Poštnina plačana v gotovlikl. ■ iwr. 31.___1' D UmMImiT. din 1. mnrta 1923._Lato XXXVI. Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze z mesečno prilogo „ObHa atleta?. Hočeš biti suženj. ali gospodar? S 25. julijem se je končalo poletno zasedanje Narodne skupščine. Zbornična vrata so se zaprla in poslanci so šli domov, da bodo mogli poročati volilcem o delu v skupščini. Kaj bodo poročali slovenski poslanci slovenskemu ljudstvu? Prvič bodo poročali, da srbske stranke nimajo nobenega smisla in razumevanja za potrebe, tako gospodarske, politične in kulturne, slovenskega ljudstva. Vse srbske stranke, to so radikali, demokrati in tudi zemljotadniki imajo pred očmi samo potrebe Srbije in srbskega naroda. Tem režejo belo pogačo, nam Slovencem privoščijo le drobtinice, ki padajo z njihove mize. Da bodo mogli tudi nadalje rezati pogačo, zato so tako strastni zagovorniki centralizma. Ker je centralizem zanje dober, ker jim daje vso politično moč in ves denar v roke, zato so mnenja, da. je to stanje v državi dobro in da mora večno tako ostati To stanje hočejo demokrati, katerim so se obesili tudi naši liberalci, ohraniti magari s silo in krvjo. Radikali so ravno tako vneti centralisti in zagovorniki gospodarske in politične nadmoči srbskega naroda v državi, kakor druge srbske stranke, vendar pa hočejo to nadmoč ohraniti z lokavostjo, prevaro in videzom zakonitosti. Eni kot drugi skušajo preslepiti Hrvate in Slovence in jih pritegniti v svoje vrste, da bi tem srbskim strankam pomagali nas izkoriščati. Gotovo je eno, da so te stranke brez velikega in hudega našega boja ne bodo dale svoje moči iz rok. Drugič bodo poročali, da so vladajoče srbske stranke vpeljale v državi brezmejno gospodarsko neenakost. Ti vladajoči srbski krogi so mnenja, da so davki namenjeni v prvi vrsti za to, da jih cela država plačuje za srbske kraje. Resnično je, da je Srbija po vojski silno trpela. Ravno-tako gotovo pa je tudi, da je Srbija za to dobila vojno odškodnino in jo bo še dobila. Naši davki niso za to, Naši davki niso za to, da bi z njimi predvojne zamude srbskega gospodarstva in srbske uprave popravljali in tudi ne, da bi z njimi poravnali celotno vojno škodo. Če pogledamo državni proračun, pa vidimo, da se Srbija pri davkih zelo varuje, nasprotno pa so izdatki za srbijanske kraje sorazmerno neprimerno večji, kakor za druge kraje. 0 tem smo že pisali, bomo še pisali, da sc bodo naši ljudje vendar enkrat zavedli, da o njihovih davkih ne odločajo sami, ampak Srbi. To je naravno, ker je vsa moč združena v Belgradu. Kdor je s tem zadovoljen, naj bo lepo tiho in naj mirno naprej plačuje. Kdor pa hoče s svojim sam gospodariti, tisti pa se bo tako dolgo upiral in bojeval, da se bo zrušilo to nenaravno stanje. Tretjič bodo poročali, da vladajoči srbski krogi nimajo nobenega smisla za gospodarsko šibke sloje v naši državi. Gospodarsko močne ščitijo, gospodarsko slabe izžemajo. To se najbolj jasno kaže, če pogledamo, kakšne davke imamo pri nas in kako nesmiselno se pri nas davki povišujejo. Glavna moč državnih dohodkov sloni na takozvanih posrednih davkih; n. pr. davek na sol, sladkor, dalje kolekovi' na itd. Vsak grižljaj, ki ga napravimo, je obdavčen, in krivica je v tem, da mora vsakdo enako plačati, pa če je bogat ali reven. Ko je šlo za nove davke, se ti krogi niso ozrli po tistih, ki so gospodarsko močni, ki bi lahko plačali in ki jih povišani davek ne bi preveč obtežil. Zagrabili so onega, ki ga najbolj lahko primejo in ki v naših krajin zelo težko plača, obdavčili so brez pomisleka s 500% poviškom kmetsko posest. Glede davkov smo že s številkami dokazali, da se pri nas do vinarjev natanko izterjujejo, da se vsi davčni zakoni in navodila davčnih oblasti kar najbolj kruto razlagajo in uporabljajo. V srbskih krajih pa gledajo skozi prste. Zato je tudi končni učinek teh davčnih zakonov in davčnih predpisov drugačen pri nas, drugačen v Srbiji, Pri nas izterjani davki skoro za polovico presegajo vsoto, ki je bila po državnem proračunu za naše kraje določena, da Jo državi plačajo. V srbskih krajih pa do- segajo vplačani direktni davki komaj po proračunu določeno vsoto, ker imajo tam druge davčne navade in dnige davčne uradnike. Vladajoči krogi se ne ozirajo prav nič na davčno zmožnost davkoplačevalcev, tudi ne na to, če so vsi gospodarski sloji sorazmerno pritegnjeni plačevanju davkov. Na to se ne ozirajo, ampak se kratkomalo odločijo za gotove vrste davke, ki 80 mogoče najmanj upravičeni, ker že tako naprej vedo, da bodo te davke plačali naši kraji. Za velika podjetja imajo ti krogi vedno odprto srce, ker sedijo v vladi po večini možje, ki imajo z njimi dobre zveze ali pa sede celo v upravnih svetih. O tem bodo poročali našemu ljudstvu naši poslanci, da se bo ljudstvo zavedlo, ali je v svojem boju za svoje pravice na pravem potu ali pa naj v tem boju mirno odloži bojno orožje in poklekne pred velesrbske gospodarje. četrtič bodo naši poslanci poročali, da so li srbski vladajoči krogi največji mi-litaristi, ki so z novim vojaškim zakonom naložili našemu ljudstvu največji krvni in denarni davek, in ki hočejo iz naše države ustvariti pravo vojaško državo po zgledu predvojne nemške države. Jasno je to, da v današnjih razmerah nobena država ne more biti brez vojakov. Jasno je pa tudi, da se dajo vojaška bremena olajšati in vojaško službovanje zelo omejiti. Za vse pametne predloge, ki so jih stavili naši poslanci v korist ljudstva in države, so imeli ti velesrbski krogi gluha ušesa. Kljub temu bi pripomnili to, da so bili za ta vojaška bremena slovenski in hrvatski liberalci še bolj vneti kakor velesrbi sami. Petič bodo poročali naši poslanci, da ti velesrbski krogi nimajo srca za potrebe in nesreče našega kmetskega ljudstva. Najbolj se je to pokazalo, ko se je pretekli leden obravnaval v zbornici zakon o hitri pomoči onim, ki so bili po toči in raznih ujmah oškodovani. Niso hoteli iti ti velesrbski krogi na bistvo predloga, da bi se dovolil večji kredit, iz katerega bi dobili oškodovani znatnejšo podporo, ampak so govorili semintja in potem sklenili neki zakon o zavarovanju setev proti ujmam in toči. Za po toči oškodovane kraje bo pa odpadlo le malo denarja. Kakor v tem slučaju, tako kaže tudi v vseh drugih, da ti velesrbski krogi nimajo srca za srednjega in malega kmeta. Šestič bodo poročali, da ti vladajoči srbski krogi s svojo krivično gospodarsko politiko, z izžemanjem prečanskih krajev, s svojo politično nadoblastjo nad Hrvati in Slovenci in s svojo krivično davčno politiko rušijo temelje te države. Mi, ki hočemo zadovoljno in močno državo, ki bi bila varihinja gospodarskega blagostanja in političnih pravic in politične svobode vseh državljanov, smo ob vsaki priliki tem vele-srbskim krogom dopovedovali, da so na krivem potu, ki ne vodi v srečo, ampak v nesrečo države. Mi, ki hočemo dobro urejeno državo in zadovoljne državljane, bomo tudi v naprej kazali rane, ki jih sekajo srbske stranke in vsi cen t glisti naši državi in s tem tudi ljudmi vu. Na ljudstvu samem pa je, da dobr;> pomisli in premisli svoj položaj in tudi premisli svojo politiko. Samo dve poti st v možni: ena, ki bi vzdr- ___Stev. 81 v —————————————————---—M ževala to stanje, kakor smo ga samo v ma, lih obrisih popisali, ki pa je dejansko sto-krat hujše, kakor je popisano. To pot bi nastopili, če bi »e tudi hrvatski in slovenski narod za majhne drobtinico udinjal srbskim strankam in centralistom, ki vle. čejo profit iz tega stanja. So med Hrvati m Slovenci nekateri, ki to priporočajo, ker so sužnji in suženjskega duha in ker jim drobtinice z vladne mize zastirajo pogled na belo pogačo, ki bi si jo lahko sami pekli in rezali. Druga pot vodi do politične in gospodarske svobode. Vodi do lastnega go-podarstva in lastne uprave. Ta pot je pa pot boja in žrtev. To pot hodijo samo oni, ki znajo