lastnostna razmerja, npr. delikaten -tna -o v pomenih 'neprijeten, težaven, končljiv' v delikatna vzgoja. delikatno delo/vprašanje, delikaten položaj, v pomenih 'nežen, rahel, občutljiv' v delikaten človek, delikaten barvni ton ipd.; izbira skladenjskega pomena se seveda prilagaja pomenu samostalniškega jedra. Še dosti več skladenjskih pomenov ima glede že na svoj širok izhodiščni pomen npr. pridevnik dober -bra -o. Zaznamovana raba je npr. pri divji -a -e slovarsko označena z ekspr. v pomenih 'čuden, nenavaden' v divji vtis, divje sanje.
1.4 Samostalniške iztočnice kot vezljivostne udeleženke s široko pomensko-skladenjsko uporabo so splošne udeleženke, ki ne prispevajo k natančnejši sporočilnosti povedi, tj. ne presežejo po vednosti povedkovega glagola.
Tako z vidika pomensko-skladenjsko obveznih/neobveznih in izrazno neopustljivih/opustljivih udeležencev in udeleženskih vlog lahko pojasnilo ovrednotimo kot opozorilo a) na samoumevnega udeleženca in na njegovo odvečno upovedenje, b) na nenatančno pomensko uporabo določene besede, npr. za a) material v Tovornjaki prevažajo material, za b) moment v pomenih 'faktor, dejavnik, okoliščina' v važni momenti v zgodovini, važni momenti pri analizi ipd.
Andreja Žele: Vezljivost glagolov s slovarsko oznako s širokim pomenskim obsegom
Navedenke
DANES, R, 1987: Vëtné vzorce v češtine. Praha: Academia.
SAMARDŽIJA, M., 1986: Valentnostglagola u suvremenom hrvatskom književnom
jeziku (disertacija). Zagreb. Slovar slovenskega knjižnega jezika I-V. Ljubljana 1970-1991. VIDOVIČ MUHA, A., 1978: Pregled slovničnih kvalifikatorskih pojasnil v 3. knjigi
SSKJ (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša - interna izdaja). VIDOVIČ MUHA, A., 1986: Besedni pomen in njegova stilistika. Ljubljana: XXII.
seminar SJLK, zbornik. 79-91.
Transitivity: Verbs with the Grammar Note »in the broad sense«
The use of the grammar note »in the broad sense« (s širokim pomenskim obsegom) - although it is rather vague - is justified as far as transitivity is concerned. Different meanings of a single lexical item can show different syntactic properties, and in such cases this grammar note draws attention to meaning distinctions depending on such syntactic properties. The conclusion would be that the relationship between the transitivity features of verbs and predicators depends on syntax-related meaning distinctions. All that considered, a grammar note such as »broad semantic-syntactic use« (široka pomensko-skladenjska raba) would be more appropriate. The analysis has shown that the illustrative material used in the Dictionary of the Slovene Literary Language often fails to present the variety of syntactic and/or transitivity features.