ceniti svobodo in gospodarsko ne-zavisnost. Naši in hrvatsko ljudstvo je nastopilo to pot. Boj hud in bo mogoče še hujši. Ljudstvo naj se pa zaveda, da brez tega boja ni zanj prave narodne in gospodarske neodvisnosti. Naše ljudstvo se je v svoji politiki odločilo edino pravo pot. Prepričani smo, da so ga dogodki v zadnjem zasedanju narodne skupščine o tem samo potrdili, da si je izbralo edino pravo pot. Poslanci našega ljudstva s-o bili v Narodni skupščini tudi v celem zasedanju iskreni tolmači tega naziranja in politike našega ljudstva. Prepričani smo, da bo naše ljudstvo pot boja, ki jo je nastopilo, tudi hodilo do zmagovitega konca. Ali si se ie priglasil za katoliškishod ! Občinam, ki imajo gerentstvo. Doznali smo, da je pokrajinska uprava dala vsem okrajnim glavarstvom nalog, ila izvrše občinske volitve v vseh občinah, ki nimajo redno izvoljenega in popolnega občinskega zastopa. Vršile se bodo torej v najkrajšem času občinske volitve v vseh občinah, ki imajo gerenta in dopolnilne občinske volitve v tistih občinah, kjer so bili komunistični mandati razveljavljeni. V nekaterih občinah so volitve že razglašene in upeljano je reklamacijsko postopanje. Zalo predvsem naprošamo zastopnike v vsefc onih občinah v katerih se bodo volitve vršile, da nam to takoj sporoče. Da pa ne bo prepozno, objavljamo že danes prva navodila zlasti za občine, ki imajo volitve že razpisane: 1. Sestavite takoj volilni odbor, ki bo vodil vse tehnične in agitacijske priprave za volitve. 2. Imenujte za vsako vas zaupnika, ki bo izvrševal volilne priprave v svoji vasi. 3. Dogovorite se, kdaj naj bi bil pri vas volilni shod in to nemudoma sporočite podpisanemu tajništvu. 4. Prepišite volilni imenik za občinske volitve. To vam mora dovoliti gerent, ker je volilni imenik stalno razgrnjen tudi še štirinajst dni po razglasu volitev. Prepišite ga takoj. Nato točno preglejte, če so vsi somišljeniki vpisani v volilni imenik in če niso vpisani nasprotniki, ki nimajo te pravice. V volilni imenik mora biti vpisan vsakdo, ki je do razpisa obč. volitev izpolnil 21 leto, je naš državljan in ima že eoo leto v občini svojo redno bivališče. Le uradnikom in duhovnikom ni treba Izpolniti tega zadnjega pogoja. Če zasledite v volilnem imeniku pomanjkljivosti, zahtevajte 8ri gerentu popravek in ga utemeljite z ve-avnimi potrdili. Če želite natančnejših navodil glede reklamacijskega postopanja, obrnite se takoj na podpisano tajništvo in preglejte zakon o vol. imenikih St. 67, 24. junija 1922. Kdor no bo vpisan v volilni imenik, ne ho smol voliti! Glejte, da ne bodete nikogar prezrli. 5. Sestavite kandidatno listo naše stranke. Za kandidata lahko postavite vsakega moškega, ki ima že vsaj ave leti rodno bivališče v občini in je star vsaj 24 let. Izključeni so občinski uradniki, oni, ki občini niso poravnali svojih računov ali ki so neopravičeno v zadnjih treh letih odložili mandat v občinskem odboru, nadalje tisti, ki imajo nad seboj nekatere hude prestopke in so bili kaznovani. Koliko kandidatov morate postaviti? V občinah z manj kakor 500 prebivalci sestoji občinski odbor iz 7 odbornikov ln 8 namestnikov, z manj kakor 1000 prebival-valci 3 odbornikov in 4 namestnikov, z manj kakor 2000 prebivalcev 17 odbornikov ln 17 namestnikov, z manj kakor 5000 prebivalci 25 odbornikov, 25 namestnikov, % manj kakor 10.0000 prebivalci 33 odbornikov, 83 namestnikov, z manj kakor 40 tisoč prebivalci 41 odbornikov in 41 namestnikov, s 40.000 prebivalci ali več 49 odbornikov in 49 namestnikov. Kandidatne liste je treba sestavili na uradnih obrazcih, kandidatnih listali, ki jih prejmete v občinskem uradu. Kandidatne liste morajo biti najkasneje v 10 dneh po razpoložitvl pravnomočnih volilnih imenikov Županstvo moro razglasiti, do kdaj se morajo liste vlagati. To bi bila glavna in najnujnejša določila, ki naj jih izpolnjujejo naši somišljeniki pri pripravah za bodoče volitve". V prihodnjem Domoljubu bodemo razložili, kako se sestavljajo kandidatne liste in način glasovanja. Vsa la določila vsebuje zakon o volitvi v občinska zastopstva v Sloveniji z dne 1. aprila 1922. Oglejte si ta zakon, v vsakem dvomljivem slučaju pa pišite po nasvete na podpisano tajništvo. še tole je silno važno. Nasprotniki bodo po občinah, kjer se bodo vršile volitve širili o naši stranki najgrše laži, da bi nase pristaše odvrnili od volitev. Vse to nam sporočite, da bodemo lahko pojasnili s pismom in v časopisju. Nasprotniki bodo skušali zlasti v onih občinah, kjer ima naša stranka večino, sklepati razne kompromise za skupen nastop pri volitvah. Pri takih dogovarjanjih bodite skrajno oprezni in nezaupljivi, da ne nasedeto kaki prevari. Zato je izvršilni odbor SLS za zadnje občinske volitve 1921 sklenil, da ne smejo krajevni odbori SLS ali njenih stanovsko političnih organizacij (kmetska, delavska in obrtna) sklepati nobenih kompromisov brez predhodne odobritve. Tega sklepa naj se naši zaupniki drže tudi sedaj in naj v vsakem slučaju, kjer se bo šlo za dogovor aH skupen nastop s kako drugo stranko, vprašajo za nasvet podpisano tajništvo. Tajništvo SLS DOMA. V narodni skupščini se je v preteklem tednu sprejel uradniški zakon, ki vsebuje tako nazadnjaške določbe, kot jih menda nikjer na svetu nimajo. Poslanec Jugoslovanskega kluba dr. Hohnjec je zato izjavil, da Jugoslovanski klub ne more glasovati za zakon in sicer zato ne, ker določa, da jo 1. uradnik docela odvisen samo od vlade, prav nič pa od ljudstva, kateremu tudi S rov nič nI odgovoren. Če uradnik med .udstvom dela in ga ljudstvo plačuje, mora imeti tudi nekaj besede zraven; 2. ker novi zakon določa, da je mogoče uradnika, ki je drugačnega političnega mišljenja kot vlada, pognati iz službe, kar znači najhujše nasilje nad ve9tjo; 3. ker s tem zakonom vsi uradniki za dobo treh let po objavi tega zakona postanejo nestalni in bo torej mogoče stare uradnike, ki so skozi mnogo let zvesto delali, vreči na cesto: 4. ker so uradniki mnogo slabše plačani kot oficirji. Minister Marko Trifkovlč se je nato izgovarjal, da je zakon delala še prejšnja vlada, radikali v družbi z demokrati m samostojneži. Radikali so se že na migljaj angleškega poslanika enkrat premislili izročiti Radiča in poslance Jugoslovanskega kluba sodišču, toda demokrati (liberalci) so na dvoru izintrigirali, da naj se izroče. Zato je narodna skupščina sprejela poročilo Imunitetnega odbora ter izročila sodišču Radiča in še šest Radičevih poslancev, poslance Sušnika, Pušenjaka, Žebota, Puclja In nekatere srbske poslance, skoro vse radi političnih pregreškov. Dejstvo pa je, da je predsednik narodno skupščine Ljuba Jo-vanovič proti Izročitvi in še sedaj nI odposlal tozadevnih spisov sodiščem. Štirje ministri so odstopili: minister za agrarno reformo Mlletlfc, pravosodni minister dr. Markovič, ker so mu lastni pristaši očitali korupcijo, notranji minister Vujičlč, prosvetni minister Trifunovič, ker j se nI rešilo profesorsko vprašanje in ker j se vlada veže y Nemci proti Slovencem in ! Hrvatom. Trije ministrski stolcl pa so Itak prazni. Vlada bo v kratkem izpopolnjena. ! DRUGOD. Nemčijo Je Francija docola pognal« navzdol. In zdaj drči v propad s hitrostjo, ki vzbuja grozo. Valuta tako strahovito pa* da, da bo kmalu dosegla rusko, prebival« stvo je radi vedno večje draginje silno vznemirjeno, monarhisti poskušajo izrabi« ti položaj ln izzvati revolucijo, ki naj bi Nemčijo zopet izpremenila v cesarstvo, hud odpor proti tem nameram pripravljajo komunisti in tako se je vsak hip bati, da se začne splošna zmeda. Vlada pa gleda, daje odredbe, pa se sama zaveda, da nI« ma več krmila v oblasti. Glede plačevanja nemške vojne odškodnine se sedaj pogajata Francija in Anglija. Ko se sporazumeta, pridejo na vrsto pogajanja z Nemčijo, če bo le-ta še obstala, Lozauski mir med Turčijo in Grčijo se je podpisal. Jugoslovanski delegat nI podpisal, ker se ne strinja z določbo glede razdelitve starega turškega dolga na na« sledstvene države, Bolgari tudi to pot niso: dosegli izhoda na morje. Glede morskih ožin (Dardanele ln Bospor) je določeno, da imajo pravico prehoda vse trgovske ia vojne ladje vseh držav in da se ožine n« smejo utrditi. Zmagalo je torej angleško stališče, Rusija je podlegla. Konferenca male antante na Sinaji so še ni začela. Obravnavati bo morala v prvi vrsti razmerje do Mažarske, kateri bi zlasti Angleži radi pomagali na konja. Poljska se konference ne bo udeležila, ker nt včlanjena v mali antanti. Državljanska vojska na Irskem jo končno popolnoma prenehala. Voditelj vstašev de Valera je izjavil, da odlaga oro£ je in da se bo a svojo stranko sinfajnovcov; h. vetil socialnemu delu s sodelovanjem v narodni skupščini. V Bolgariji ne gre, kakor bi vlada rada. Najboljši prijatelj pokojnega Stam-bolijskega Daskalov, ki je bil poslanik v; Pragi in biva sedaj v inozemstvu, organi« žira zemljoradnike na odpor. Če pritegnejo še komunisti bo vladi slabo predla. Grčija menda zopet stoji pred revolucijo. Slarl Venizelos organizira republikance, ki so zelo močni in ki hočejo odstaviti kralja. Na strani revolucionarjev je tudi mnogo visokih iu vplivnih vojaških dostojanstvenikov. Jurij II., ki je poročen s sestro naše kraljice, ne stoji trdno. OCqgggjjOOOOOOOOOPOOOOOOOOWOqOOOCOOOOOOOOOOOCWXWl Gospodarski ©fejasormiSc. SJ cxxx»c**>oc^*mcooq:>coooccizvretnega< državnega gospodarstva. "g Pouarcjeni italijanski bankovci. Zaradi velikega števila v prometu se nahajajučiii ponarejenih 1000 lirskih bankovcev je italijanska vlada sklenila vzeti vse te bankovce iz prometa. g Nemška marka, dinar in avstrijska krona. Da razumemo, kako strašno jo padla nemška marka, poglejmo samo primerjavo z dinarjem in avstrijsko krono: za eno avstrijsko krono se dobi blizu 16 mark, za en dinar pa 11.700 mark. g Koliko poseduje Amerika zlata. Iv. Londona poročajo: Na neko vprašanje v spodnji zbornici je izjavil zastopnik zakladnega urada: Po predležečih Statistikah se nahaja v Zedinjenih državah 45 odstotkov vseh svetovnih zalog zlata. CENE. . g Žitni trg. Že v zadnjem »Domoljubu< smo poročali, kako stoji z našo žitno letino. Po najnovejših poročilih pa je žetev v večini pokrajin za 30 odstotkov večja kot lani, v nekaterih pa še več. Cene žitu ua svetovnem trgu pa so znatno padle, nekoliko tudi pri nas. Večje padanje cen ovira pri nas padanje dinara. Na zagrebškem trgu je bil pretekli teden sledeči položaj: Pšenico so ponujali po 860 do 370 Din po oddaljenosti vto-vorne postaje s takojšnjo dobavo. Pri baški pšenici je garantirana kakovost 79 do 80 kg, pri srbi-janski pa 77 do 78 kg. Večjili nakupov ni bilo. Rž, baška, 72 do 78 kg, je stala 320 Din brez prometa. Ječmen za krmo, srbijanski, je stal 260 do 270 Din, a boljši vojvodinski (za pivovarne) okoli 280 Din. Povpraševanje zelo majhno. Oves, novi, se je tržil po 300 Diu, slari po 312.5 Din postuvno vtovorna postaja. Promet zelo omejen. TuršČica je popustila v cenah. Tržili so jo po 280 do 290 Din. Noko stare n.eljave so prodajali št. »0< po 625 do 650 Din. Promet je bil v splošnem prav majhen. — iz Ameriko poročajo, - g Oaspodarb&a «ve*a: potir* sledeče c«n«S: S C -»ena-. Domača detelja, ipia, plombirana, garantirano čista bres predeuice po Din .45. Rdeča detelja, inkarnatk«, po Dip 22.60. Lucerna ali nemška detelja po Din 40. Semenska pesa >Eckendorfer< in »Mamuth< po Din i8. — G nojila : Kalijeva sol 42.% po Din loO.za 100 kg.'Kastni superfoslat z'18% v vodi raslopue iorforove kisline.po Din 260 za 10O kg, z vrečami. Rudninski supeffosljl «a 16% v vodi raztopue fosforove kisline po Din Ivo za 100 kg, vreče po 100 kg. llela razfilejena kostna Uioka 32—34% po Din 250 za 100 kg. Tomaževa-žlindra 20% po Din za 100 kg. Cen«) veljajo pri odjemu originalnih vreč, pri vagonskih pošiljatvah se isto znižajo. — Krmila. Laiiene tropine po Din 5 za kg, vreče po 50 kg. Orehove tropine, vsebujoče 42% beljkovine in maščobe po Din 3.50 za kg z vrečami vred. Vreče po 75 kg. Klajno apno po Din 4. — Vinogradniške in kmetijsko potrebščine. Drevesne škropilnico bakreno po Diu 600. Modra galica po Din 10 za kg. Žveplo, dvojno rafinirano po Din 4.20 za , kilogram..Trijerji.(žitpi čistilniki) tvidUe Heid po i Din 8500 znamke I A; isti znamke I ti Din 8000. 1 Mlatilniee na ročni. irr gepelni pogon po Din 4000. Mlatilniijo ua gepelni pogou s siti in tresali po Din 6.50" Uepoijui na '36 obiatoV po Din 4.500;, ge-peljni na 24 obratov p oDin 4.0C0. Poleg tega so »a ■ razpolago vsakovrstni poljedelski stroji, kakor čistilniki) pajteljni), plugi, brane poljedelske, brane travniške, brzopariluiki, gnojnične sesalke, vodne sesalke, lesene grablje, brusi za koso, koto itd. DAVKI. g Opoioritvene polomite za izterjanje davkov. Odkar je odpravila finančna uprava davčno plačilne naloge, se vedno ponavljajo pritožbe, da davkoplačevalci nimajo zadostnega vpogleda v predpise direktnih davkov. Vse pritožbo in zahteve za zopetuo uvedbo plačilnih nalogov so ostalo brezuspešne. Za nadomestilo plačilnih nalogov je finančna delegacija odredila, da morajo davčni uradi razposlati vsako četrtletje zamudnim plačnikom opozoritvone položnice iu na hrbtu teh položnic napraviti obrafcuu o predpisu in plačilu davkov. Predpis mora biti izkazan po posameznih davčnih vrstah.' Enak obračun naj dajejo davčni uradi tudi na hrbtu položnic, ki naj iiadomostujcjo davčne opomine. g Dohodki od pristojbin, beta 1919 je imela država od pristojbin 18 milijonov Din dohodkov, 1. 1920 82 milj., 1. 1021 218 milj., 1. 1922 125 milj. Na podlagi novega predloga bi znašali dohodki iz pristojbin za tekoče leto 100 milijonov Din več, kar bi znašalo skupno 000 milijonov dinarjev. Vendar sc smatra, da bodo ti dohodki mnogo večji. živina. g Prošičji sejmi v Olju so zopet dovoljeni. g Živinski trg. Maribor. Prignali so 145 glav in sicer: 9 bikov, 146 volov, 279 krav in 11 telet. , Sejem je bil živahen. Hupci so prišli tudi iz Avstrije. Cone za kg Žive teže v Din (v oklepajih cene 10. julija); debeli voli 12.5 do 14.5 (12.20 do 13.0), poldebeli voli 11.5 do 12.20 (12 do 12.5), plemenski voli 10 do 12.25 (11.25 do 12), biki za klanje 9.20 do 11.0 (8.75 do 10.5), klavne krave debelo 12.75 do 14.5 (12 do 13.75), plemenske krave 10.5 do 125 t9.75 do 11.70), krave za klobase 8 do 10.20 (7.70 do 9.5), molzne in breje krave 10.5 do 14.5 (9.0 do 12.0), mlada živina 11.70 do 18 (11.75 do 13.75). RAZNO. g Na državni kmetijski šoli ua Grmu (Novo- f mesto) se prične novo šolsko leto v pričetko no- | vembra t. I. šola ima dva oddelka. Celoletna , šola je namenjena zlasti za učence iz vinorodnih | krajev, zimska šola pa za učence iz nevinorod- | nili krajev. Letna šola traja od novembra t. 1. do 81. oktobra prihod, leta z enomesečnimi počitnicami v avgustu. Zimska šola traja dve zimi po pet mesecev. Učenci imajo na zavodu vso potrebno preskrbo, lo je stanovanje, brano in snaženje perila. PreBkrbovalnina, ki se plačuje polletno vnaprej, znaša 240 Din mesečno. V slučaju rastoče draginje se pa lahko zvfša. V plačilo se sprejemajo tudi živila po dnevnih cenah. Šolnino 50 Din za en semester plačujejo samo učenci, ki niso iz Slovenije Oddali je tudi nekaj mest proti plačilu polovične preskrbniae in nekaj prostih (brezplufc , tTW letalom, «8fr/z izkatfiin preiAofehia inkirtza« vežejo, da: ostanejo po» koMpnein šolanju na dof. jmtčem. posestvu, ■šola -tii«4 «p)oh v. prvi. vrsti, na-men, da vzgpia dobre kmetske gospodarje iu zato I mojo kmetski sinovi, bodoči gospodarji, pred vsemi drugimi prosilci prednost. Pogoj za sproje-. stanje je starost najmanj 16-let in največ 25 let, iieoporekljivosl, telesno .in duševno zdravje in dobrim uspehom dovršena ljudska Sola. Prošnje. aa sprejem je pisati lastnoročno, Jia celo |kilo, ko-lekovati s kolekou 8 Din in priložiti en kolek,, 1Q Din za režitev. ~ Prošnja je vložiti najpozneje do. 16; šeptembra 1. 1. pri ravnateljstvu držayno. kmetijsko šole na Grmu, pošta Novomesto. Prošnji je priložiti: 1. krstni list, 2. domovujco, 3. 0d-pustnico, odnosno zadnje šolsko izpričevalo, 4. zdravniško spričevalo, 6. spričevalo o nravnosti, 6. izjavo starišev ozir. varuha, s katero .se ti zavežejo plačevali stroške šolanja, 7. obvezna izjava starišev ali varuha, ki prosijo za prosto ali pol-prosto mesto, da bo njih sin ali varovanec ostal na domačem posestvu, v nasprotnem slučaju pa, da povrnejo zavodu prejete zneske podpor iz javnih sredstev .Absolventi kmetijskih šol uživajo ugodnost po,čl. 6, ssake.ua o ustrpjs.ttu vojske, t. j. skrajšano vojaško službovanje (dijaški tok) pod pogojem, da ostanejo pozneje .na lastnem domu. Bližfa pojasnila v vseh zadevali daje ravnateljstvo. g Industrij,ko-obrtna vzorčna izložba v Mariboru, združena z vrtnarsko, vinsko, umetniško in 'maš li folnine pego, zajedavce, nHbore, ogerce ? Srtjčj M rtmH mM Ali želiš imeti lep vrat, obraz in roke? raliiai l\n ibruu mučil Ali so ti roke iu obraz c čitljivi v zimi in vetru? Ali želiš imeti kožo belo. niehuo, čista in zdravo? Ali tož;š ua oaivclosti? Hi,- izpadanju las, prliuti in SfsrtDljsi M uobi&iIj n rut ias! Alt žoliš bujno melike in lej>e lase? Upirali l\n pomado u rast lis! Ali hočeš listi in ostati lep? Ali hočeš biti povsod rad viden? Ali hočeš da to veseli tvoja slika v zrcalu? Poskusi prave ICelleneve lilza lirepnrate in kmalu kmalu boš rekel tudi ti kukor vsi: To je ono pravo I | Išči v vseli poslovnicuh samo prave Elza preparate od lekarnarja Feller. Naročiš naravnost, tako stane s pakovanjem in poštnino če denur naprej ali po povzetju. 2 veliki fircelanuti lutka llra-ceraine iiomade 25 Dl< 2 .. ,, ., Elza-pamade za rast lat 2S Din 4 velika keie tht lllljnega mlečnega mila 35 Cia BAKUONOt Lllijiio mloko o »in; brkoma/. 3 Din najlinejii Hega puder Dr Kltinorja v vulikib originalnih ikatljah it Din; najfinejši robni prašok Heg:» v patent.dozab 10 Din; pu.ior za v Vsakem oziru odgovarjala svojemu namenu in pomenu. "' g Kmetijski pouk po deteli: Oddelek za kmetijstvo priredi v jn-vi-polovici ltese-a «>fc sta sledeča predavanja:. V nedeljo, dne 6. avgusta: V Ajdovcu, po maši v Soli, o krmi in sadjarstvu, Kafol. — V N o v i v a s i pri Lercah, o kmetijstvu, Suštič. — V L i b e 1 i č a h, o poljedelstvu, Wernig. — V sredo, dne 15. avgusta:-V S t r e k 1 j e v c u v šoli. o odbiri semopa. Kondp; i -g.Izredno dobra ietev v Vojvodini,- lz Novega .Sada poročaj«. Po dosedirnjih pOdu'.:.:hbo v Vojvodini pšenic©' 30-tisoč v.č-onov, to je- d . rat več nego lani. »Sladkorne1 pese bo i>o cenitvah okrog M tisoč vagonov. Velik dfel pese nameravajo izvoliti v češkoslovaško. g Za rešite? naše vinske krize. Ministrstvo za poljedelstvo bo sklicalo to dni konfereneo strokovnjakov gospodarskih organizacij, na kateri se bo razpravljalo o sredstvih, kako bi se rešila vinska tiriza. g Vinska drašba v Novem 8aPovsod Boga«),, ki naj jo tudi vsi poje in sicer 1. in 7. kitico! . 5. Poleg papeške himne bomo peli enoglasno tudi kraljevsko: jPravde Bog« v G-duru po >Pevcu«. Kdor želi note, naj jih naroči pri P. Z. v Ljubljani, stane cela številka »Pevca« 1 Din. 6. Denar za note pošiljajte samo po priloženih položnicahl d Kmetska zveza za okraj Črnomelj, vabi na shod, ki se vrši v nedeljo 5. avgusta ob pol 9. v Črnomlju v gostilni Sku-bic. Poročata poslanec Nemanič in župnik Bajec. - . , ; d Kmetska zveza za sodni okraj Kranj priredi v nedeljo dne 5. avgusta javen shod v Crkljah po lilanijah v dvorani Ljudskega doma. Poroča o dnevnih političnih vprašanjih poslanec Brodar. K mnogoštevilni udeležbi vabi načelništvo. Pozor, cenj. naročniki! S prihodnjo številko »Domoljuba« ustavimo nadaljnje pošiljanje lista tudi onim p. n. naročnikom, ki so prejeli položnice teden pozneje. Kdor hoče torej nemoteno do konca leta prejemati svoj list, naj nemudoma dopošlje naročnino za drugo polovico leta 1923 v znesku 12 Din. d Jugoslovanski Orli v Parizu. V Parizu so sc vršile V soboto 21..'julija mednarodne tekme katoliških telovadcev iz Francije, Belgije, Italije, Švice, Luksem-burga, Čehoslovažke in Jugoslavije, v nedeljo pa velikanska telovadna prireditev, pri kateri je nastopilo 30.000 katoliških telovadcev. Pri tekmah za prvenstvo, kjer je tekmovalo 200 telovadcev vsak posamezno, je dosegel prvo mesto neki Francoz, drugo mesto slovenski Orel Jožef Hvale, 7. mesto Orel Ivo Kermavner. Telovadnih vrst je tekmovalo okrog 300. Jugoslovanska orlovska vrsta jc dosegla tretje mesto. Francoski listi so z ozTroni na te velike uspehe naših Orlov obširno in navdušeno pisali o orlovski organizaciji. Orlom tudi mi na priborjenem uspehu naj-iskrencjc čstitamo. d »Velcizdajalci Orli«. To so kričali pretekli teden od Soče Sloveiv»ki Na- rod-r je *edaj,titKv ker ee bo&.da ne bi bif r— razpuščen. . , ;; . d Kako se zapravlja mš.denar?/2e-/ na nekega visokega uradnika v belgrii-,stolni ministrstvu ..je kar na lepem dobil« dva milijona, kron podpore iz nekega lonci«. Denar je dobila s tem, da je njen mož predložil ministru celo kopo aktov, JtfjjHS j«j podpisal, ne da bi vedel, kaj. — Francoskem smo dobili 300 milijonov Iran. kov posojila. Francija pa ni dala denaria, ■ temveč vojno blago, med tem tudi konjsko1' uprego za artilerijo. Tudi ljubljanski d&i-zijska komanda je dobila štiri vagone. Ko. so odprli, so videli, da je sama doprsna uprega, kakršna je v naši državi, ki je hri-1 bovita, nerabna. Francozi so jo odrinili, ker so jo imeli preveč, k nam, d Služba božja na Gorjancih bo v nedeljo 12. avgusta ob desetih dopoldne. Pridela tudi Hrvatje s svojim- duhovnikom če^ ne bq dežja. Vabimo vse vernjke,; da se pobožriosti v čim večjem številu udeleže, d, V Črnomlja bp v nedeljo 5. avgusta 1923 ob 2. popoldne blagoslov novo orlov-sek zastave tukajšnjega telovadnega odse« ka Orel. Ob 3. javna okrožna telovadba. Za okrepčila bo preskrbljeno na telovadišču. Vožnja po železnici je polovična in se dobe izkaznice pri telovadnem odseku Orel v Črnomlju. Bog živil d St. Vidčani! Kam pa v nedeljo 12. avgusta/ Sokol vas bo počastil s svojo prireditvijo la dan. Zavedni St. Vidčani pa so siilenili, da niti z radovednostjo ue bodo dali Sokolom povoda prištevati k svoji udeležbi naše ljudi, pač pa bodo trumoma pohiteli v ljubko Presko,, kjer jiui orlov,.ki naraščaj in domači , odsek ne bosta nudila samo boljšega nadomestila, marveč tudi prijetnejšo «ibavo. Torej vsi v nedeljo 12. avgusta ob štirih popoldne na svidenje v Preski! Vstop za vse podpornike in dobrotnike prosti d Blejska podružnica Slovenske dijaške zveze ima 8. avgusta 1023 ob II. dopoldne v Begunjah prt Lescah svoj redni letni občni zbor. Tovariši pridite • polnoštevilno in sicer že z jutranjim vlakom. Pred občnim zborom se udeležimo skupno tudi s lav nos ti 50 letno«« mašništva našega vladike dr. A. B. Jegliča. zato tovariši pokažite, da je naših dijakov lepo število. Hrano naj si po možnosti vsak sartt vzame seboj. — Predsednik. <1 Zveza bivših salezijanbkih gojencev organizira v prid Mladinskemu domu veliko tombolo. števili' žrebajo septembra v Mladinskem domu in objavijo v časopisju. — Kržičeva slavnost v Rakitni. Odbor, -j za prireditev slavnosti povodom odkritja spominske plošče pisatelju in vzgojitelju Antonu Kržiču vabi vse Slovence, ki hočejo počastiti spomin moža, ki je vse svoje življenje posvetil kulturnemu delu v po~ vzdigo našega naroda, v nedeljo, dne 5. avgusta v R a k i t no. Odhod z južnega kolodvora v Ljubljani bo ob 5.50 zjutraj. Pelje-! mo se do Preseria, odkoder je prijetna peš-' not v Rakitno. RakitiiČani bodo ta dan imeli tudi ob 10. uri cerkveno slavnost — po-svečenje novih zvonov. Za udeležence Kržičeve slavnosti bo ob pol 11. cerkveni govor in sv. maša. Ob pol 12. bo odkritje spominske plošče z govori in petjem. Slavnostni govor bo imel predsednik Slomškove zveze g. šolski vodja Ivan Štrukelj, pet? je bo oskrbel pevski zbor učiteljev. 1'ohiti-nio od blizu in 'aleč v nedeljo 5. avgusta yi prijazno Rakitno, v rojstni kraj toliko za*j služnega kulturnega delavca Antona Krr V. V t •» žica! n, d Žrtev lahkovernosti. Dne 14. t. m* pride k J, Vukšinifiu na Želebe tujec. Nai prej je kupoval od Vukšiniča vino. S tem je dobil pri Vukšniniču zaupanje. »Ali hočete, da Vam kaj denarja naredim?« pravi tujec. »Poglejte to mašino!« — »To pa, tol« reče Vukšinič skrivnostno. Tujec dene v stroj nekaj denarja in čistega papirja. Zavrti in denar (seve oni pravi) prihaja na dan. »Koliko imate denarja, ker jaz ga Vam »dopelt« toliko naredim,« pravi tujec. _ »24 tisoč imam, t reče veselo Vukšinič. — »Dobro, še danes jih bo6te imeli 48 tisoč kron,« reče veselo tujec. »Toda iti morava v tak kraj, da naju nihče ne vidi.« — »Tudi lahko,« reči Vukšinič. In odideta v bližnji gozd. Tam v gozdu delavec bel papir in pravi denar devlje v stroj In bankovci gredo na svitlo. Toda vsled hude vročine in napornega dela je tujca zaže-jalo. Poželel je sveže studenčnice. Vukšinič ves postrežljiv pravi, da je v bližini studenec in steče po vodo. Med tem je bil tud' tujec gotov s svojim delom--— Bankovce (24.000 K), ki mu jih je za »mu-šter« dal Vukšinič, zbaše v svojo malho. Medtem se vrne s svežo vodo Vukšinič. Hvaležno pije tujec. Ko se okrepča, poda tujec Vukšiniču zavojček, rekoč: »Tu imate 48.000 K. Toda tega paketa ne smete razviti, dokler ne preteče osem ur, ker bi bankovci obledeli. Ako me bodete še potrebovali, pa mi pišite!« Tujec se lepo poslovi. Vukšinič zbaše pod pazduho zavojček in domov prišedši komaj čaka, da poteče onih osem ur, da vidi svoje »denarce«. Osem ur preteče, Vukšinič razvije zavoj in glej ga spaka, bankovci so se spremenili v »jurčke« (gobe), katere ie bil zavil tujec med tem časom, ko je šel Vukšinič po vodo. In tako je Vukšinič ob 24.000 kron. Ljudje božji! Vsakemu tujcu in barabi več verujete, kakor znancu ali domačemu človeku, ki vam kaj svetuje! d Radi bede si je pognal kroglo v glavo višji policijski stražnik Aleksander Fi-lipič v Mariboru. d Razpisuje se služba organista-cerkve-nika pri župnem uradu na Koroški Beli, p. Javornik. Gor. Prednost ima kak rokodelec. d Rova; Nismo prejeli. Gospodinje! Najcenejša in najzdravejša j kava je >Družinska kavac tovarne hranil »Trigiavc v Šmarci pri Kamniku, napravljena iz prave kave, cikorije in sladne kave. Prihranite si čas in denar, ker je gotova za vkuhanje in ni treba nobenih pridatkov. Zahtevajte jo po vseh trgovinah! Prava narodna jed so bile že pred vojno testenine »Pekatete« in kakor vse kaže, je kmalu ne bo hiše med našim ljudstvom, kjer bi jih ne uživali. d Čevlje kupujte samo z znamko »Peko ker so ti priznano najboljši in najcenejši. Glavn,. zaloga LjublVnn, Ereg 20 na drobno tudi Aleksandrova cesta 1. Za katoliSM shod sfe priglasi pri iupnem uradu! Sirom domovine« Kdor uporablja GAZELA-milo, štedi perilo in novec! IZ NOVEGA MKSTA sa natu porota; Tudi na« Novomesčaao je MdeU sreča, da imam® krajem« organizacijo srbsko radikalne stranke, kateri stoji na želu ko« predsednik za Noro mesto, zdravnik dr. Viktor Gregor«. To sporočamo vsem onim, ki bolehajo na pranih, od beigrajsk« radikalije oropaaik »epih — v prvi vrsti naše davkoplačevalce - da se oglasijo pri omenjenem gospodu, ki jim bo napisal recept: stopito k radikalom, posrbite se. pljunite na slovenstvom raK žepi bodo ozdravljeni! (Op. ur.: Dvomimo. Zakaj belgrajska gospoda rabi denar ia tega jim bo dajala Slovenija, pa če je »tokrat srbska.) B0K0VNICA. V zadnji številki «0«moljuba< »mo naznanili dan proslave 15 letnice našega Orla (dne 6. avgusta). Sedaj nam preostaja še, da objavimo spored, ki je sledeči: Ob tričetrt na dve popoldne »prejem gostov pri gostilni gospe Mavec na Lazah, nato blagoslov v župni cerkvi in slavnosten obhod p« Borovnici. Ob pol štirih javna telovadba, kjer bodo nastopili izvrstni telovadci. Po telovadbi bo govoril zastopnik Orlovske podzveze br. Campa. Nato bo prosta labava in srečolov. Še enkrat vabimo vse borovniške župljane, da se te orlovske manifestacijo res polnoštevilno udeleže. 5. avgusta popoldne naj ne ostane nihče doma! Na našo prireditev vabimo vse bližnje iu daljne odseke in krožke in vse prijatelje oriovstva. Pridite vsi na dan 5. a>ga.-ta t Borovnico, da bo naša proslavitev čim veličast-nejša! — Bog živil IZ NO VOMKsKE OK.Oi.K K. Dolgo iusa smo ntolče opazovali delovanje našega okrajnega šolskega sveta, zdaj smo pa prisiljeni, da posvetimo malo za kulise in si ogledamo zaenkrat člana okrajnega šolskega sveta nadučitelja jlatkota. Da je ta inoz strupen liberalec in vnet zagovornik centralističnega režima, je znano. Pri okr. šolskem svetu ima kot tak skoraj t so moč v rokah in vsi ostali se vrtijo po njegovem ta';tu. Nihče se mu ne upa zameriti, kaj šole odkrito proti njemu nustopiti. Kdor izmed učit v v okolišu okrajnega šolskega sveta ni niegovtga mišljenja, ta naj se pripravi na udarec z loparjem od straiii v ijega šolskega sveta, ki Matkota verno uboga. Kaj boste vi Slomškarji — ^klerikalci« —, vi pojdite službovat r zakotja in hribe, moji zvesti naj pa zasedejo udobnejša mesia. Hribe je ustvaril Bog vendar za .-klerikalce«. In vi krajui šolski sveti si hočete prisvajati staro pravico soodločevanja glede nastavitve učiteljstva? O, to pa ze ne! Krajni šolski sveti naj skrbijo samo, da bo šolsko poslopje in inventar v redu, potem pa jezik za zobmi. Končno pa vi sta-riši, ki pošiljate svoje otroke t šolo in plačujete pri davkih velike vsote za šole, ri pa imate najmanj pravice svetovati, kaj šele zahtevati, kdo bo učil v šoli. Plačujte in pošiljajte šoloobvezne otroke redno k pouku, pa jezik za zobmi! Kdo bo učil, to bom že jaz, nailučitelj Matko, odločil r sporazumu s predsednikom okrajuega šolskega sveta, ki mi gre tako lepo na roke, višji šolski svet bo še pristavil mojemu predlogu svoj »bene< in stvar bo rešena. (e ljudstvo z učiteljem ali učiteljico ni zadovoljno, kaj me to briga, glavno je, da spravim svoje protežirance, pa najsibodo liberalci ali radikalci, tja, kjer uvidim potrebo pobijati »klerikalnega zmaja«. — Tako si predstavlja in tako poskuša delati Matko s pomočjo svojih zvestih, njemu enakovrednih, med našim dobrim ljudstvom »štimungo« za svojo do dna korumpirano in propalo stranko. Toda tako početje zna imeli za njega enkrat usodne posledice. Mož se čuti močnega, ker ga zaenkrat ščiti režim. Mi pa vprašamo: G. Matko! Kdo vzdržuje naše šole in šolsko osobje z rami vred seveda, ali ini, ali vi? In če priznate, da mi, kako si drznete jemati nam iz rok pravo, prvega odločevali ja V! Ljudstvo Vas pozna in ve, kako se hodite priklanjat na višji šolski svet, da so potem predlogi okrajnega šolskega sveta, ki so pravzaprav Vaši predlogi, tem sigurneje sprejeti. Vi delate s tein proti ljudstvu, ki Vas živi in odklanja vse tisto uči-teljstro, ki nam ga Vi vsiljujete. Protežirajte jih na svoj, ne pa na naš račun. Mi pa hočemo učiteljstvo, ki bo naše otroke učil« tako, kakor bo r skladu i naMm katoliškim mišljenjem. O stvari bomo spregovorili, gradiva j« še dovolj. — Več starine* šoloobveznih otrok. TOMA.OKVO PSI LJUBLJANI. Na) tudi o aas, ki »e malokdaj oglasimo, svet izve nekaj aovic. Pred kratkim smo slovesno pripeljali nove zvonove. Vsi vaščaai t>re» raslike sta-rasti in spola s* se potrudili, da se je slovo-nost na kar najveličastnejši načia izvršila. V kratke« bodo en«k praznik obhajali tudi sosednji Ktoienci. — Pri zadnjem naboru je bilo iamed devetih fantov potrjenih sedem. Z vesoljem ugotavljamo, da so faatjo opustili grde fantovsko rac vade, ki so bil« rtasih ob oaakiii prilikah običajne. Obsojati pa moram odirjaaje nekaterih lautalinov ii smartna ob Savi. O polnoči so se pripeljali ■ vozom v Toma* čevo ia razgrajali, kakor divjaki. Pomilujemo očeta, ki pasti mladoletnemu sinu, da vosi ponoči razgrajač* na takšno »izlelec. t'e se to š« enkrat ponovi, jih bom« navedli imenoma in jih naznanili oblasti, da prejmejo aasiažea« plačilo. Cm je že, da se grde razvade korenito iztrebijo. IZ KOMENDE. Pravijo, da po vojski versko tivijeaj« peša. Zato jo prav ia potrebno, če so morejo kje spet vb-■loviti star« verske vajo ia poboiaosti. Tako bora« storili letos v naši stari podružnici v Mostak. Tam sta veliki in en stranski oltar zel« starega sloga ia na vsakem j« kip sv. Boka, znamenje, da so naši predniki zelo častili tega velikega pripros-ujika pred božjim prestolom. V latinskem zapisniku cerkvenih spravil iz leta 1734 ia drugem iz let« 1774 stoji zapisano pri 16. dnevu avgusta: Praznik sv. it o k a iz poboznosti. Prva božja služba r iarai cerkvi, druga s pridigo v Mostah (Prikle), kjer vpelje g. kaplan procesiji, ki pridete iz Nevelj in iz Vodic. Odpustkov 7 let in 7 kvadragen. — Namenili smo se, letos sjivt s pridig« počastiti sv. Koks prod običajno sv. maso ob devetih. Nekdanjih procesij sicer ne moremo pričakovati, toda domačini naj bi se z obilno udeležbo skazali vredne nekdanjih vnetih častilcev sv. Boka. Cerkev t Mostah inu par lepo ubranih železao-jeklenih zvonov. Naj bi občani zložili tudi kaj več za zvonik, ki je zelo p»-trehne poprave ia nove barve, da se zasveti kuMr farni od lanskega leta! ST. JKBNKJ NA. DOLENJSKEM. Katoliško slovensko izobraževalno d ni it v« v fct. Jerneju praznuje v nedeljo, dne 5. avgusta dvaf setletnico ustanovitve. Ob devetih dopoldne zbiranje in ureditev sprevoda pred društveno dvorano, nato obhod. Ob 10. sv. maša na prostem, lo sv. maši prosvetni tabor istotam. P« taboru na telovadcu skušnja za popoldanski nastop. Ob 2. popoldne litanije. Po litaaijah javna telovadba. Po telovadbi prosta zabava. Sodeluje domača orlovska godba. — Sosednja društva, orlovski odseki iu krožki ter prijatelji naših organizacij na svidenje dne 5. avgusta v 8t. Jerneja. Bog živi! PRESKA. V nedeljo, dne 12. avgusta ob štirih popoldne priredi orlovski naraščaj v Preski pri Medvodah svoj prvo javno produkcijo z lepimi točkami. Kor je zveza vlakov Ljubljana—Medvod« ia ob gorenjski progi jako agodna. pričakujemo polnošteviln« udeležbe; zlasti pa pričakujemo, da okoličani polnoštevilno posetijo našo društveno slovesnost. »» svidenje! BLOKE. Orlovski Vel. Vrh in nam potem pridno pomagali jih postaviti i n urediti telovadni prostor. Dobrim K«-nurcem in vrlim fantom iskrena hvala ia Bog plačaj! Zahvalili se moramo tudi vsem. ki so nam darovali mnogo dobitkov, vsem dobrim dekletom, ki so jih pobirale in nam naplele toliko venec'. Hvala onim možem na Studencu, ki so nam šli nu roko iu postavili na Studencu mlaje. DopoMao nas je pri sv. maši plašil dež in nas pošteno obiraj« prava kraška burja, popoldan nas je pa obseval« gorko solnce, da smo kinalu pozabili na dopoldansko burjo. Corkvea govor jo imel veleč, g- PI0h It. Rozman P« ev maši Je otvorll tabor naš pred-»oilnik č. g. kaplan Pucelj. Govorili so g. ravnatelj Žan Iz Ljubljane, br. Lavrič is Sodražice, r Imenu Orlic pa sestra Oružmova ii Globeli. Pri popoldanski telovadbi so nastopili prvič ludi domači Orli in Orlice. Cela prireditev se je ljudem celo dopadia in vsi udeleženci so sc Se pred mrakom razšli > zavestjo, da ni bilo kmalu tako lepega in neprijetnega dneva. Vsem poštenim in dobrim fantom in dekletom, ki so nam pridno pomagali pri delih za tabor: iskrena hvala in vam kličemo, Jio še niste v naših vrstah, pridružite se nam. Iu (tam ne bo manjkalo ne prave izobrazbe ne poltenega veselja iu zabave. Stariši le brez skrbi nam zaupajte svoj« otroke in pošljite Jih v našo lepo orlovsko organizacijo, bi ima i.a svoj vzor lepo geslo t Bogu otroci, domovini sinovi in nikomur hlapel. Pri nas si bodo pridobili mnogo ko-Hstnega ia poznejše življenje; nagovarjajte svoje Cdrastle sinove in hčere, da bo nam pridružijo, da bode naš Orel res zbirališče poštene slovenske krščanske mladine. Bog živil — Dne 8. Julija smo Imeli' kratko proslavo dvojnega jubileja našega frevzvišonega škofa in pa proslavo naših apostolov ratov sv. Cirila in Hetoda s par deklamacijami in {iredavanJL — Seno je pri nas po večini posprav-Jeno, a tako slabe letine za seno kot letos ne pomni pri nas nihče. Nekateri si bodo s veliko te-lavo komaj ohranili najpotrebnejšo živino čez silno, posebno nekatere vasi so še bolj prizadete. Mnogo Škode na travnikih Je napravil spomladanski mraz in slana. Polje se Je nekoliko popravilo in na splošno obota še precej dobro, dasi bode ne bolj pozno kot druga leta. LE8K0VEC PRI KRŠKEM. Dne 1. julija sta priredila podpisani orlovski sdsek in orliški krožek z obema naraščajema javno prireditev na Senušah. Točno Izvajane telovadno točke, lepo prodnašane deklamaclje Sn govori in končno zaključni nagovor g. kaplana, ? katerem je edkrival prelepi namen orlovske organizacije ter pobijal vse razne predsodke proti njej — vso to je podžgalo mladini iz Senuš in okolice ogenj navdušenja za orlovsko misel. Želimo sa«.v>, da H ia jgonj močno In vitrajno gorel ter pri vabil po.l naš prapor vse tamkajšnje tlobroinisleie Jante. — Prav toplo »e zahvaljujemo g. Bizjaku, da nam jo blago hotuo prepustil rti za telovadišče, dalje vsem tan-jom kakim tbem* Dime, TJčanjšeV ter Korinn, fei iploh vsem, U so Bi i* ali ae oni način kaj pripomogli, da Jo naše prireditev 'epo uspela. OdeeV >Orel< v Leskovru. Whfi NAJ> iiihUKOU. f. aedeijo, dne 22. julij« {e ii! občni zbor KE v dvorani društvenega doma na Selih. Udeležencev Jt bilo okrog 60. Ker blvšeg* predsednika nI bilo, olvorl g. Ivuj fomažlč, župnik, občni sbor tef poroča predsednika sledeče: Podružnica XZ na Selih je Imela od zadnjega občnega ubora 2 seji. Poudarja, da Je cela Iara razen kakih peterih, šla pri zadnjih volitvah z SLS. Poživlja, naj slednji ieia ia to, ia «8 KZ da Selih poživi ter, da sc vp5-fej* vsi možje f organizacijo, ki jc edina stanovska politična organizacija za kmeta. Poživlja vso Člane, Daj so bolj zanimajo za vse prireditve ali shode KZ ter »c jih redno zdeležujejo. Nato se je vršila volite. odbovft. G. ?os!anec Stercin }e poročal o političnem »oložaju, razložil zakon *> norih davkih ter vojaški nakon. Sledilo jo veliko ogorčenje nad novim vojaškim kakor tudi nad davčnim zakonom. 5SIRI. SKID Žlri-DobraČev« vljudno vabi b predstavi: »Krojaček-junačok«. veseloigra v 4. dejanjih, katero vprizorc dijaki v nedeljo, dno 5. avgusta ob Štirih popoldne v Društvenem domn na Dobračevl. Cisti dobiček prireditve jc namenjen za dijaško Podporno društvo v Llubljani, zato se proplačila ivaležno sprejemajo. Na svidenjol Bog živil IZ JARŠ PRI DOMŽALAH. Pred kratkim ustanovljenemu orlovskemu odloku v Grobljah delajo nasprotniki velike ovire: 8ei cesto mu nastavljajo žico in ga krive raznih po-nočnlh izgredov naprednih divjakov. Orli pa ostanejo kljub vsem zaprekam Orli ln zvesti svojemu Programu - 16. julija smo imeli »žegnanjc«. Splo-»no smo blU vsi zadovoljni, ker jc županstvo prepovedalo godbo ln ples. Kar je poštonih gostilničarjev so sc tega tudi držali, Edino »pri Gašperju«, ki sc Je hvalil, da ima baje dovoljenje od okrajnega flavarstra, jc Jureščala harmonika >lz??JMiI« družbi. Harmoniki je pa sledilo rožljanje pobitih ČrepinJ, kozarcev In krožnikov, Pravijo, da bo gostilničar škodo mirno potrpel, da ue pride stvar oblasti v roke. — Za enkrat dosti, o priliki pa še kaj več bi podrobnejše. Veter. Po Evaldu. — P. P. Bilo je v ponedeljek. Ribič je stal v svojem čolnu, pljuval je v vodo In klel, da se je kar kadilo, »Že osem dni čakam tukaj ln pričakujem, da zapiha veter od vzhoda,« je rekel. »Pa dan za dnem mi piha od zahoda. Ribe mi bodo segnile v čolnu in na bera-Sko palico bom prišel. Ali se še ne boš presukal, vet.et?« »Ne morem,« je rekel veter žalostno, »Ti grdi in hudobni veterl« se je kregal ribič. V torek zjutraj y bil'?, ko so se odprli popki na jablani. »To je zame najvažnejši dan v letu,« je rekla JablaTS-i. Dancn se bo odločilo, kako bo z menoj Moj cjubi, dobri veter — danes sem vsa v cvetju, danes za božjo voljo ne smeš pihati, Ako mi razpihaš moje cvetje, potem nc dobim nič jabolk Vsaj danes bodi tiho!« i »Kako bi rad, ko bi le mogel,« je od-i govoril veter. ' ; P* 7 tiste«! trenutku y» aavel preko j jablane In belo cvetje se je vsulo na tla. j t Ti si ves hudoben, ti veter,« je tožila [ jablana, ! V sredo je linar na hodniku svo-j jega mlina, ki je bil napravljen na veter, i in j; opazoval nebo, »Zdaj se pa le napravi, dragi veterl« | je prigovarjal. »Danes morain mleti. Jaz i nisem tako siten kakor ribič. Meni je prav ! vseeno, ali pihaš od severa ali iuga, od vzhoda ali zahoda, da le res oihaš. Meni fe treba le, da zavrtim pokrov na mlinu, pa je. Ampak ako le nočeš pihati, potem se bom razjezil, da bo vse pokalo..; »Tukaj sem, tukaj sem!« je hitel veter in mlin je mlel. »Si že priden!« je hvalil mlinar, »Ah, sedaj moram pa zopet potihniti,« je rekli veter. In tiho je bilo in mlin je obstal. »Ti grdi veter!« je tožil mlinar, V četrtek zjutruj je stal bolnik pri zaprtem oknu in je gledal ven, »Odkod danes prihajaš, veter?« je vprašal, »Od vzhoda,« je odgovoril veter. »Dragi moj veter, ti se moraš zaobrniti ali pa vtihniti,« je rekel bolnik, »Jaz sem prebolel hudo bolezen in zdravnik pravi, da ob vzhodnem vetru ne smem na prosto. Jaz bi pa tako rad šel venkaf. To leto še nisem bil v gozdu in vendar me tja tako selo ž*ne, Dragi moj veter, upam da bo« ttpoSteval prošnjo revnega bolj nika.« 'Jaz ti ne morem- pomagati,« je Za* tulil veter. Tedaj se je razjokaj bolnik ln je b'o« lestno zastokal: »Kako te sovražim, ti grdi veterl« , * V petek zjutraj, ko je vreme tako lepd kazalo, je razobesila perilo zunaj po vrtu< da bi se presušilo. »Vetrič lepo piha.« je rekla. »Zrak je suh, Upam, da bom imela srečo 8 perilom in da se mi vse lepo posuši.« Popoldne pa je narastel vetrič v vihar. Koli so se podrli, vrvice so se potr« gale in perilo se je raztreslo po tleh. Gospodinja je vsa obupana tekala po vrtu ia pobirala perilo. »Oh, moj Bog. moj Bog, kakšna škoda) Ne kaže mi druzega, kakor da vse perilo vržem še enkrat v čeber. Ta grdi vihar! Da bi te —!« j »Kaj morem jaz za to,« je tuli! vihar, 1 | V soboto zjutraj so bila semena tiste" j rastline, ki ji pravimo pasji zob, priprav, ljena na odhod. Kako ljubko so sedele z razprtimi dežniki in čakale, da pride veter In jih od« nese v daljavo. Mnogo jih je bilo m vsa; so bila zelo lepa; pasji zob Je bil zelo po«' nosen na ta svoja semena. »Lepo je, če ima kdo ubogljive otrtf-ke,« je rekel. »Jaz sem cvetel za svoje otroke in sem jih sam redil in gojil! Odslej bodo morali skrbeti sami zase. Ko bi takoj pred pragom padli na zemljo, bi jih zrastlo toliko, da bi drug drugega udušill Zato sem dal vsakemu neke vrste dež* nike, da ga veter zanese daleč tja čea polje, Tako se moja rodbina razprostre In razširi v daljavo. Pridi torej, dragi vetrifi, in odnesi jih. Nič druzega ne zahtevam^ kakor da prideš in zapihaš.« ;Ne morem,« je rohnel veter. In ni se ganil. Bilo je tiho, popolnoma mirno i® tiho. >Ti hudobni veter!« je rohnel pasji zob. Včeraj si tako tulil b pometal, da je bilo vse perilo gospodinji zamazano, danes pa nočeš niti mojih otročičev nekoliko tja preko polja zanesti. Sram, sram te bodiU »Ne morem pomagati,« je stokal veter. * ■ 1 Kaj pa je bilo v nedeljo? V nedeljo' zjutraj je veter počival za plotom. Poleg njega je ležala miška in si lizala tačice. »Kako vendar stokaš, veter,« je rekla' miška, »Kako ne bi stokal?« je odgovoril ve« ter. »Na vsem svetu nI nihče tako nesrečen kakor jaz.« »Ti pretiravaš!« je rekla miška. »Sploh pa — jaz te ne poznam od bližje. Jaz sem majhna in sem navajena le ni ia kih tal, tako da ti večinoma preko men« jadraš pq svetu. Ampak nI še dolgo fega, ko sem slišala, ko je nekdo silno pO« hvalno ln laskavo govoril o tebi.« »Je torej vendarle kaj dobrega vedel o meni?« je vprašal veter. »Koo Ni bft to? Hitro povej!« ' ' »Pesnik je bil to,« )e rekla miška. »Tukaj jo sedel ln š« nekdo drugi zraven pjega. In prebiral mu j« pesmice, ki jih $e bil zložil o tebi.« »Eh, pesnik,« je rekel veter čnterno. »Kaj je stalo v tistih pesmicah?« »Da si mehak in mil in da božaš de-. klicam lioa in se poigravaš z njihovimi Sodri,« je rekla miška. »To je res,« je rekel veter. »A zadnjič je pregovarjal, ker sem mu bil no* jnodro pobarval in mu razmršil frizuro.« »Potem je stalo v tistih verzih, kako ponosno in mogočno včasih veješ preko morja,« je nadaljevala miška. »Rekel je, da ne ve nič lepšega kakor kadar razburkaš valove, da se penijo od jeze.« »Predvčerajšnjim se je vozil v čolnu,« /e rekel veter. »Pri tem pa si je nakopal morsko bolezen in me je zato kruto oštel in obdelal. Ne, niti za las ni on boljši kot so drugi.« »Seve, ampak če je vse jezno nate, potem nekaj ne more biti prav na tebi,« je posamnjala miška, »Moj Bog, moj Bog!« je ječal veter. In nepretrgoma je ječal in zdihoval, tako da ga je bilo grozno poslušati. (Konec sledi.) ženitna ponudila. Oskrbnik večjega posestva, 35 let star, dobro sl-tuiran, neomadeževane preteklosti, zelo vnet za kmetijstvo, se želi seznaniti v svrho ženitve z gospodično ali vdovo, ki bi imela svojo kmetijo. — Le resne, neanonimne ponudbe |e poslati podf •SAMSKI OSKRBNIK« na upravo .Domoljuba«. Tajnost zajamčena. 4519 v Najboljša KOLESA PNEUMATIKO in vse dele koles nudi po originalnih cenah zastopstvo tvrdke J. Sorec M. R. PLEVEL, PRESKA pri MEDVODAH 4540 Prodam posestvo okoli pol zemlje, v prijaznem gorenjskem kraju, oddaljeno pol ure od mesta. Več pove L. STEPIČ, Spodnja ŠUka, Kavikova ulica 108. 4470 POZORI J*"- KUPUJEM po najvišjih cenah polhove kože komad 8-12 kron. - FRANC ŠMA1.C, LJUBLJANA, Marijin trg »tov. 1. 1531 ilkraripn 28 ^etru t-oibne- U1U aUCil gerju, gozdarju na Krumpcrki pri Dobu, PES istrijanske pasme, siv i rujavimi lisami in kratkim repom. Star je 2 leti in sliši na oa ime eTref«. Kdor bi zasledil psa, naj naznani proti dobri odškodnini posestniku. 4564 SPREJMO z večjim kapitalom pri zelo uspešnem trgovskem podjetju vsled naraščajočega prometa t ali brez sodelovanja. — Ponudbe na upravo • Domoljuba« pod «P.esna agilnost 4587«. > """""I nudi najceneje RUDOLF KOVAČIČ, Ljubljano, Dolenjska cesta Itev. 58. Lipovo cvetje, tršlikovo lubje in VSA DRUGA ZDRAVILNA ZELIŠČA KUPUJE po najvišjih dnevnih cenah Drogerija ANT. KANC, Židovska ulica Stev. I, LJubljana. 4433 3* ljmnuui«)niituiinuiuiiiiuiiuiuuiuiiiuiuuuuiuiuiiuuiwnniiiiiiiw| lovartsfti Mil V LJUBLJANI, Marijjin trg it. 8 registrovaua zadruga « omejeno zavezo sprejema vlege ai obresti brez od-na knjižico in ** _ bitka rentnega plača Čistih * IV ln invalidskega davka. Za vetje in stalne vloge kakor tudi vloge v tekočem računu obrestovanje po dogovoru. — Podeljuje kratkoročne trgov- j 5 ske in personalne kredite najkulantneje. ■ J DllUlllilll1lllillHlllllllllKlll)IMIIIIIIIIIIIIIfUMK. Najugodneje sigurna in brza vožnja. Izvrstna kuhinja. Vsak teden Jeden parobiod. Potniki tretjega razreda imajo posebne kabin« z nzoruo čistostjo Vsestranska pojasnila daje brzo in brezplačno; Holland-Amerika Unija Podruinlcai Ljubljana, Dunajska c. 21. Manufakturna trgovina MARIJA ROGELJ - LJubljana Sv. Petra cesta St. 38 vljudno NAZNANJA, da se je preselila v Llngarjevo ulico 4 nasproti trgovine tčESNiK- ter Be PRIPOROČA Se nadalje u obilen obisk. — Blago dobro -< Cene nizke. 4014 (S^ in »na goliusen (nora poginiti ako uporabljat« moj» najbolj« pruirku&ena m »ploSuo hvaljena urodst ca koti proti poljiklo in blSnlui miSim Din, TU), ■> podgane Din. 160, «a Marki Din. 7 50, na stenico Din. 7'60, unlSev moljev Dkj. t'- proti mr^ofiom Din. 7 »0, manilo proti uSom prt ljudeh ln pri »Ivini Din. 4 —, nji r obleki in perilu Din. 7-s0, tli.kl proti innSean na sadja in na zelenjavi Din. 7«0, proti mravljam Din 7 SO. Preprodajalci dobo popust Pošilja po povzetju Zavod za ekspedicijo: AP.TES, kem. labsuntorlj M. JttNKER, Petrinjska ul. 8, Zapreb L vliva uajcenejo m 7. dobavnim rokom od i do 5 mesocev ZuanarEia m Mmrm, Si. Hld nad Lfubi*ano. Boftfeorl, vsskovis»ni Jed, koteft UL Mieasj« smio na dobilo (zlasti ug.idn« ta t;ra-tnarlce in sejmarj«) orl H. Pdschl Ljubljana, Gosposvetska cesta itev. 7. XXXXXXXXXXXXXXXX X H X X X X X X X X ln UGODNC CENE najdete pri nahupu siiliiteneiia In mcti«-lahturiiega bl«Sa ia molke In ?n»Ke i l|ul>ljanl Pred Shoitfo lingcrietc Medarshe nltce a J X iHlaue, „Pri S « X oi»»io| ivrdfce »nizu «0 aet X ttaipoMljo «e (udi po po«« XXXXXXXXXXXXXX»K Hišo naprodaj i vrtom in fotpodarakinai poslopji Ima JAKOB ŽA- GAR, posestnik v Vel. Orehku St. 4, župnija Sto-niže. Hiša jc v dobrem stanu, pripravna za obrt. Cena se izve pri imenovanem lastniku. 4578 primešaj v krmo, angleški krmilni prašek za živino, po pošti S zamotkov po . ______i >4 kg za 36 Din. Glasom ukaza dež. vlade v Ljubljani smejo prodajati Mastin lekarnarji, trgovci, kramarii, kmetijske in konsumne zadrugei — Dalje od teh zahtevajte: hrana za dojenčke, za otroke. Krepek zajutrek za odrasle, daje bolnikom ________kri, moč, zdravje. Z njegovo uporabo se prihrani mleks in sladkorja. To dokazuje na tisoče zahvalnih pisem. Po poŠti 5 zamotkov po '. kg 60 Din. kraste, lišaje odstranjuje pri človeku in živalih Neftol-mazilo, ki je brez duha in ne maže perila. — 1 lonček za eno osebo po poŠti 7 Din. pri TilOGI, lekarna, (MIlana, Slovenija M. POZOR! Pred nakupom POHIŠTVA •i oglejte našo veliko zalogo spalnih oprav, jedilnic, kuhinj, foteljev, otoman, divanov, klubovih garnitur, žimnic, blazin itd. — Prepričali se boste o ličnosti in solidnosti naših izdelkov ter bodete prihranili mnogo denarja. — Zahtevajte ceniki — ERMAN & ARHAR, mizarstvo, ST. VID nad Ljubljano itev. 4. ___«$1 IVAN MX Iii SIN G0SP0SVETSKA CESTA 2, LJUBLJANA pt šivalni stroji. fcborna konStrukciia in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena I. 1867. Došlo ie ravnokar večje število strojev za vsako obrt. Vezenje poučuje brezplačno. Pisalni stroji ADLEH. Ceniki zastonj in franko. Kolesa Iz prvih tovarn: Ottrkopp, Stjrria, Wal ienrad in mo-toreto n.i prvo kolo. Kunstek S Pleterski LJUBLJANA — VODNIKOV TRG 5, priporoča svojo veliko zalogo usnja in čevljarskih potrebščin na drobno in debelo. F.Faiia sin Tvrdha priporoča vsakovrstne lepe omare (kostne) z ladelci in tudi visoke iz trdega in mehkega lesa, postelje, o-mare, stole, modroce; sploh vse pohištvene dele dobiš edino le iiiiani, na Sv. Petra cesti \i Cle. Ble. TransBtlantipe Francoska linijo HajfiralHa In najudobntlia vožnja v amepibo le tej JbscMm m Bach - Havre samo V h dni Havre-Newyork samo 6 dni. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Slovenska banka d. d. v Zagreba. Vozne llsthe in tozadevna pojasnila daje: IVAN KRAKIER, zastopnik v Ljubljani, Kolodvorska ulica 41. Različno SADJE In vse vrste JAGOD (maline, robidnice, borovnice, brusnice in rudeče jagode) kupi vsako množino KONZERVNA TOVARNA NA VRHNIKI. - NAKUPOVALC1 se iščejo, oziroma naj stavijo ponudbe. 3685 KUPIMO vsako množino starega svinca, PUŠKARNA v KRANJU. Kdor želi slovensko ali nemško I: . " ■ | li: iii|:':.:ni:.....i lastnega ali Luba-sovega izdelka, naj se obrne na F. HUCLEfT Izdelovafelj harmonik Dronos grič p. Srhniha Za odgovor je priložiti znamko. Dr. Rudolf Kobal ordinira za pljučne In notranje bolezni od seda] naprej na KRALJA PETRA (Slovenskem) trgu št. 2/II od 11%—12% ln od 2—3 pop. HM« Popolnoma oarno naložite svo| denar o VZAJEMNI POSOJILNICI v ljubljani r. 1.1 g. l seda) poleg nnnsbe cerkve, poleti 1.1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«. Hranilne vloge se obrestu- g •/ brez odbitka rentnega in in-jejo po 12 validskega davka. Vloge v tekočem računu se obrestujejo po 5 % %. Hranilne vloge vezane na dobo pol leta po 6 % %. Večji vezani zneski se obrestujejo po dogovoru. II Zadružna gospodarska banka d. d. Ljubljanaj Miklošičeva cesta 10 Telefon št. 5 Telefon št. 57. v lastni palači (vis A vis hotela „Union"). Kapital In rezerve skupno nad K 60,000.000" Podružnice: Dfakovo, Maribor, Sarajevo, Sombor. Solil, šlbenik. Ekspozitura; Hled. Interesna skupnost z Oospo------darsko banko d. d. v Novem Sadu. prejema vioge nft.ugodnejglml pogoji poablašČ0«>l prodajalec srečk Državne razredne loterije._ PoroC. prstani Donble verižice Stenske ure Butfilke Že one ure Uhani MaistareISa trgovin; ur. zlatnine Iv iretnlii p# CUDEK L1UBUANA 22, Proernovs 1 TEKSTILA. ITI na ZGOSl postala lese, Gorenjsho. predilnica, lastna banalnim ln strogno pletilstvo. lldClllie lil proflaja volno različnih barv v posukiicjih. Sprelema volno V prejo, zamenjuje predeno volno za kosmato, |Z-delute ln prOda!a različne vrste volnenih pletenin, kakor zavijačke-, jumpre-. športne-, bočne-, dolge površne- jopice, dokolenice, sweatre, različne čepice, šale itd., po solidnih konkurenčnih cenah; ZamenjUtC pletenine za kosmato volno, izvršuge pletenine po naroČilu posebno za športna društva, točno in pod najugodnejšimi pogoji, pošilja r.?. željo gtf. interesentom vzorce vseh vrr.t izdelkov in ila;e popsste pri x?e€j!£i j;areiJlJ£i. OfeJ^ciila-DO blago prodala f Združene opekarne d. d. Lfiiirtlana * nudijo v poljubnih mnoZlnoh ♦ ♦ ciane stresi ♦ # siscčifiS „A" m medel „D" (uiorni crep», n^priprosime, ^ -----.----HrlOe siren sedaiUostl. dalje 9 ♦ Ka lfi!|o pošljemo popis ln ponuffte Spretni zastopniki se spreimcfo, ^ raajirpežiicjše m najcenejše Mdno opeko. ♦♦♦♦♦♦♦♦❖❖♦♦♦♦❖♦❖♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦❖♦♦I mrnutakturna trfjoviraa R tfC« »T«' m v na &1. 31. Naznanjamo tiljudno, da smo preselili svojo trgovino z železnino s 25. julijem t. I. od Cankarjevega nabrežja Stev. 1 v svojo lastno hišo v §frif®rf€W ulico Ua. I kjer bomo trgovino znatno razširili. Prosimo sodobno ra nadaljuo naklonjenost, ter zagotovimo cenjenim odjemalcem najboljšo postrežbo. Z odličnim spoštovanjem Brcnili* & f ritecli« trgovina i ffltmim, j«';i| iovsr. kož m čeviiev d. d., . ml i KflRLO feC Prod ;3rna Llublisns, Poljanska cesta $t. 13. Bogato skladižče moških, ženskih in otročkih ?®v!f,ev iz telečega boksa v v.^eh barvah, govejega boksa in rjave kravine. Solidno delo! Znižane cene! ■■■■£) ;'JB1liaBH!IISR!gaHRnBB91!9gBBBaHa »OBaBHBPBBaraSBP-^SBBBOnEBBBMBBMBBBBBBir !■■■■■■■■■■ o m Hamburg in imei! posestniki! Pri prodaj ali nal:upu posestev boste Imeli če se obrnete na »POSEST11 obl. (ione, pisarni LUifcljana, Poljanska c. 12. Na prodaj in v zamenjavo veliko kmečkih posestev, vinogradov, mlinov in žag. izdaj* konzorcij »Domoljuba« 1* United flmerkan Lines Inc. Fili.iaika Simon ICmeiec, Ljubljana Kolodvorska u!ica št. 26. a ■ Sprejema potnike v južno in severno Ameriko, izdaja točna pojasnila a ^ in prodaja vozne listke * B Odhod iz Ljubljane vsak teden ™ ________ i Glavno zastopstvo za Jugoslavijo | J. 6. DraMč, Zagreb s; „B" pri ^riaoaea Usoloduaio a Podružnice: jjjjj Beograd: Balkanska ulica 25. m Sušak: Jovo Gj. IvoSevič Karolinška cesta 100. m Split: \nte Buic, Dioklecijanova obala 13. Grnž: Ivo Lovričevič. k Bitolj: Gjorgje J.Dimitrijevič&Komp.Bulevard Kralja Aleksandra I«7. ; j Vel. Cačkerek: Dušan Lj Mihajlovič, Trg Kralja Petra 4. si Potnike do Hamburga spremlja družbeni uradnik. " B B B B H B B SS Si B B B 0 B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B SB B B B B B B B B B B 3 8 ® Odgovorni urednik Anton Sušnik v Ljubljani. Tiska Ju«o»lovanaka tiskan*